13. marta 1941 »fev. VL Leto XV. vvdmtvda A S I L RODNEGA DELAVSTVA fihaja vsak Četrtek. Uredništvo: Ljubljana, Mlklofttteva Centa 22, telef. tt. 46-18. — Opravai Knafljeva ulica 0, telet. *t 81-22 Delavska Izdaja »DOMOVINE*4 Naročnina celoletno Din 11. , polletno 23. . Račun PoStne hranilnice — podružnica Ljubljana, U. 17.761« Kdo ima pravico? »Delavska Pravica«, glasilo Jugoslovanske Strokovne zveze in »Slovenski Delavec« glasilo Zveze združenih delavcev sta v številkah pretečenega tedna složno in kot dogovorjeno istočasno in z enakimi mislimi priobčila svoje pripombe k pismu, ki ga je Narodna strokovna zveza pred časom poslala nekaterim podjetjem s predlogom za sklenitev kolektivnih pogodb. To naše pismo, ki je bilo seveda naslovljeno na podjetja, je prišlo V roke zaupnikom omenjenih dveh organizacij. Pismo so menda celo na nekem zborovanju v Kamniku prečitali. Nevolja obeh glasil se tiče zlasti naših pisem na tvrdko »Titan« v Kamniku in tovarno »Kovino« v Mariboru. Nas veseli, da je to pisno prišlo V roke omenjenih organizacij, da imamo na £a način v rokah važne dokaze, kako prisrčne in tesne stike gojita ti dve organizaciji • podjetji. Za nas je ta dokaz za to važen, ker ni Narodni strokovni zvezi v podobnem slo-Žaju gotovo očitali, da je ona podjetniška Organizacija. Glasili pravita, da je naše pismo zelo zanimivo. Zanimivost vidita ti dve organizaciji y tem, ker smo si upali predlagati sklenitev kolektivnih pogodb pri podjetjih v takih krajih, v katerih nimamo svojih podružnic, .vendar pa je delavstvo teh podjetij delno organizirano tudi v naših sosednih podružnicah. To se pravi, da ima naša organizacija polno pravico, se zanimati za ureditev delovnega razmerja v teh podjetjih, pa četudi bi Imela v podjetjih včlanjenega samo enega delavca. Obe krščanski delavski organizaciji sta mnenja, da Narodno strokovna zveza s svojo voljo in vplivom ne sme segati v podjetja, v katerih imata monopolno pravico onidve. »Slovenski delavec« celo pravi, da tako prizadevanje naše organizacije pomeni klečeplazenje. S takimi pojmi se mi gotovo ne moremo strinjati. Zahtevamo zase popolno akcijsko svobodo in najmanj enakovrednost in enakopravnost z drugimi strokovnimi organizacijami, pa čeprav je ena ali druga sestavni del vladajoče politične stranke. Mi .vemo, da je slovensko delavstvo po svoji miselni razpoloženosti mnogo bližje našim idejam in nazorom kot pa drugim. Da se to ne more javno tako izrazito manifestirati, je več vzrokov. Narodna strokovna zveza ni bila nikdar konjunkturistična niti spekulativna delavska organizacija, najmanj pa je svojo moč naslanjala na kako politično je-robstvo. Tudi Zveza združenih delavcev naj nam naših misli ne zameri, ako pravimo, da mora tudi ona, ako hoče svoj sedanji vpliv tn sedanjo svojo moč upravičiti, najpreje delavstvo zase organizirati in dobiti njegovo vsestransko zaupanje. Znano je, da ZZD tega Vsestranskega zaupanja nima, zato gotovo tudi zanjo veljajo besede, »da se ne sme kar tako zviška brez vednosti delavstva samega sebe vsiljevati nekomu, ki za njega ne mara«. NSZ ima vso moralno in stvarno legitimacijo, da ima v vsakem podjetju svojo besedo, vsaj tako utemeljeno, kot ima ZZD utemeljeno svojo absolutno besedo v Delavski zbornici in v drugih delavskih ustanovah. Zelo neokusno je, ako zlasti »Slovenski delavec« deli drugim lekcijo za stvari, proti katerim sam dnevno grdo greši. Naj nihče, Stiska tekstilnega delavstva Stalno prihajajo poročila, da se vrže velike redukcije delavstva v tekstilni industriji. Deloma so bili delavci že odpuščeni, deloma so v odpovednem stanju, ali se jim pa s strani podjetij napoveduje odpust. Po statistiki bolniškega zavarovanja je bilo koncem leta 1940 v tekstilni industriji zaposlenih 16.250 delavcev. Tekom leta 1940 se je število delavstva v tekstilni industriji zmanjšalo za 807. Vendar se redukcije tekom leta 1940 še niso čutile tako, kot je to slučaj letošnje leto. Znano je, da se je tekstilna industrija ves zadnji čas zelo prizadevala, da dobi na različnih tržiščih toliko surovin, kolikor jih potrebuje za neskrčeno obratovanje. Znano je pa tudi, da se dosedaj tekstilni industriji ni posrečilo, da bi dobila toliko surovin, kolikor jih za nemoteno obratovanje potrebuje. Upravičena je celo bojazen, da industrija ne bo dobila niti one količine surovin, ki jih je že na raznih tržiščih kupila. Računati moramo z dejstvom, da tekstilna industrija ne bo dobila toliko surovin, da bi obratovala v takem obsegu kot dosedaj. Zato je gotovo, da se bodo redukcije delavstva vršile naprej. Delavstvo tekstilne industrije Je v velikih skrbeh, kako se bo preživljalo, če izgubi zaslužek. Neobhodno potrebno je, da se prično vsi merodajni činitelji kar najbolj zanimati za usodo tekstilnih delavcev. Ni dovolj, da tekstilne delavce zaradi težkega položaja, v katerega so prišli, samo pomilujemo, potrebno je tudi, da za tekstilno delavstvo vse storimo, da ga obvarujemo najhujšega pomanjkanja. To je že res, da bodo reducirani tekstilni delavci nekaj časa uživali podpore Javnih borz dela. Vendar so pa te podpore kratkotrajne in samo odpomoč za nekaj tednov. Tekstilno delavstvo je bilo tako slabo plačano, da nima prav nobenih prihrankov za hude čase, ki se s tako brzimi koraki približujejo. Ze tedni, ko bo tekstilno delavstvo živelo samo od podpor, ki bodo znatno nižje od dosedanjih zaslužkov, bodo strašni. Tembolj, ker draginja stalno narašča in je že se- daj moralo delavstvo živeti na kredit, če ga je le dobilo. Zaradi izjemnih razmer, v katerih živimo, ne bo tekstilnemu delavstvu tako lahko pomagati. Marsikaj bi se pa vendarle lahko ukrenilo v korist tekstilnega delavstva, če bo dovolj razumevanja in dobre volje tam, k j ec se delavstvu lahko pomaga. Najprej je dolžnost Javnih borz dela, da zvišajo podpore za brezposelno tekstilno de« lavstvo. To Javnim borzam dela ne bo p 9-težko, ker imajo dovolj denarnih sredstev, zbranih. V teh izjemnih časih ni potrebno, da kupujejo Javne borze dela nepremičnine in investirajo denarna sredstva, ki so bila prvenstveno zbrana za brezposelne delavce. V kolikor bi Javne borze dela ne imele do* volj na razpolago, bi moral priskočiti na pomoč banovinski bednostni sklad, ki naj bi bil tudi predvsem na razpolago brezposelnim delavcem. Nadalje bi se moralo že sedaj skrbeti, da se za reducirane tekstilne delavce dobi nova zaposlitev. Nekatere industrije žive v dobri konjunkturi. Te industrije bi morale predvsem na novo sprejemati na delo odpuščene tekstilne delavce, ne pa da zvišujejo svojo obratno posadko z delavci, ki komaj vstopajo na delo v industriji. Paziti bi se moralo, da se v tekstilni industriji pri redukcijah upošteva socialni položaj delavcev. Končno bi se morali dosledno varovati glede zaposlitve domači delavci pred tujimi, katerih je še vedno precej zaposlenih v tekstilni industriji. Pod vodstvom banske uprave naj bi se ustanovil posebni akcijski odbor, ki bi skrbel za usodo reduciranih delavcev. V akcijskem odboru naj bi bili poleg zastopnikov Javne borze dela, Delavske zbornice tudi zastopniki delodajalcev in delavskih strokovnih organizacij. Akcijski odbor bi moral izdelati podrobne predloge, kako se naj pomaga tekstilnemu delavstvu. Seveda bi pa moral imeti akcijski odbor vsa pooblastila in sredstva na razpolago, da bi res lahko izvedel svoje sklepe. Organizacija delovnega trga Na Hrvatskem se pripravlja uredba, s katero bi se na novo reguliralo odpuščanje in zaposlevanje delavstva. Tudi pri nas v Sloveniji bi se moralo temu važnemu vprašanju posvetiti vso pažnjo. Kar tako na prosto odložitev nebi smelo biti več prepuščeno delodajalcem, da čez noč odpuščajo iz svojih obratov cele skupine delavcev, ne meneč se pri tem, kako bodo potem ti delavci živeli. Javna pomoč je hitro izčrpana in delavec ostane brez podpore in zapo- ki hoče govoriti o protialkoholni borbi, ne deli drugim vode, sam pa pije vino. Tako početje je gotovo nemoralno. Čas sam bo potrdil utemeljenost našega pokreta in čas sam bo dal našemu pokretu tak razmah kot ga njegov socialni in narodni program zasluži, in čas zahteva. slitve z družino vred na cesti. Prav ti delavci so potem jedro, okrog katerega se zbira nezadovoljnost, ki ima lahko usodne posledice za socialni mir, ki smo ga v današnjih časih tako potrebni. O vseh odpustih delavstva bi se moralo voditi najstrožjo evidenco. Podjetnik brez tehtne utemeljitve ne bi smel odpustiti večje skupine delavstva. Odpust delavstva bi moral napram oblastem temeljito opravičiti. Če bi oblast spoznala, da odpusti niso upravičeni, bi se moralo podjetnika prisiliti, da še nadalje zaposluje delavce. Tudi se ne bi smelo dopustiti, da podjetnik (kar se mnogokrat dogaja) odpušča predvsem starejše delavstvo in ga nadomešča z mlajšimi delovnimi močmi. Vsako podjetje bi moralo biti obvezano, da zaposluje gotov odstotek starejšega delavstva in naj potem njegova Stoi itev tudi ne bo tako velika, kot od mlajšega delavstva. Starejše delavstvo je v podjetjih pustilo vse svoje moči in dolžnost podjetnikov je, da se za dobiček, ki ga je imelo od starejšega delavstva oddolži na ta način, da ga še naprej zaposluje in da ga ne meče v bedo iz katere ni izhoda. Če so se pa že morali skrčiti posamezni obrati in če se je že moralo odpustiti večje število delavstva, potem bi bila dolžnost 'javnih borz dela, da skrbe zato, kako se bo Odpuščeno delavstvo za naprej zaposlilo. Po- Po podatkih revije »Indeks«, ki izhaja v Zagrebu in jo izdaja A. Benko - Grado je znašal eksistenčni minimum avgusta 1939 za jneoženjenega delavca 694.76 din, januarja 1940 pa 1046.32 in je februarja 1941 narastel na 1053.56 din. Za delavsko družino štirih članov je znašal eksistenčni minimum avgusta 1940 1775.31 din, januarja 1941 din 2721.26 in februarja 1941 2765.29. Življenjski 6troški so narasli od avgusta 1939 do februarja 1941 za 55.8°/o. Za obleko in obutev so življenjski stroški narasli za 86.4°/o, za prehrano za 62.2% in za kurjavo in razsvetljavo za 32.9%. Zelo velik je odstotek onega delavstva, ki že avgusta leta 1940 ni imelo mesečnega zaslužka, kot ga predvideva Benkov indeks za eksistenčni minimum. Prav te delavce je porast draginje najbolj zadel. Ze leta 1940 niso mogli živeti, kako naj žive danes, ko so živila dražja za preko 60%, obleka in obutev pa celo za preko 80%. Kaj pomaga, če delodajalci zvišujejo mezde za nekaj dinarjev, ko se je pa draginja tako silno zvišala. Cene večine življenjskih potrebščin so pod nadzorstvom in se ne smejo povišati, če jih hišo odobrili kontrolni uradi za cene. Prav Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani (OUZD) nam je poslal izkaz statističnih podatkov za leto 1940. Konec leta 1940 je imel OUZD povprečno 104.408 članov. Od svojega postanka OUZD še ni imel toliko članov. Pri tem pa še niso všteti delavci (katerih je okrog 4000), ki so zaposleni na račun banovinskega bednostnega fonda in še pri nekaterih drugih delih. Največ delavcev ima zaposlenih tekstilna industrija (16.250), za njo pa gospodinjstva, ki zaposlujejo 9.646 hišne služinčadi. Preko 5000 delavcev zaposlujejo: industrija kamenja in zemlje, kovinska industrija, gozdno-žagar-ska industrija, oblačilna industrija, gradnja cest, železnic in vodnih zgradb in visoke gradnje. Od zavarovanega članstva je bilo 34.58% žensk. V svrho odmere zavarovalnih prispevkov in podpor se zavarovanci OUZD uvrščajo v mezdne razrede z ozirom na višino faktičnega zaslužka delavcev v gotovini in naravi. Tozadevna statistika prikazuje torej strukturo zavarovanega delavstva po višini plač. Meseca januarja je znašala povprečna zavarovana mezda zavarovanega delavstva 25.07 din, septembra pa 29.30 din. Do septembra 1940 je znašala najvišja zavarovana mezda pri OUZD 48 din, po tem terminu pa 80 din, ker se je lestvica mezdnih razredov zaradi porasta draginje spremenila. Zaradi spremembe lestvice mezdnih razredov se je povprečna zavarovana mezda dvignila konec decembra na 34.55 din. Povprečna zavarovana mezda se torej za 40% ni dvignila zaradi splošnega povišanj a mezd, ampak zaradi zvišane lestvice. Na splošno lahko rečemo, da delavstvo na račun porasta draginje ni dobilo plač, ki bi jih moralo dobiti, da bi Imelo vsaj one prejemke, ko draginja še ni bila tako velika. Zopet zgovoren dokaz, da je delavstvo upravičeno trditi, da odstotek povišanja mezd še zdavnaj ne zadošča in da je danes življenje delavstva težje, kot kdaj koli preje. slovanje javnih borz dela ne sme biti že s tem izpolnjeno in zaključeno, da odpuščenim delavcem nakloni za nekaj tednov podporo, ali da čaka na slučajno priliko, da brezposelni delavci zopet dobe zaposlitev. S podporo vseh javnih činiteljev, od države do banovin in občin, bi morale javne borze dela preskrbeti zaposlitev in to bodisi z javnimi deli, ali pa z prisilnimi nakazili za delo v podjetjih, ki so gospodarsko še sposobna zaposliti gotovo število delavstva. tako so pod nadzorstvom cene raznih industrijskih predmetov. Vidimo pa, da se zaradi kontrole cen še ni zajezilo draginje in da so cene na trgu dnevno višje. Kdorkoli je danes v položaju, da prodaja, gotovo tudi veliko zasluži. Zanimivo je, da industrije, ki izdelujejo predmete, katerih cene so pod oblastveno kontrolo, zadnji čas pri vsakih mezdnih gibanjih poudarjajo, da toliko časa ne morejo povišati mezd, dokler ne potrdi oblast novih zvišanih cen. Tako so dobili delodajalci zopet pripraven izgovor, da ne povišajo mezd. Pri tem pa zamolčujejo dejstvo, da bi že na podlagi starih prodajnih cen lahko delavstvu zvišali mezde. Da bo podobnih delodajalskih izgovorov konec, bi bilo zelo umestno, če bi se obenem z regulacijo minimalnih mezd cen, določile vedno tudi mezde, ki jih morajo delodajalci v okviru dovoljenih cen izplačevati delavstvu. Kajti ne sme se dogajati, da si industrija zboljša cene enkrat zato, da doseže Se večje dobičke, drugič pa zato, da del izkupička od višjih cen milostno pokloni delavstvu, drugi del si pa pridrži zase za zopetno zvišanje dobička. Celokupna zavarovana mezda je znašala v letu 1940 945 milijonov din in bo leta 1941 gotovo prekoračila eno milijardo din. Celokupna zavarovana mezda predstavlja tako-zvano delovno rento, ki je poleg zemljiške in kapitalne rente najvažnejši produkcijski faktor politične ekonomije. Višina celokupne zavarovane mezde dokazuje veliko važnost socialne ustanove, kot je naš OUZD. Glavna naloga OUZD je vzdrževati obolele člane. Stalno vzdržuje OUZD že blizu 3000 bolnih in delanezmožnih članov. Vkljub povečanju aktivnih članov je stalež bolnikov padel lansko leto za 155 bolnikov, kar pomeni, da so se zdravstvene razmere zavarovanega delavstva v minulem letu v splošnem zboljšale — ali pa je bil OUZD pri presoji bolezni strožji, kot prejšnja leta. Domžale V nedeljo, dne 16. t. m. bo ob 15. uri popoldne v gostilni Borštner Angele v Jaršah sestanek delavcev iz Domžal in tamkajšnje okolice. Na tem sestanku bo govoril predstavnik NSZ iz Ljubljane. Vabimo vse delavstvo, da se v kar največjem številu udeleži tega sestanka, ki bo manifestacija narodne miselnosti v našem kraju. KOSTANJEVICA. (Smrtna kosa). Te drn je preminil g. Josip Kodrič. Rajnki je spadal med tiste redke kremenjake našega podeželja, ki kljub težkočam vztrajajo na začrtani poti do zadnega. V tem duhu je vzgojil tudi svojo družino. Kodrič je bil dolga leta član občinske uprave in nekaj let tudi župan. Kot Sokol je dal društvu na razpolago svoje prostore, kjer so se vršile javne prireditve. Zaradi nastalih razmer se je bil sicer zadna leta odtegnil javnemu udejstvovanju, ostal pa je do groba zvest narodno-napredni misli. Pogreb je najlepše pričal, kako visoko ga je cenila javnost. Časten mu spomin, preostalim naše sožalje. Iz nsiih delavskih krarev J esemce- Javornik Zveza narodnih žena in deklet na Jesenicah je polagala na letošnjem občnem zboru v, četrtek, dne 6. t. m. svoje račune. Na dobra obiskanem občnem zboru so podale poročila: predsednica Zupanova, tajnica Lajnerjeva, prosvetarka Tratnikova, blagajničarka Pristova in za nadzorstvo Pica jeva. Zveza jel včlanjena v Jugoslovanski ženski zvezi V) Ljubljani ter je ž njo v stalnih stikih. Med letom kakor vedno je bilo zlasti učinkovito! delovanje za pomoč revnim družinam, ki so bile kljub vsem sedanjim težkočam znatno obdarovane posebno ob »materinskem dnevu« in o božičnih praznikih. Zveza sodeluja tudi v krajevnem odboru »Unije za zaščito dece« in v odboru »Zimske pomoči« na Jesenicah. Zveza polaga veliko važnost za po-vzdigo splošne vzgoje ženstva in je bilo vi tekočem letu več predavanj zdravstvena vzgojne in znanstvene vsebine. Zveza je priredila tudi dva mladinska koncerta, več sestankov, vsak četrtek v tednu pa daje pojasnila o splošnih dnevnih vprašanjih. Društvo je navezano po večini na prispevke članarine in je le malo dobrotnikov in ustanov, ki bi društvo gmotno podpirali. V zvezi sd včlanjene po večini le delavske žene in dekleta in je prav zato najbolj delavno društvo na teritoriju Jesenic - Javornika. NS zboru je bila izrečena posebna zahvala vsem, ki so na kateri koli način to humanitarna in kulturno društveno delo podpirali; posebna zahvala pa je bila izrečena Narodni strokovni zvezi za vsestransko pomoč. Celotnemu odboru je bila od strani članic soglasna izrečena zaslužena pohvala. Za bodoče leto je odbor spopolnjen še d nekaterimi novimi članicami. Nadel si je na* lo, izrabiti vsako priliko za uresničenje postavitve tako prepotrebnega dečjega doma in gimnazije na Jesenicah. Mi samo želimo, da bi novi odbor našel tudi v tem letu po-« polno razumevanje pri vseh merodajnih čini tel j ih, da to plemenito delo društva pa dolžnosti podpirajo. čmameij Dolenjski popotnik Moj tovariš iz Črnomlja me je povabil pred kratkim na kosilo. Temu vabilu posebno v kritičnem času sem se takoj odzval, Tu sva izmenjala nekatere misli in mi ja med drugim sporočil, kako je vesel, da sma dobili v mesecu marcu zelene krušne nakaznice, kajti v mesecu marcu raste že regrat, trava, solata in tako bomo vse karte, ki nam bodo ostale, posejali v to zelenjavo, da nam da Bog obilo sreče in zelenega pridelka. Prijatelju sem pripomnil, da smo morali marsikatero živilsko izkaznico, prejeto v februarju, oddati v spominsko knjigo. V Črnomlju in Vinici so se že pripravljali na prvo slavnostno vožnjo na novi progi, vsaj tako sem slišal nekoč, ko sem potoval po teh krajih. Na tem kosilu pa sem izvedel, da slavnostna prva vožnja po novi progi odpade, ker ni potrebna niti železnica, niti vožnja. Hotelir se pri tem razgovoru nekoliko: namuzne, rekoč, da s temi kartami ne morejo graditi delavci proge, ker želodec takih! živilskih kart ne prenese. Mi pa pravimo, dal je železnica nujno potrebna, kar so ljudja uvideli od Vinice do Vrbovškega, kjer se Z delom proge stalno nadaljuje. Pa menda ni vzrok ukinitve dela zopet nesrečna zelena živilska karta? Živež je drugače v Črnomlju zelo poceni, Ker sem bil s ceno prav zadovoljen, me ja moj prijatelj ljubeznivo pogledal in dal razumeti, da imajo v Belokrajini kavalirje in ne hotelirje. Ko zvem, da ima g. hotelir na desnem kazalcu črva, sem mu za slovo desnico nalašč tako stisnil, da sem zdrobil črva in tako rešil prijaznega hotelirja neprijetnega občutka na desni roki. Nato sem potoval dalje proti Semiču. 1 Eksistenčni minimum delavca Nekaj statistike m11 < mi jimiu—mnaram—n— hihimb—BB3B Politični pregled V zvezi z razburljivimi vestmi, ki jih razni tuji viri širijo o našem zdajšnjem zunanjepolitičnem položaju, sta predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in podpredsednik dr. Maček sprejela novinarje in jim dala krajšo lajavo, ki pravi: »Naši pristojni činitelji budno in skrbno spremljajo zdajšnje dogodke ter jih pravilno ocenjujejo. Pri odločanju o teh dogodkih imajo vedno pred očmi naše najvišje narodne in državne koristi :neodvisnost države in njeno ozemeljsko nedotakljivost.« ,Vse prestolniško časopisje prinaša to pomirjevalno izjavo z velikim poudarkom. — Ii Berlina poročajo: Na vprašanje nekega tujega novinarja glede odnošajev med Nemčijo in Jugoslavijo, je uradni zastopnik nemškega zunanjega ministrstva odgovoril, da odličnim državniškim odnošajem z Jugoslavijo ne bi mogli ničesar dodati. Ravnatelj beograjskega dnevnika »Vremena« dr. Danilo Gregorič piše o zunanji politiki Jugoslavije in pravi med drugim: Politika Jugoslavije je s svojo daljnovidnostjo dosegla, da je ostala naša država v najhujši vojni vseh časov zelenica miru. Ta politika ima za osnovo dvoje postavk: sodelovanje s sosedi in istočasno odločna obramba vseh tistih osnovnih načel, na katerih je zidana naša država. Mir, svobodo, neodvisnost in državno celptnost Jugoslavija edino lahko uresniči v sodelovanju s tistimi silami, ki so s svojo dosedanjo politiko do Jugoslavije pokazale, da spoštujejo naš narod in njegove koristi. Jugoslavija lahko s polnim zaupanjem gleda v svojo bodočnost. Italijanska lista »Giornale dltalia« in »Piccolo« ocenjujeta nedavno izjavo predsednika in podpredsednika jugoslovenske vlade. »Giornale d’Italia« piše med drugim tole: »Znano je, da tako Rim kakor Berlin ne nameravata vplivati na zadržanje Beograda, V resnici sta bila Dragiša Cvetkovič in Cin-car-Markovič v Berghofu na sestanku z nemškimi državniki izključno na pobudo Jugoslavije. Zato so bili vsi razburljivi glasovi nesmiselni. Teden dni po vkorakanju nemških čet v Bolgarijo lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da pri tem niso nastale nikake osnovne spremembe v usmerjenosti balkanskih držav. Dne 10. t. m. zvečer je bil v ameriškem senatu sprejet Rooseveltov zakonski predlog o neomejeni pomoči Angliji in vsem napadenim demokratskim državam. Za sprejem zakona je glasovalo 60 senatorjev, proti njemu pa 31. Razmerje po strankah je bilo takole: Od demokratov, torej pristašev Rooseveltove stranke je glasovalo za zakon 49, proti pa 13, od republikanske stranke je glasovalo za zakon 10, proti njemu pa 17 senatorjev. Od neodvisnih senatorjev je eden glasoval za zakon, drugi pa proti njemu. Izpreminjevalni predlogi so bili vsi odklonjeni. Iz Washingtona javljajo, da bodo prve pošiljke orožja in municije v Anglijo odpravljene že ob koncu tedna. Prepeljane bodo velikanske zaloge vojnega materiala, ki že čaka v skladiščih. Istočasno pa bodo prišla nova angleška naročila, za katera bo Roosevelt zahteval znesek treh milijard dolarjev (240 milijard dinarjev)). Te dni je po nemški vesti kancelar Hitler po svojem zastopniku izročil predsedniku turške vlade Izmetu Ineniju spomenico, nanašajočo se na vkorakanje nemških čet v Bolgarijo. Kakor poročajo iz Berlina, je v spomenici zagotovilo, da Nemčija nima nobenih zahrbtnih namenov ne proti Bolgariji, ne proti Jugoslaviji in tudi ne proti Turčiji. Po nemiki zatrditvi vkorakanje nemških čet v Bolgarijo ne "omeni kršitve bolgarske neodvisnosti in tudi ne predstavlja nevarnosti za balkanske narode, temveč je le obrambnega značaja. Balkanski narodi ne smejo dopustiti, kakor pravi nemška vest, da bi bili zapeljani od kakršnih koli obljub. Za balkanske narode bi bilo zelo nevarno, če bi dovolili, da bi postali morebitne prednje straže velikih narodov v tem boju, kajti to ni boj malih .temveč boj velikih. Iz Sofije poročajo, da je angleški poslanik Rendell v spremstvu in osebjem poslaništva dne 10. t. m. dopoldne odpotoval v Turčijo. Rendella je spremljal do meje ameriški poslanik Earl. — United Press javlja: Na odločujočih mestih v Angliji izjavljajo, da bodo najbrž neposredno po povratku zunanjega ministra Edena in generala Dilla sprejeti odločilni sklepi glede na novi položaj v Sredozemlju. Pripominjajo, da je najnovejši razvoj položaja na Balkanu v zvezi z nemškim prodiranjem take narave, da Angliji ne dopušča več nadaljevanja njenega dozdajšnjega delno nebrižnega stališča glede križanja sil na balkanskem področju. »Associated Press« poroča iz Carigrada, da Rusija zbira svoje čete na jugu, zlasti ob turški meji. To tolmačijo kot odgovor na zbiranje nemških čet v Rumuniji in Bolgariji. Isti vir poroča, da je lepo število nemških letal prispelo na Dodekanez, kjer so zavzela vsa letalska oporišča. United Press poroča: Turčija bi bila pripravljena vojskovati se izven svojih mej, če bi to sklenila tudi katera druga ogrožena balkanska država, drugače pa ne. Zaradi tega se je Turčija toliko prizadevala za sklenitev balkanske obrambne zveze, ki naj bi preprečila vmešavanje vseh velesil ter obvarovala Balkan vojne, balkanskim državam pa ohranila svobodo. Po časopisnih vesteh ni Nemčiji nič znano o kakem posredovanju za mir med Grčijo in Italijo. Tako so po vesteh listov izjavili v nemškem zunanjem ministrstvu in dostavili, da edno-šaji med Grčijo in Nemčijo tudi niso najboljši, ker se je Grčija postavila v službo angleških načrtov. Grška vlada najodločneje zanika trditve Mussolinijevega zaupnika Gayde, da je pristop Bolgarije v trojno zvezo odgovor na nedavno izkrcanje a n gibkih čet v Solunu. Vse vesti o kakem izkrcavanju angleške vojske na grških tleh so po grški uradni izjavi neresnične. Associated Press poroča iz Aten, da je grška vlada Turčiji poslala uradno vprašanje, ali bo Turčija držala vojaško pogodbo iz leta 1933., po kateri je Turčija dolžna priti Grčiji na pomoč, če bi bila napadena. Ko je Italija napadla Grčijo, Grki niso zahtevali, naj Turčija svoje dolžnosti izpolni. Pričakujejo pa, da bo to storila, če pride do nemškega nastopa. Nemški poročevalski urad javlja, da je bil na mirovnem posvetu za ureditev spora med Francosko Indokino in Siamom dosežen popoln sporazum. Dogovor o miru je bil nato svečano podpisan v Tokiu. V vrstah politikov posebno poudarjajo, da se je le Izredno spretni japonski politiki posrečilo kočljivo vprašanja spora med Indokino in Siamom dovesti do srečne rešitve. Čeprav ni bilo mogoče ustreči vsem željam Siama, je vendar posvet v Tokiu ustvaril vse pogoje za razvoj bodočega velikega Siama. Iz Aten poročajo, da že nekaj dni traja močna grška ofenziva na albanskem b« jišču. Grške čete so iz dveh smeri prešle v silovit napad proti Tepeleniju. Čeprav so Italijani r, zadnjem času zbrali na albanskem bojišč« velike in odlično opremljene sile, se je ven* dar Grkom posrečilo doseči pomembne ue-pehe. Italijani so se spočetka branili z velika odločnostjo, nato pa je začel njihov upor popuščati. Grški pritisk prihaja do izraza pred-vsem na planoti vzhodno od Trebešinske pla-nine, ki je že vsa v grških rokah. Grki so vzeli Italijanom že vrsto utrdb in jim prizadejali znatne izgube. Po grških službenih poročilih je bilo v teh borbah ujeto precej Italijanov, med njimi en divizijski general in več štabnih oficirjev. Atenska agencij« poroča, da so v nedeljo zjutraj Italijani prešli v protinapad, ki pa je bil krvavo odbit 17. bataljon fašistične milice je bil v teh borbah uničen. Grki so se polastili velikanskih! zalog italijanskih vojnih potrebščin. Po isti vesti se grška ofenziva dalje uspešno nadaljuje. V grški ofenzivi se udejstvuje tudi angleško letalstvo, ki je med drugim obsula z bombami Drač. Zadnje dni so nemška letala spet močneje napadala London in nekatera druga angleška mesta. Letalski napad na London v noči na 10. t m. je trajal do treh zjutraj in je imel velik obseg. V Londonu mislijo, da se je morda že pričela pričakovana poostrena pomladanska letalska vojna. V zadnjem času so nemška letala izvršila več napadov na angleški otok Malto. Vseh napadov na Malto je bilo doslej izvršeno okoli 400. Poročila iz Afrike pravijo, da Angleži dalje napredujejo na nekaterih afriških bojiščih. Tako poroča Reuter, da se angleške in abesinske čete vneto udejstvujejo od severoza-pada proti središču Abesinije. Dve najmočnejši skupini italijanskih čet se umikata od Gondara proti Adis Abebi. Italijanskim če« tam, ki se iz pokrajine Burije umikajo T smeri proti Adis Abebi, sledijo angleške čete, ki so sedaj okoli 300 km oddaljene od Adis Abebe. Angleži so zaplenili precej vojnega gradiva. Pri Kerenu se angleški obroč okoli posadke čedalje bolj zožuje. Angleške čete so med drugim zasedle križišče Kabre Dare, ki je 200 km v notranjosti Abesinije. Po vesteh iz Kaira je abesinski cesar Halle Selasi na ozemlju blizu Tanskega jezera ra»» glasil svojo vlado nad Abesinijo. Italijanska agencija Stefani pravi, da se vojna med Italijo in Grčijo more odločiti samo z orožjem. Kar se je začelo s topovi, se mora tudi • topovi končati. Grčija bo morala nositi posledice, katere ji bo narekoval zmagovalec. Budimpeštanski list »Pest« poroča ix Berlina, da so po tamkajšnjih vesteh Angleži zbrali močne oddelke svojih čet ob sirijski meji. V Berlinu računajo s tem, da bodo Angleži skušali v najkrajšem času zasesti Sirijo, ki je mandatno ozemlje Franclje. Gospodarstvo Sejmi 17. marca: Podčetrtek, Frankolovo, Semič t*, koledarjih je sejem zapisan na 15. marca, a občina nam je poslala sporočilo, da bo sejem na ponedeljek pred sv. Jožefom) Rečica ob Savinji, MengeS, Škofja Loka, Trbovlje, Strigova, St Vid pri Logatcu, Žužemberk, Središče (kramarski^ Motnik; ! 18. marca: Krško, Begunje; 19. marca: Ljubno ob Savinji, Ptujska gora (kramarski), Sv. Barbara v HalozaK (kramarski), Jesenice; 10. marca: Bogojina, Kočevje, Studenec-Ig, Sv. Trojica v Sl. goricah, Irča vas, Dravograd, Kranjska gora, Šmarje pri Jelšah; ki. marca: Sv. Krištof pri Laškem, Šmarje-ta pri Laškem; t2. marca: Šmartno ob Paki, Tržič, Grahovo. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 11. t. m. v devizah (prve številke službeni tečaji, druge v oklepajih tečaji na svobodnem trgu): 1 angleški funt za 174.57 do 177.77 (za 815.90 do 219.10) din; 1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55.20) din; 1 švicarski frank za 10.29 do 10.39 (za 12.71 do 12.81) din. Nemške klirinške marke so bile po 17.72 do 17.92 din. Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 477.50 din. Tedenski tržni pregled GOVED. Za kg. žive teže so se trgovali: v Mariboru: voli I. po 10, II. po 9.75, III. po 8, telice I. po 9, II. po 8.25, III. po 7.50, krave I. po 7.75, II. po 7, III. po 6.25, teleta I. po 11, II. po 8 din. SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Kranju Špeharji po 19 do 19.50, pršutarji po 17 do 18, v Celju: Špeharji po 19 do 20, pršutarji po 15 do 16 din. KRMA. V Mariboru: seno 120, slama 85, v Kranju seno 150 do 200, slama 100, v Celju: lucerna 150. seno 120, slama 65 din za 100 kg. ZABELA. V Mariboru: slanina 24, svinjaka mast 29, v Kranju: slanina 26, svinjska mast 28 do 32, v Celju: slanina 28 do 29, »vinska mast 32 din za kg. KROMPIR, v Mariboru 2.25, v Kranju 2 do 2.25, v Celju 2.75 din za kg. VOLNA. V Kranju: oprana jezerska volna 112 din za kg. JAJCA. V Mariboru 1.25, v Kranju 1 do 1.50, v Celju 1.25 din za kos. MED. V Mariboru 42, v Kranju 36 do 40, V Celju 40 din za kg. FIŽOL. V Mariboru 7.25, v Kranju 8 do 10, v Celju 7 do 9 din za kg. Drobne vesti = Za olajšanje uvoza nafte iz Rumunije. Burnimi j a nam je sicer zagotovila zadostne količine nafte, vendar »e pa pojavljajo težave pri uvozu. Da se te težave odstranijo, preučuje ravnateljstvo za trgovino s tujino potrebne ukrepe. MBaa—a—i wan .mMfiTi = 100 vagonov jabolk v Nemčijo in Češko-moravsko. Dovoljen je izvoz še 100 vagonov presnih jabolk v Nemčijo in Češkomoravski protektorat, in sicer po 40 mark za 100 kg franko meja. Za pošiljke preko Madžarske pa se bo plačalo še po 1.50 marke več. Pri prodaji jabolk v Češkomoravski protektorat je treba določiti cene na podlagi tečaja 15.80 din za eno marko. Za izvoz v okviru kontingenta ne dovoljuje Prizad nobene izvozne nagrade. = Jugoslovensko-nemška gospodarska pogajanja. Pogajanja naših zastopnikov z zastopniki nemškega ministrstva za prehrano v Berlinu so bila uspešno zaključena. Ugotovljeno je bilo, da Jugoslavija lahko izpolni svoje obveznosti glede dobave turščice Nemčiji. V kratkem se sestane jugoslovensko-nemški odbor, ki bo obravnaval vprašanje izvoza našega mehkega lesa v Nemčijo. *= Rusija bo razstavljala na beograjskem velesejmu. V Beogradu so se že začele priprave za letošni pomladni velesejem, katerega se udeleži z veliko razstavo tudi Sovjetska Rusija. Njeno trgovinsko zastopstvo je naprosilo upravo velesejma, da odstopi Rusiji drugi veliki paviljon na sejmišču, kar se je tudi zgodilo. Poleg tega je dobila Rusija na razpolago okrog 500 kvadratnih metrov prostora, kjer bo razstavila kmetijske stroje. Poleg Rusije se udeleže beograjskega velesejma tudi Slovaška. Italija, Bolgarija in še več drugih držav. =: Izvoz našega bavksita v Rusijo. V nedeljo je prispel v Split ravnatelj odseka za rude pri sovjetskem poslaništvu v Beogradu Aleksander Petrovič Antošin ter nakupil večjo količino bavksita in silicija. Prva pošiljka bavksita in silicija bo poslana' v Rusijo te dni. Novice * Sreske seje nacionalistov v Mariboru in Ljutomeru, v nedeljo dopoldne sta bili v Mariboru seji sreskih odborov JNS in omla-dine JNS. Predsedoval je dr. Franjo Lipold, izčrpno pa sta poročala o vseh perečih vprašanjih zunanje in notranje politike minister g. Ivan Pucelj in podpredsednik mladinskega banovinskega odbora dr. Branko Vrčon. Prav tako je bila v nedeljo v Ljutomeru seja tamkajšnjega sreskega odbora JNS. Od- borniki so seji polnoštevilno prisostvovali. Predsedoval je g. Franc Skuhala, ki je z lepim uvodnim govorom očrtal delo sreskega odbora v preteklem letu, njegova prizadevanja za razširitev strankine organizacije in poglobitev njenega dela. Nato sta podala zanimivi poročili odposlanca banovinskega odbora JNS in omladinske JNS gg. Milan Mravlje in Andrej Uršič. Oba sta bila deležna za svoja izvajanja navdušenega odobravanja. * Sreski seji jugoslovenskib nacionalistov, v Slovenjem Gradcu in Kamniku. Nedavno je bila v Slovenjem Gradcu skupna sreska seja Jueoslovenske nacionalne stranke in nacionalne omladine ob polnoštevilni udeležbi odbornikov. Seji je predsedoval g. Vinko Canjko. V imenu banovinskega odbora JNS in OJNS sta na seji poročala gg. Milan Mravlje in inž. Boris Sancin. Isti večer je bila tudi seja krajevnih odborov JNS in OJNS za Slovenji Gradec. Dalje je bila v Kamniku v dvorani Narodnega doma širša sreska seja sreskih odborov JNS in OJNS, kateri je predsedoval g. Anton Cerar. Kot odposlanca banovinskih odborov JNS in OJNS sta poročala na seji minister g. Ivan Pucelj in banovinski tajnik OJNS g. Andrej Uršič. * Ban boter osemnajstemu otroku. V Rad-gonci v bližini Dola pri Litiji ima 45-letni posestnik Franc Oblak tako veliko družino, da ne morejo vsi jesti za eno mizo. 43-letna posestnikova žena Rozalija je namreč pred nedavnim povila v ljubljanski porodnišnici osemnajstega otroka, krepkega fanta, medtem ko šteje njen najstarejši sin 21 let in pojde v kratkem k vojakom. Izmed 16 živih otrok je deset fantov in šest deklet. Zadnemu otroku je te dni botroval ban g. dr. Marko Natlačen, ki ga je sam držal pri krstu. * Novi predsednik Glavne zodružne zveze. Te dni je bila v Beogradu seja osrednega odbora Glavne zadružne zveze. Na seji se ja konstituiral na glavni skupščini izvoljeni odbor. Namesto umrlega dr. Korošca je bil soglasno izvoljen za novega predsednika Glav-« ne zadružne zveze predsednik vlade g. Dra-giša Cvetkovič, za podpredsednike pa dr. B'ran Kulovec, inž. Vojislav Djordjevič, dr. Jančikovič in dr. Juretič. Predsednik vlada Cvetkovič je imel pri tej priliki daljši govor o nalogah zadružništva v zdajšnih časih. * General Uzun-Mirkovič je umrl. V Beogradu je preminil divizijski general g. Dragotin Uzun-Mirkovič. Pokojnik je bil eden izmed najodličnejših oficirjev naše vojske in “ Smrt ob potu 8 Kriminalni roman Po mišljenju preprostih uslužbencev na po-»estvu v njeni glavi ni moglo biti vse v redu, zakaj od rajnkega očeta je bila izsilila, da je lahko študirala na visoki šoli v Berlinu kakor njen brat. Kakor ta je delala tudi izpite. Pozneje se je seveda spet vrnila. Vsi 80 vedeli, da je storila to na očetovo zahtevo, sicer bi bila dalje študirala kakor moški. Preprostim ljudem se je zdelo to nedoumljivo. Po očetovi smrti je študije nadaljevala. Domov je prišla spet samo zaradi nenadne bratove smrti. V soboto zvečer jo je pripeljal Janez s postaje. Ali bo ona prevzela posestvo? Naposled bo vodstvo posestva prepustila mogoče celo gospodični Ingi, sorodnici, ki Je kot sirota Živela že pol leta v gradu, sama pa nadaljevala študije. To so si grajski ljudje prav za prav želeli, zakaj gospodično Ingo so imeli radi. Prvi dan po pogrebu je bil deževen in neprijeten. Podoben je bil v tem vsem drugim dnem, ki so potekli po umoru. Toda mračna tišina in postopanje sta se nehala, odkar so rajnkega položili v grobnico. Inšpektor se je že drl po dvorišču in v kuhinji je kakor zmeraj kuharica zmerjala dekle. Samo gori, kjer je spala mlada baronica Elizabeta v svoji dekliški sobi, je bilo vse tiho. Inga ni hotela zbuditi Elizabete, čeprav sta navadno po osmi uri skupaj zajtrkovali. Ulrihova sestra je dolgo v noč razmišljala in šele proti jutru čvrsto zaspala. Ko |se je naposled zbudila 3n začudeno gledaje okoli sebe spoznala, kje je, se je z vso silo zavedla žalostne resničnosti. Ulrih je mrtev! Včeraj so ga pokopali. Zaprla je še enkrat oči, kakor bi se bila mogla na ta način oprostiti bolestnih misli. Bilo je zaman. Njen edini brat je mrtev. Naučiti se bo morala prenašati to bridkost. Poleg bolečin za izgubljenim bratom se je dvigalo v njej sovraštvo proti zločincu, ki ji je ugrabil brata. Če bi ga mogla najti. Če bi ga mogla izvleči iz njegovega skrivališča in ga izročiti pravici! Ne bo imela prej miru, dokler morilec ne bo deležen pravičnega povračila. Oko za oko, zob za zob. Mora se maščevati, mora’ Elizabeta je vstal tako hitro, kakor da ne sme zamuditi niti minute pri iskanju zločinca, in se oblekla. Toliko časa je že minilo, a še ni nikakega sledu za morilcem. Šest dni je že preteklo. Dež, ki je padal vse te dni, je že davno izbrisal sledove in morilca Do čelalje težavnejše razkrinkati. Ne sme zamuditi časa. Še danes hoče sama jezditi v kapelico, kjer je gozdni delavec našel v soboto opoldne njenega brata v mlaki krvi umorjenega, nedaleč od njega pa njegovega konja, privezanega k mecesnu. Elizabeta se ni mogla ubraniti vtiska, da oblastvena preiskava ni nagla in spretna. Gozdni delavec, ki se je v svoji vnemi sam prizadeval najti v kapelici in tam okoli kakšno sled in je pri tem našel nedaleč od trupla revolver, je lahko s svojim tekanjem po usodnem prostoru uničil važne znake. Na pri- javo delavca je braunsbadska policija prišla sicer že v soboto na kraj dogodka in ga zaprla, toda šele v ponedeljek nato je načel po naročilu državnega tožiteljstva kriminalni komisar preiskavo. Ker se ta še ni prikazal na Zehlenu, gotovo doslej ni ničesar odkril. Raztelesenje je potrdilo samo že znana dejstva. Nobena izmed krogel ga ni zadela, a orožja, s katerim je bil Ulrik zaboden v srce, doslej niso našli; izginilo je brez sledu kakor zločinec. Bil je roparski umor, kakor je izjavil državni tožitelj Kri&ger. Roparski umor, saj je zločinec s silo strgal uro iz Ulrikovega telovnika. Prav tako mu je vzel denarnico. Cisto navaden roparski umor? Neki nedoločen občutek se je v Elizabetini duši že od začetka upiral temu naziranju. Včeraj se ja ta dvom v njej še okrepil. Ko je namreč snoči z Ingo ponovno govorila o tem, kaj je Ulrik zadnje čase počel, je nanesel pogovor tudi na pošto, ki jo je v zadnjih dneh prejel. Tedaj se je spomnila Inga, da je prav v petek bilo med pošto, ki se je tikala le poslovnih zadev, tudi zasebno pismo. Pismo je bilo v modri kuverti. V petek dopoldne je bilo to pismo prispelo in popoldne je Ulrik odjezdil, ne da bi bil povedal kam. Elizabeta je začela takoj snoči iskati to pismo, toda njen trud je bil zaman. Pisma ni bilo nikjer. Lahno je nekdo potrkal na njena vrata. »Ali bediš, Elizabeta?« »Ti si, Inga?« Elizabeta je odrinila zapah. Nekoliko bleda, objokana in z razkuštranimi plavimi lasmi je vstopila mala Inga. »Ne bi te motila, toda prispelo je neko ekspresno pismo iz Braunsbada.« Elizabeta je hlastno zgrabila pisanje. I? Braunsbada? Morda od istega človeka, ki ji Je sodeloval v vseh osvobodilnih borbah. Za tvoje sposobnosti in osebno junaštvo je bil odlikovan z najvišjimi odlikovanji. Po končani vojni je zavzemal razne visoke položaje. * Nenadna smrt odličnega oficirja. V Beogradu je umrl generalštabni polkovnik g. Ante Parte. Bil je dodeljen štabu za utrjevanje in je šele pred nekaj dnevi zapustil Ljubljano. Ob odhodu iz Ljubljane je obolel za angino, vendar pa ni nihče pričakoval, da bi mogla lahna obolelost utrniti življenje tega odličnega oficirja. Rajnki je bil v Ljubljani povsod priljubljen. Bodi mu časten spomin! + Novi upravi Obrtne zbornice in Trgovin-skoindustrijske »bornice. Nedavno je minister za trgovino in industrijo g. dr. Ivan Andres imenoval na predlog bana naše banovine novo predsedstvo in zbornični svet tako za Obrtno zbornico kakor tudi Trgovsko-indu-strijsko zbornico. Za predsednika Obrtne zbornice je imenovan Karel Kavka, tesarski mojster v Ljubljani, za podpredsednika pa Rudolf Žitnik, kleparski mojster v Ljubljani. Člani zborničnega sveta so: Rebek Josip, ključavničarski mojster .Ljubljana; Urbas Miroslav, klobasičar, Ljubljana; Josip Ambrožič, izdelovatelj gredež, Ljubno na Gorenjskem; Vahtar Miha, knjigoveški mojster, Maribor; Karel Vidmar, pek, Ljubljana; Peter Zadravec. mlinar in žagar, Ormož; Franc Camernik, ključavničarski mojster, Cerklje pri Kranju; Franc Virbnik, krojač, Šoštanj, Jurij Verbič, čevliar, Novo mesto; Ivan Vrhovec, krojač, St. Vid nad Ljubljano; Ivan Sojč, kipar. Maribor; Alojz Vimer, tesar, Ptuj; Miha Zalokar, dimnikar, Radovljica; Anton Lečnik, urar iz Celja; Janez Vrečar, mizar, Domžale; Jože Musar, mesar, Ljubljana; Josip Rueh, klepar, Brežice; inž. Boleslav Likar, izdelovalec centralnih kurjav, Ljubljana. — Za predsednika Trgovinsko-industrijske zbornice je imenovan Karl Ceč. Predsednik industrijskega odseka je Rihard Skubec in podpredsednik dr. Ciril Paviin, predsednik trgovinskega odseka Albin Smerkolj in podpredsednik Anton Fazarinc, predsednik gostinskega odseka pa Ciril Majcen. Za člane industrijskega odseka so imenovani: dr. Kozma Ahačič, Ivan Avsenek, Bogomil Burnik. Karel Ceč, Evgen Ivanc, Josip Kavčič, inž. Kiepach, inž. Tomo Knez, Alojz Kmetič, Anton Krejči, dr. Ernest Rekar, Anton Rojina, Franc Sire in Stane Vidmar; za člane trgovinskega odseka: Maks Cukala, Franc Kamenšek, Edmond Kastelic, Anton Merhar, Ferdo Pinter, Martin Plut, Dragotin Rad-M Ivan R^inik Milko 'zpričpr Tnsin ca in Franc Tavčar; za člane gostinskega odseka pa Josip Cajhen, Gojko Hribar, Anton Koritnik, Stefan Mekiž, Miro Peterlin, Josi]} Serec, Ivan Skrij, Josip Verlič in Josip Vindl-šer. * Nemški list o Jugoslaviji. »Neues Wie-ner Tagblatt« je v svoji številki z dne 4. t m. posvetil v posebni prilogi 20 strani naši državi pod naslovom »Soseda Jugoslavijam. Na uvodnem mestu prinaša izjavo našega ministra za trgovino in industrijo dr. Andre-sa o gospodarskih odnošajih med obema državama, glavni urednik lista pa objavlja članek »Gospodarsko tovarištvo«, ki je prav tako posvečen gospodarski izmenjavi med Jugoslavijo in Nemčijo. Gospodarskim vprašanjem je posvečeno tudi še več drugih člankov jugoslovenskih piscev, toda v prilogi naletimo tudi na prispevke, ki prikazuieio naše kulturno in javno življenje sploh. Dunajskemu listu gre polno priznanje za ta usoell prikaz naše države nemškemu občinstvu. Prepričani smo. da je s tem mnogo pripomogel k boljšemu medsebojnemu poznavanju * Banova uredba o lurščičnem kruhu. Ban dravske banovine je izdal odredbo, ki določa, da smejo peči pekarne v dravski banovini tudi kruh iz turščične moke. Ta kruh se peče v kosih 0 R4 kg teže in se sme prodajati po štiri dinarie za kos. Za kruh, ki se peče po tej odredbi, ne veljajo predpisi na-redbe o nakaznicah za kruh in moko. * Gosti iz Madžarske. Po poročilih madžarskih listov bodo našo državo pomladi obiskali madžarski izletniki v več skupinah. Nekaj madžarskih gostov je zadne dni že obiskalo Dalmacijo, Hercegovino in Boko Kotorsko. * Novi japonski poslanik za Jugoslavijo Tošitaka Okubo je te dni prispel v Beograd ln izročil svoje poverilnice knezu namestniku Pavlu. Japonski poslanik ima svoj sedež v Budimpešti za vse podonavske države. *11 t if i i f .it f.t ' j.‘o ' C i i «r . Ir- ) . *' k <"* * ^'1^* iv * Ai 6l i r y*: »*’• '* * * * - r -i ' >Jr e ►><’ *.-*’► — **. i> • m. s • * p.* n, v' J- 'Zt&b c- *. ir*-. A ’ * -* ,A. * St Ir t** f > *- & • < * r' k' - i i > i Jk/i f/l '>'>-> ■» * Nemški vojaški narod ceni hrabrost Ju-goslovenskega vojaka. Iz Rima poročajo! Nemčija goji, tako pravijo v Berlinu, iskrena čustva do naroda, ki je bil stoletja n« braniku proti azijatskim vpadom, ki je šel« zdaj začel živeti, ki šele zdaj okreva od hudih ran in ki je s svojimi predniki rešil in omogočil razvoj ostalih evropskih narodov’. Ta narod ne bo nikomur dovolil, da ga i»-koristi kot sredstvo svojih smotrov, ki za nje* govo bodočnost nimajo pomena. Nobena skrivnost ni, da je nemški vojaški narod ved« no cenil hrabrost jugoslovenskega vojaka, * Miklova Zala je prispodoba koroškega slovenstva. »Koroški Slovenec« prinaša razmišljanje o povesti Miklove Zale in pravi med drugim: »Nedavno sem se po naključju zasedel pri knjigi o Miklovi Zali. Čeprav sem jo že večkrat prebral in ponovno videl na odru, me je spet zgrabila in znova sem doživel ta lepi košček naše davne zgodovine. So v naši povesti prizori, ki so neizbrisni. Ali smo se kdaj že zamislili ob tej povesti malo globlje? Zvesta Zala in junaški Mirko poosebljata ves naš rod! Slovenska zgodovina davnih stoletij do naših dni je zgodovina iskrenega domoljubja in rodoljubja. Naš narod koraka kakor Zala in Mirko skozi stoletja in ohranja vrline ljubezni in zvestobe v dobrih in slabih dneh. Zmeraj je med nami čuti modre nasvete starega Serajnika in odločne pozive korenjaškega Mirka. Treba je dejavnih dokazov zvestobe domu in svojcem, čeprav ta zvestoba terja hude žrtve. Vsaki naši ženi in vsakemu dekletu pritiče naloga rožanske Zale, junakinje požrtvovalnosti in neizmerne ljubezni do doma, moža in svojcev. Vse naše delo in življenje sta borba za domačije, za njihov obstoj in utrditev. Tudi y narodih se vrši ista borba, dvoboj domoljubja in rodoljubja s svetom mrzke strasti, laži in izdajstva Zvestoba zmaguje vsekakor tudi tod!« * Nov most čez Dravo pri Dravogradu. V »Službenem listu dravske banovine« je ra»* pisana gradnja novega kamenitega mostu preko Drave v Dravogradu. Proračun znaša 6,505.300 din, kar je vsekakor lepa vsota, ki jo bo država dala za ta kraj, ki je bil doslej močno zapuščen. Most bo iz granita in bo v okras ne samo Dravogradu, temveč vsej Dravski kotlini. V letošnem letu je predvidena skozi trg Dravograd tudi modernizacija ceste, tako da bo v doglednem času ve* trg lepo urejen. Dravograjski srez bo na ta bil takrat pisal Ulriku? Pisava na kuverti je bila krepka. »Saj prideš kmalu dol k zajtrku?« je rekla Inga in zapustila sobo. Elizabeta je prikimala. Nato je odprla pismo in brala. Njeno srce je viharno tolklo. Toda pismo ni vsebovalo pričakovanega presenečenja. Bilo je pismo od kriminalnega komisarja Butowa. »Velespoštovana gospodična plemenita Schmelingova! Da sem lahko nepoznan delal, vas doslej Še nisem obiskal. Hotel sem prej na licu mesta doseči kak uspeh. Zdaj pa bi želel govoriti z vami; morda jutri v petek dopoldne. Čakal vas bom pod kapelo na gozdni poti s Zehlena in vas prosim, da se poslužite te poti, ne ceste, ker mi je na tem, da naju nihče ne vidi skupaj. Če želite, da bi bil najin sestanek ob kakšnem drugem času, vas prosim, da mi to naglo pismeno javite na naslov: pisatelj Biilow, vila »Gozdni mir«. Pod tem imenom namreč bivam v tej vili. Kolikor lahko presodim, sem nekaj važnega odkril, potrebuje mpa vašega sodelovanja. Braunsbad, 26. aprila. Vdani j Henrik Butow, kriminalni komisar.« Nekaj važnega je odkril! Elizabeta je še enkrat prebrala ta stavek. Ozrla se je skozi okno: nič več ni deževalo. Nato je pogledala na uro: pol devetih. Če se hitro obleče, še lahko pride. Zajtrk ji ne bo vzel mnogo časa. čim prej mora izvedeti, kaj je dognal komisar, a naposled mora tudi videti kraj, kjer je bil izvršen strašni zločin, Otroci so se pravkai med velikim odmorom prerivali in igrali pred šolo, ko je Elizabetin konj tekel po umazani vaški cesti. Mladi učitelj jo je ljubeznivo pozdravil in skoraj hrepeneče pogledal za njo, medtem ko so se otroci skoraj prestrašeno umaknili konju. Kako elegantno je sedela na konju. Tesna jahalna obleka je pričala o vitki, vendar polni postavi in o lepih prsih. Odzdravila je milostno kakor kakšna kraljica Zunaj vasi je ubrala Elizabeta poljsko pot, ki je držala v Braunsbadski gozd in h kapeli. Vse okoli so se razprostirali njive in travniki. Za brezami s svetlim listjem se je svetlikala reka, na obeh straneh doline so se vzdigovale v zrak s temnimi gozdovi pokrite gore, ki so resno in molče dajale okvir pomladni sliki. Elizabeta ni čutila lepote te slike. Poganjajoči posevki so jo spet spomnili na mrtvega brata. Mislila je na to, s kako vnemo je gospodaril, kako je z njo in z Ingo prerešetaval nove načrte za izboljšanje gospodarstva. Sama se ni mnogo razumela na kmetovanje in je rajši mislila na svoje bodoče pravne študije, ki jih je hotela začeti o veliki noči. Inga pa je sedela z žarečimi lici poleg Ulrika in s svojim zanimanjem, ki ga je kazala za gospodarstvo, vzpodbujala Ulrika k še večji vnemi. Zdaj pa počiva brat pod zemljo. Ne vidi več njiv in rasti na njih. Znova sta vzplamtela v Elizabeteni duši bolest in gnev. Čutila je, da ne bo mogla dalje časa tu vzdržati. Vse jo je preveč spominjalo na brata. Sla bo proč v Berlin in študirala Naj prevzame vodstvo posestva Inga, ki ima veselje s tem. Inga bi bila morala postati Ulrikova žena! Elizabetin konj je začel korakati počasi. Pot je bila na tem mestu močvirnata, kmalu nato pa je držala navkreber. Tudi Ulrik je jezdil po tej poti, ne da bi bil slutil, da ga je v kapeliic čakal zavraten morilec. Tisti ki ga je čakal, je mogel biti samo človek, ki ga je bil tjakaj povabil. Navaden potepin? Ne, nikdar ne bi bil Ulrik zaradi navadnega potepina pustil doma delo in šel na sestanek. Ker je Ulrik šel, j« morala biti zelo važna reč, zaradi katere je doprinesel tako žrtev. Toda kakšna važna reč je bila? Kakšne ženske se ni moglo tikati, saj bi bila morala to opaziti. Skrivaj je morda pač kdaj ljubil kakšno dekle. To je verjetno, ker je Elizabeta v nedeljo pri brskanju po Ulrikovih papirjih našla zvezan zavitek pisem z napisom: »Po moji smrti naj se neprebrano zažge.« Elizabeta je ustregla bratovi ženi, čeprav jo je mika- lo, da bi pisma prebrala. Sodila je, da so izvirala pisma od kakšne prve njegove mladostne ljubezni. Ali je morda bil ta zavitek pisem pomemben? Ali je bila kriva umora morda divja maščevalnost dekleta ali ljubosumnega, prevaranega moškega? Ne, Elizabeta tega ni mogla verjeti. Ulrikov značaj ni bil izzivajoč. Ulrik je bil prepošten, da bi prevaral kakšno dekle. Če bi imel razmerje tudi • preprosto mladenko, bi se bil oženil z njo. Zatopljena v misli je jezdila dalje. Ne, sl je rekla, tista pisma ne morejo izdati zločinca. Zato jih bo čim prej sežgala in tako ustregla želji rajnkega. Ko je pogledala okoli sebe, je opazila, da je prijahala že v braunsbadski gozd. Kmalu mora prispeti k vznožju hribčka, na katerem stoji kapelica. način imel lepo urejeno svojo prestolnico, ki bo v okras in ponos vsemu srezu. • Uredba o državnem računovodstvu. V »Službenih novinah« je objavljena uredba o Idržavnem računovodstvu. Z njo se postavlja [vse državno računovodstvo na novo podlago. Dozdajšnji način državnega računovodstva je s tem zamenjan, na njegovo mesto je ■topil modernejši, duhu časa in razmeram Ustrezajoči način. • Za 200 vagonov pšenične moke iz SIovb-Kke 485 vagonov turščice. Minister za prehrano je dovolil »Pogodu«, da sme uvoziti 400 vagonov pšenične moke iz Slovaške. Po-god bo moko plačal s 485 vagoni turščice. • VABILO. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani vljudno vabi vse One vlagatelje, ki se še niso zglasili zaradi dogovora o izplačilu hranilnih vlog, da se Hm prej zglasijo v njeni poslovalnici med t. In 12. uro. • Smrtna nesreča pri čiščenju sadnega 'drevja. 731etni posestnik Jakob Javšovec v Pavlovcih je pri čiščenju sadnega drevja padel s češnje tako nesrečno, da je obležal mrtev z zlomljenim tilnikom. > Potres v Kosovski Mitroviči. Te dni je bil majhen potres v Kosovski Mitroviči in ©količi. Potres ni povzročil škode. • Dva ponesrečenca iz Planice. Pri tekmi V smuških skokih na veliki skakalnici v Planici je bilo tudi nekaj hudih padcev, ki pa k »reči ne bo zapustili prizadetim skakačem hujših posledic. V bolnišnici na Jesenicah ležita naža tekmovalca Ranzinger in Zalokar, o katerih so se razširile razne neosno-Jane govorice. Zdravnik dr. Hafner, ki ju •ctravi, je povedal, da so vse te vesti brez podlage. Ranzinger si je zlomil nogo, vendar Je prelom preprost, tako da pri zdravljenju ni težav. Zalokar ima zlomljeno samo koet pri palcu na nogi. Oba bosta kmalu čisto zdrava. • Tudi v Medmurju »e rušijo hiše. Kakor £> Vojvodini Je talna voda zadne dni tudi v edmurju začela rušiti mnoge hišice. Po ve-Bni »o to skromni domovi siromašnih dru-dn. V Mačkovcu so bile celo smrtne žrtve Dri netki družini, ko se je podrla zgradba. Večina pregnancev iz skromnih domov je našla zavetje pri sosedih. • Pogrešan parnik se je oglasil. Jugoslo-Tenski parnik »Dubac«, ki so ga pogrešali le več kakor pet tednov, je zdaj srečno pri-Ijpel v neko ameriško pristanišče. Parnik je Odplul iz Indije 5. decembra in od takrat ni bilo več slišati o njem. 2e pred petimi, še- stimi tedni bi bil moral prispeti v Ameriko. JCer ga ni bilo, se je pojavila bojazen, da se mu ni kaj pripetilo. ♦ Veliko število deklet je šlo na delo v Nemčijo. Te dni se je odpeljala skupina 543 sezonskih delavcev in delavk v Nemčijo. Med njimi je bilo 443 deklet, ki bodo služile gled vanj. Napravil je nanjo dober vtis. il je prav za prav videti kakor oficir v ci-vilu. Imel je visoko postavo in njegova drža Je bila strumna. V ogorelem obrazu so se mu svetile ostre oči. Tudi nos je bil oster. Siro-kokrajni črni klobuk mu ni prav pristojal, • nositi ga je moral, ker je nastopal kot Umetnik, da je prikrival svoj pravi poklic. »Ali sem že prepozno prišla, gospod Bu-tow?« »Prosim, recite mi Biilow, milostljiva gospodična! Četudi ni videti nikjer nobene žive duše, je vendarle treba biti pazljiv. Ne, niste prišli prepozno, saj še ni enajst. Nisem se vam hotel predstaviti prav pred kapelo, lahko bi tjakaj priše-j kak radvvednež, čeprav je gori na straži moj pes. Ali vam lahko privežem konja za ta čas kar tule?« »Lahko, če mislite, da je tako prav.« Privezal je konja k bližnji bukvi in nato pokazal na leseno klop, ki je precej skrita pod drevjem malo niže od kapele. »Gospodična baronica, preden vam pokažem v kapeli svoje včerajšnje odkritje, bi vam rad zastavil nekaj važnih vprašanj. V kapelici bi me lahko videl z vami kak izletnik. Zato tudi mislim, da bo treba obisk kapelice omejiti na čim krajši čas. Previdnost je potrebna. Ali vam je prav?« »Seveda, če je to potrebno. Gotovo pa si le težavno predstavljam, da ste mogli ostati v malem Braunsbadu doslej nepoznani.« Mož se je malce nasmehnil. »O, nihče me ne pozna. Hočem vam tudi izdati, da sem bil celo v Zehlenu na vašem posestvu in v vasi, ne da bi kdo le zaslutil, kdo sem. Moja obleka seveda ni bila dovolj salonska, da bi se vam mogel predstaviti v njej, zakaj prišel sem kot brezposeln ključavničarski pomočnik. Vaš vrtnar je imel pokvarjeno ključavnico, no, jaz pa sem hotel slišati, kaj govore ljudje o umoru. Kolikor sem dognal, gospod baron tod okoli ni imel osebnih sovražnikov. Večjih vsot navadno tudi ni nosil s seboj, tako da bi lahko brez nadaljnjega sklepal na roparski umor.« Elizabeta ga je presenečeno pogledala. Kako spretno je postopal in kako jasno je presojal položaj. Očitno torej prav tako kakor sama ne verjame v roparski umor, medtem, ko državno tožiteljstvo meni. da je bil izvršen čisto navaden roparski umor. »Ne«, je rekla. »Ulrik je nosil s seboj le toliko denarja, kolikor ga je potreboval. Vendar pa se ne da ugotoviti, kolikšen znesek je imel s seboj na usodni petek.« »Nabavke pri trgveih in obrtnikih v Braunsbadu je plačeval redno vsakega prvega v mesecu. Za ta plačila pa je imel še več ko teden dni časa«, je*nadaljeval komisar. »Imel je torej le neznatno vsoto s seboj ali pa je morda iz neznanega vzroka vzel več denarja na pot. Ali smatrate to za možno, milostiva gospodična?« »Mislite menda, da je nesel denar kakšnemu izsiljevalcu?« Butow ni takoj odgovoril, temveč je nekaj časa gledal pred sebe. »Ne«, je odvrnil nato, »čeprav tudi to ni izključeno. Ne, ne verjamem, da bi šlo za izsiljevanje.« »Toda«, ga je razburjeno prekinila Elizabeta, »povedati vam moram, da je Ulrik v petek zjutraj prejel iz Braunsbada pismo, in sicer zasebno pismo, dasi je prejemal skoraj brez izjeme le poslovna pisma,« Komisar se je zganil in oči so se mu zableščale. »Kje je tisto pismo? Ali ste ga šele zdaj našli?« Elizabeta mu je povedala, kolikor je o pismu vedela. Butow jo je pir tem pozorno gledal in nekajkrat prikimal. »To vsekakor ni tako važno, kakor sem mislil spočetka«, je rekel spet čisto mirno. »Ali gospodična sestrična ve vsaj to, kakšna pisava je bila? Moška ali ženska?« (Dalje) žgal kup slame ob slamoreznici. Ogenj se J« hitro razširil in zajel v pol ure vse poslopje. Na kraj požara so najprej prihiteli gasilci iz Celja, kmalu za njimi pa tudi gasilci iz Gaberja in iz Laškega. * Tihotapska žaloigra na meji. V obmejnem Holmcu pri Sv. Danijelu v Mežiški dolini se je odigrala tihotapska žaloigra, ki je terjala življenje mladega tihotapca. Tihotapska strast je gnala 271etnega jeklamiškega delavca Logarja iz Guštanja čez mejo. Službujoči graničar ga je zalotil in ga pozval naj •e ustavi. Ker se tihotapec ni ustavil, je graničar uporabil orožje. Ustrelil je Logarja v nogo. Tudi to še ni zaleglo. Ranjenec je tekel dalje. Spet je počil strel, ki ga je zadel v hrbet. Mladi delavec se je mrtev zgrudil. * Drzen vlom sredi noči. Nedavno noč so neznani tatovi vdrli v pisarno lastnika us-njame g. Knafliča v Šmartnem pri Litiji, navrtali železno blagajno in odnesli 8000 din. Oblastva imajo na sumu dve osebi, ki bi prišli v poštev pri vlomu. , ♦ Na meji ustreljen. Bivši tovarniški delavec Volentar Anton je rad zahajal Čez mejo po svojih skrivnih potih. Pri tem se ni nikdar zmenil za svarilne klice obmejnih stražarjev. Nedavno pa je bil ustreljen. Mrtveca so prepeljali v mrtvašnico na Prevalje. * Tihotapca so prijeli. Na cesti iz Limbuša proti Mariboru so zasačili orožniki skupino tihotapcev, ko so nosili sumljive nahrbtnike. Zajeli so glavnega med njimi, nekega Franca Krajška, pri katerem so našli v skrbno Bkriti vreči 8 kg saharina, vrednega okoli 6.000 din. * Kazen za roparski napad. Pred sodniki malega kazenskega senata v Ljubljani je bila te dni petorica obtožencev, ki so lani dobršen čas povzročali precejšnjo škodo tuji imovini na pobudo in s pomočjo svojih že nekoč kaznovanih svetovalcev. Glavni predmet razprave proti obtožencem, 26-letnemu delavcu Feliksu Miru iz Slatine Radencev, 25-letnemu mizarskemu pomočniku Josipu Nahtigalu, starejšemu maloletniku delavcu Stanku P. iz Gorij pri Bledu, prav tako ma-loletnemu Miroslavu P., trgovskemu potniku iz Ljubljane in ženi prvega obtoženca delavki Barbari je bil roparski napad, ki sta ga Mir in Nahtigal lani oktobra izvedla na lastnico papirnice na Sv. Petra cesti v Ljubljani Marijo Majcnovo. Napad pa se je ponesrečil, ker je napadena gospa precej odločno nastopila. Njuna maloletna tovariša pa sta bila obtožena, da sta kradla papir ge. Majcnovi. Pri tej je bil namreč nekaj časa v službi kot dostavljalec in inkasant tretji obtoženec Stanko P., ki se je dal od Feliksa Mira in Miroslava P. pregovoriti, da je svoji delodajalki iz skladišča, do katerega je imel ključe, odnašal velike količine njene papirne zaloge. Z Mirom sta samo v lanskem septembru odnesla iz skladišča in prodala okrog 70 kg papirnatih vrečic, tri bale tiskovnega in eno balo krušnega papirja. Še prej pa je Stanko P., na Miroslavovo prigovarjanje nekako od februarja pa do avgusta lani izvozil iz skladišča papirja za skupno vrednost okrog 19.000 din. Zadnja obtoženka Barbara pa je bila obtožena, da je pomagala zapravljati tisti denar, ki so ga drugi obtoženci izkupili od ukradenih reči. Obsojeni so bili: Feliks Mir zaradi poskušenega roparskega napada in zaradi nakupovanja ukradenih reči na 20 mesecev robije, 60 din denarne kazni in na dvoletno izgubo častnih državljanskih pravic, Josip Nahtigal za udeležbo pri roparskem napadu na eno leto strogega zapora in na enoletno izgubo častnih državljanskih pravic, Stanko P. zaradi tatvin na škodo svoje delodajalke na eno leto strogega zapora, Miroslav P. zaradi tatvin, nagovarjanja k tatvini in zaradi nakupovanja ukradenih reči na štiri mesece strogega zapora ter na 600 din denarne kazni ali nadaljnih 10 dni zapora, Barbara Mirova pa na en mesec in 15 dni strogega zapora. . * Sprejem mladeničev v inženjerskr podoficirsko šolo v Sabcu, konjeniško v Zemunu, artilerijsko v Cupriji in avtomobilsko podoficirsko šolo v Beogradu starost od 18 do 21 let. Pok za prijavo je kratek. Vsa zadevna pojasnila dobite ustno ali pismeno: Koncesionirana pisarna Per Fran, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova 14. Za pismen odgovor priložite znamke ali kolek za 10 din. ♦ Sprejem mladeničev v inženjersko podoficirsko šolo v starosti od 18 do 21 let in vojaško podkovsko v starosti od 17 do 21 let. Rok za prijavo je do 15. marca letos Vsa zadevna pojasnila dobite ustno ali pismeno v koncesionirani pisarni Franca Pera, kapetana v p., Ljubljana, Maistrova 14. Za pismeni odgovor pirložite kolek ali znamko za 10 dinarjev. * PREZGODAJ Stražnik pride v trenutku, ko se vlomilec plazi s svojim plenom skozi okno. »He vi, zdi se mi, da prihajam baš prav!« »Ne gospod stražnik, malo prezgodaj,« odvrne hladnokrvno vlomilec. Popotnikova torto Haloze dobijo premalo motke Sv. Barbara v Halozah, marca. Ker Haloze ne pridelujejo skoro nič žita. Je primanjkovanje moke pri nas še občutnej-že. Ljudje se vsak dan zbirajo pred trgovinami in občinskimi uradi ter zahtevajo mo-*o. Ustanovljeni so v posameznih občinah prehranjevalni uradi, toda na karte ne dobe predpisane količine moke. V teh hudih časih bi bilo pričakovati, da se malo pohiti z delom in vzpostavi red, zlasti v obmejnih krajih. Ljudje so sicer zadovoljni, da nam je prihranjeno vojno gorje, ki ga bodo vojskujoče se države čedalje huje občutile, nekateri pa se le ne zavedajo te dobrote in zato podlegajo tuji propagandi. Res je, da so to le nevedni ljudje, vendar je kljub temu dolžnost oblastev, da poskrbe v obmejnih krajih za zadostno količino živil. Iz Prekmurja Povodenj v Prekmurju. Zaradi večdnevnega deževja so prekmurski potoki močno narasli in mnogokje prestopili bregove. Najhuje je narasla rečica Lcdava in preplavila razsežno ozemlje. Najobčutneje so bili prizadeti polanski, černelavski in soboški okoliš. V Polani je Ledava preplavila cesto, ki drži v vas, v Černelavcih pa je segla preko pašnikov skoraj do glavne ceste, ki drži iz Murske Sobote proti državni meji. V Murski Soboti sami je Lodava preplavila veliki park in del sveta ob Šiftarjevem mlinu. Ker je pre-plavljanje prekmurskih voda izredno pogosto, je nujno, da bi ss želja prekmurskega ljudstva po hitri in dobri regulaciji Ledave in pritokov že vendar izpolnila. Narodno gledališče iz Maribora jc gostovalo v Murski Soboti. Nedavno se je narodno gledališče iz Maribora predstavilo murskosoboškemu občinstvu z Bsnedettijevo burko »Dva ducata rdečih rož«. Obisk je bil polnoštevilen, samo murskosoboške veljake smo K MIRKO BRODNIK: NOVIM ZARJAM ROMAN IZ SEDANJIH DNI 1. del Grmenje na vzhodu Nad vso dolino je odmevalo rezko piskanje siren. Mrak je že legal na deželo. Zakrival je sivino, ki je bila z njo pokrita vsa pokrajina. V tem mr altu je bilo videti vse manj otožno, manj zapuščeno, kakor pa je bilo v resnici. Velika vrata tovarne so se začela odpirati. TrenuteK nato so že jela bruhati doige vrste delavcev. Kdor je stal na griču nad Foret-Longom, je videl pod sabo najprej vse polno dolgih kač, Iti so se redčile in razpletale, potem pa izginjale kakor mravlje. Na tisoče delavcev v potemnelih oblekah je hitelo proti svojim domovom. Tega je čakala žena, drugega starši, tretjega otroci. Vse mogoče narodnosti so se bile zbrale v teh tovarnah. Od vseh strani neba je zaneslo sem ljudi v borbi za kruhom. Stari in mladi so bili med njimi. Le malo obrazov je bilo videti zadovoljnih in veselih. Skoraj na vsakem si lahko bral skrb, ki je kakor mračen oblak zakrivala čelo. Bilo je v prvih pomladanskih dneh leta 1940. Kraj F6ret-Long ni bil daleč od nemško francoske meje. Med Nemci in Francozi pa je že nekaj mesecev divjala vojna. Sicer so bile vso jesen in vso zimo borbe samo iz^a utrdb, ki so na obeh straneh zagrajevale mejo, toda vse je kazalo, da se bo zdaj na pomlad začelo prav zares. Večkrat so že tuja letala obiskala Foret-Long in ga obmetavala z bombami. Komaj dvajset dni je šele poteklo, kar je prišel zadnji tak obisk. Posledice so se še zdaj videle. Eno izmed kxil velike tovarne je bilo precej poškodovano. In nekaj mrtvih je bilo tudi. Napad je prišel nepričakovano, ko ni nihče mislil naij. Saj so mislili zdaj vsi samo na to, kako bi v tovarni izdelali čim več blaga, ki ga je čedalje bolj primanjkovalo. Seveda najbolj podjetniki. Delavcem je ostalo nekaj strahu v kosteh in tudi na njihovih obrazih se je videl ta pritajeni strah, ki ga nič ni moglo pregnati. Med prvimi, ki so to popoldne zapuščali tovarno, je bila tudi skupina naših ljudi, Slovencev, ki jih je skrb za kruh prignala na ta ognjenik. Bili so po večini mladi ljudje, sinovi z majhnih posestev, ki niso mogla preživljati številnih otrok, mladi ljudie, ki so mislili, kako si bodo prihranili nekaj tisočakov in z njimi potem prišli domov, da si bodo tam ustanovili nov dom. Skoraj vsak izmed njih si je že izbral doma dekle, skoraj vsak izmed njih je ob sobotah računal, kako dolgo bo moral še ostati tu in se pehali za tujca, in le malokdo si ni želel, da bi čimorej odpotoval odtod, kjer bo zdaj nastal pekel. Tudi z Domikovim Janezom, ki je bil doma z Dolenjskega, prav za prav iz Bele krajine, je bilo tako. 2e štiri leta je delal tu. Štiri leta ločen od svoje Zlate. Samo pisma, ki mu jih je ona zmerom pošiljala in ki je on nanje zmerom odgovarjal, so bila še vez, ki ju je družila. In potem ji je Janez nekega dne pisal, naj pride ona za njim. Da ima dobro mesto in da bi se na Francoskem vzela, ker hi on ie ostal tu. To je bilo pred letom dni. Dolgo se je Zlata izgovarjala, da ne more pustiti matere, ki je sama, potem pa je nazadnje le pristala na to. Njeno pismo, ki ie pomenilo pristanek, je dobil prav tisti dan, ko je v svet prišla novica, da se je na vzhodu vnela krvava vojna. Janez je bil zdaj v škripcih. Ali naj ji pusti, da pride v te kraje, kjer je nevarnost, da bo divjala vojna? Dolgo se je boril sam s seboj, med svojo ljubeznijo, ki je hrepenela po Zlati, in med razumom, ki mu je veleval, naj počaka, da se vse razčisti. Potem je prišla zima. Pisal je svoji dragi, da ne kaže, da bi se vojna razvnela tudi na tej strani in da bf tako daleč iztegnila svoje krvave roke. Naj le pride ona, ki je že tako dolgo ni videl. In zdaj, ko je bila najhujša nevihta prod vrati, mu je odgovorila, da bo jutri prišla in da Je po velikih težavah le dobila dovoljenje za prihod. Janez je pogledal na uro. Cez dobro uro pride vlak. Na postajo pojde, prej pa še mora skočiti domov, da bo spodobno oblečen. Bregarjev Tone iz sosedne vasi, ki je stanoval skupaj z Janezom, je videl, da je fanb pogrešali Z igro so bili gledalci prav zadovoljni in si takih gostovanj še žele. Prekmurskim delavcem je treba najti dobro zaposlitev doma. Večina prekmurskih delavcev si želi, da bi mogla biti zaposlena doma. Ljudje ne gredo radi v tujino. Sicer v tujini tu in tam delavce kolikor toliko dobro plačujejo, a zato morajo delavci trdo delati, kar je včasih zelo škodljivo za zdravje. Odločujoči činitelji naj store vse, da bo čim več naše delovne sile ostalo doma. Smrt starega Lendavčana. V Lendavi je umrl v 80. letu starosti g. Koloman Kere-sturi, brat upokojenega župnika v Bakov-cih. Bil je do zadnjega čil in zdrav. Blag mu spomini Severni sij so videli v Prekmurju. Severni sij, ki so ga nedavno opazovali na raznih krajih, je bil viden tudi v Prekmurju, zlasti v severnem delu. Nebo je bilo rdeče obžarjeno na vsej severni strani. Med praznovernimi ljudmi je nebesni pojav zbudil mnogo govoric o bližajočih se hudih časih. Cigan jih je hotel opehariti. Nedavno zvečer so v Murski Soboti trije moški preganjali cigana, ki je v divjem begu tekel proti grajskem parku. Eden izmed neznanih moških je dohitel cigana in ga vrgel ob tla. Ko so radovedneži prispeli na pozorišče, so takoj videli, za kaj gre. Trije Židje so prekoračili mejo in obljubili ciganu 200 din, če jih po skritih potih privede do prve železniške postaje. V Murski Soboti so hoteli ciganu izplačati obljubljeno nagrado, pa so imeli samo en petstotak našega denarja. Cigan se jim je ponudil, da ga bo zmenjal, nato pa je stisnil bankovec v žep in jadrno pobegnil proti parku, oni trije pa za njim. Cigan se je naposled vdal in izročil bankovec, ki so ga nato v nekem lokalu izmenjali in odšteli ciganu 200 din. Neznani tujci so trdili, da imajo samo 500 din v našem denarju in da jim ne bi ostalo nič za pot, če bi cigan odnesel petstotak. Tujci so bili v poletnih oblekah in jih je v nočnem hladu zelo zeblo. V kavarne se niso upali iz strahu, da jih ne bi zasačilo oko postave. Sedem tatov obsojeno. Grofica Ernestina Bathyanyjeva, ki ima svoje posestvo v meji v Prekmurju, je bila že nekajkrat žrtev tatinskih obiskov. Pred kratkim ji je Bratkova vlomilska družba, odnesla okrog 25.000 din. Malo prej pa je grofica vložila prijavo zoper nekatere svoje uslužbence, ki so ji kradli denar, perilo in razno orodje. V tej zadevi sta bila na okrožnem sodišču v Soboti obsoiema Janez Horvat in Janez Škalič, prvi zamišljen in ga ni moral motiti. Slutil je, kaj se odigrava v Janezovem srcu. Ko pa sta se že ločila od drugih in sta sama hitela proti sivi hiši v predmestju, kjer ju je pod streho čakala skromna sobica, mu je le rekel: »Na, Janez, kaj se pa držiš tako žalostno?« »Žalostno?« Janez je podzavestno ponovil Tonetovo besedo, kakor bi se bil pravkar prebudil. »Saj nisem žalosten, ne. Skrbi me pa le... Ali si bral današnje liste?« »Da, toda v njih piše zelo malo. Ne smejo nam povedati, kako je z nami. Samo kaže vse da ni najbolje. Ce bi bil jaz namesto tebe, bi jo odkuril odtod.« »Pri tem zaslužku?« »Kaj zaslužek! Boljša je cela glava kakor denar. Jaz ostanem tu, ker ne vem, kaj naj bi doma počel, ti pa ...« »Vem, zaradi Zlate misliš.« Umolknil je spet. Sele čez dolgo je nadaljeval: »Zdaj je že malo pozno. Cez dobre pol ure bo tu. Sicer pa... če bo preslabo kazalo, ne bom dolgo ostal. Toliko sem že prihranil, da bo za majhno kmetijo, nekaj polja bom pa še od doma dobil.« Doma se je naglo preoblekel. Prosil je Toneta, da bi šel z njim, in prijatelj mu je rad ustregel. Tudi on je Zalto dobro poznal, saj so vsi trije hodili skupaj v šolo. »Samo predolgo ne smeta praznovati svidenja in preveč vneto, drugače bom uSel s postaje.« je dejal Tone in se zasmejal. Njegov smeh je prihajal od srca. a vend?.r je čudno mračno odmeval v prazni sobici. Vlak je imel nol ure zamude. Jon^z ie bil kar na trnih. Silil se je s pogovorom, pa je bil hkrati tako raztresen, da pr je Tone kar postrani gledal. na dve leti in dva meseca, drugi pa na dvs leti in tri mesece strogega zapora. Poleg njiju je prišlo na zatožno klop še pet drugih obtožencev, ker so pri mlačvl odnesli večjo količino pšenice ali pa so skrivali ukradene predmete. Obsojeni so bili na kazni od enega meseca do 40 dni zapora. Oba glavna krivca morata povrniti grofici 34.000 din. Naši na tujem Ez kolonij naših rojakov v Ameriki V New Yorku so se poročili Janez Holeček z Amalijo Kovačičevo, Jurij Koprivšek z Ge-raldino Nagličevo in Marijan Bandelj z Izabelo Hoferjevo. V Exportu si je končal življenje Janez Kogovšek. Obesil se je v mrtvašnici. Doma je bil iz Rovt pri Logatcu in je štel okrog 60 let V Waukeganu pa se je obesil Janez Spilek, star 59 let. Po rodu je bil s Štajerskega. V kraju Jereju se je smrtno ponesrečil Ja-(tob Tekavec, star 63 let, doma iz Sturja ^ri Blokah. V Clevelandu je avtomobil do smrti povozil Miho Pavloviča. Pokojnik je štel 29 let in se je rodil v Ameriki. V Hisholmu je umrl Miha Grivec, doma iz Srednjega Lipovca pri Žužemberku. Pred leti ga je povozil avto, pa je ostal živ, toda dobil je raka na prsih in trpel je hude bolečine, dokler ga ni rešila smrt. V Broocklynu je postala žrtev materinstva Marija Mihelčičeva, stara 39 let, doma iz Zdihovega v Beli krajini. V St. Catharini v Kanadi je umrl Jože Molek, v Pitsburgu pa Marija Rihtarjeva, stara 65 let, doma iz Brusnic pri Novem mestu. V Clevelandu so umrli: Nikolaj Herak, star 49 let, doma iz Braslevice, občina So-šice pri Žužemberku, Josipina Jesenovčeva, stara 50 let, doma iz vasi Jepava, Uršula Ka-lacova, stara 63 let, doma iz okolice Loža na Notranjskem, Franc Kalin, star 52 let, doma iz Plač na Vipavskem, Marija Mrharjeva rojena Matetova, stara 41 let, doma iz Dolenje vasi pri Ribnici in Frančiška Martinjakova, doma iz Velike Češnjice. V Fort Smithu je umrl Anton Ocepek, star 51 let, doma iz Potoka pri Vačah na Dolenjskem. v Hibbingu Frančiška Zagomikova, juoMmoaHarnH Na postaji je bilo polno ljudi z velikimi kovčegi. Videlo se je, da se marsikdo pripravlja za odhod. Odhod prvega vlaka proti Parizu je bil določen za osmo uro zvečer, a zdaj, ko je bila koniai šesta, je bil že ves peron poln čakajočih. Vmes je bilo dosti uniform. po večini so bili mladi ljudje, ki so prišli morda šele pred dnevom ali dvema na dopust, pa so jih zdaj hitro poklicali nazaj na fronto. Spremljale so jih žene, starši, otroci, in pogled na majhne skupine ljudi, ki so se molče poslavljali in niso vedeli, ali se bodo še kdaj videli, je bil hudo žalosten. Janez se je malo zamotil, ko se je oziral okoli sebe. Potem pa mu je iznenada skoraj zastalo srce in kri mu je zalila obraz. V daljavi sa je začul žvižg vlaka, ki ga je pričakoval. Njegova Zlata prihajal S Tonetom se je zrinil k izhodu, da je n« bi zgrešil. Dolga vrsta vagonov je prirohnela na postajo. Skoraj povsod so bili le vojaki, ki so prihajali na fronto. Saj je bila komaj petdeset ali šestdeset kilometrov dalečl Le malo je bilo vmes civilistov. Redki so še prihajali na to nevarno ozemlje. Dolgo je Janez zaman strmel v množico. Zlate ni bilo nikjer. Sele čisto na koncu jo je zagledal, kako je stala še pri vagonu in imela tri velike kovčege, ki jih je kakor brez moči gledala. Hotel je skočiti k njej, toda vratar, ki je stal ob ograji, ga ni pustil. Poklical je postrežnika, ki ni imel dela, in ga poslal po prtljago, potem pa je zaukal, da ga je Zlata takoj spoznala in se ozrla proti njemu. »Zlata!« Zaklical ji je, naj izroči prtljago strežniku, stara 62 let, v Sheyboganu Anton Primc, sta» 52 let, doma iz Ilirske Bistrice, v Benningu Janez Maršič, star 71 let, doma iz Gruševja pri Prihovi, v Garryju Joža Ahčin, star 68 let, doma iz Poljan pri Ribnici, v Fairportu Janez Palčič, star 70 let, doma z Vrhnike, v. Mi!waukeeju Nikolaj Vrbnik. doma iz Šoštanja. V Clevelandu je zadela srčna kap Gregorja Marolta. Star je bil 43 let. Doma iz Raven pri Blokah. V Clevelandu je umrl Franc Smrekar, star 65 let, doma iz Dolenje vasi pri Višnji gori. v Chicagu Anton Prešern, star okrog 70 let; doma iz Vrbe na Gorenjskem, v La Salleju Andrej Robič, star 67 let, doma iz Lipe pri Mozirju, v Falls Creeku Angela Pojetova, rojena Zakrojškova, stara 42 let, doma v Ber-winu pri Chicagu, Alojz Darovec, star nad 70 let, doma iz okolice Novega mesta, v St. Josef Walleju Marija Wallyjeva rojena Markičeva, stara 80 let, doma iz Gorič nad Kranjem. v Portlandu Janez Vukovič, star 33 let, rojen v Ameriki, v Johnstonu Jože Kavšek, star 51 let, doma na Dolenjskem, v Gi-rardu Alojzija Pezdirjeva, doma iz Mošenj pri Radovljici, v New Dulutu Neža Skoleto-va, stara 73 let, v Columettu Miha Klobučar, star 80 let, doma iz Dupličev. V Danvilleju se je smrtno ponesrečila Terezija Lawrence, rojena Zganjarjeva, stara 30 let. V Roundupu se je v rudniku smrtno ponesrečil Maks Polšak, star 35 let, rojen na Westfalskem. V Garryju je umrl Lojze Ahčin in v Bon Carbu Anton Bratkovič, star 62 let, rojen v Šapljanah na Primorskem. Za naše rudarje v Alzaciji in Loreni važna uredba. Lani oktobra je izdala Nemčija uredbo o izvedbi socialnega zavarovanja v Alzaciji in Loreni. S to uredbo je socialno zavarovanje nemške države razširjeno tudi na Alzacijo in Loreno. Ta uredba je zelo važna za naše rudarje, ki so zaposleni v Alzaciji In Loreni. V smislu pogodbe o socialnem zavarovanju med Jugoslavijo in Nemčijo iz leta 1929. so namreč naši državljani v Nemčiji izenačeni z domačimi delavci v pogledu dajatev iz socialnega zavarovanja. Za rentn:ke, ki že prejemajo rente iz alzaško-lorenskega nezgodnega invalidnega ali rudarskega zavarovanja, pa velja tole: Od 1. januarja leta 1941. dalje se bodo vse rente in pokoininef preračunale na novo. Dokler se ne ugotova proračunski zneski, bodo koristniki prejemali nrimeren predujem. in hitro pride. Malo nato je že stala zraven njega, vsa zardela v obraz, in oči so ji od sreče sijale. »Janez, bala sem se, da te ne bo,* je šepnila, ko jo je objel in poljubil. »Skrbelo m« je, ali si dobil mojo pošto. Oh, kako je bila ta pot dolga!« »Saj si zdaj pri meni,« ji je tiho rekeL »Zdaj je vse dobro...« Vedel je, da so te besede laž, pa jih je moral reči, da jo je potolažil. Potem se ie spomnil, da ni sam. * »Poglej, Tone je tudi prišel z menoj. Saj ga še nisi pozabila?« »O, nisem ga,« je veselo rekla, in podala Janezovemu tovarišu roko. Potem je dejala: »Veš strašno sem utrujena. Ali si dobil zama kakšno stanovanje?« »Sem, Zlata. Pri znancih. Kakor doma sa boš počutila.« »Priden si, Janez.« Strežnik je zdaj že prinesel kovčege in čakal. Janez inu ie naročil, kam naj jih nese, in ga plačal. Potem je naročil voz •— vsi avtomobili so bili na razpolago samo vojakom — in odpeljali so se v mesto. Voz je bdi ozek in komaj so vsi trije sedeli v njem. Zlata se je stiskala k Janezu, ki je trdno držal njeno roko. Tako je bila ubita, da bi bila skoraj zaspala med enakomernim zibanjem počasnega voza. Potem je voz obstal in Janez je dejal: »Tu smo. dra^a moja! Vidiš, Hodn!kov! Sel gledajo skozi okno!« II. Pri Hodnikovih so se zbrali številni Slovenci, ki so zvedeli, kdo pride. Ko je Zlata stopila v prostorno kuhinjo, so jo pozdravili Zenski vestnik Za kuhinjo Turščični pečenjak s slanino. Sedem decilitrov mleka raztepi s pol četrtim decilitrom turščične moke, dodaj sol in malo na drobno terezane in razpuščene slanine. Vlij to za zmes za prst debelo v dobro namazano kozo, speci v pečici naglo in rjavo ter povezni na krožnik. Pečeni cmoki. Vzemi čašo mleka, čašo moke in kos sirovega masla, dobro zmešaj in kuhaj, dokler se ne loči od posode in je precej gosto. Nato primešaj še tri jajca. Zajemaj z žlico cmočke in jih peci. V petih minutah je tak cmok na vroči masti pečen. Žabja juha. Zarumeni moko na masti ble-dorumeno, dodaj drobno zrezanega zelenega peteršilja, limonovih olupkov, malo majarona in soli. Zalij s kropom. Ko se to lepo skuha, dodaj žabje kračice in jih pusti vreti le kakih 20 minut, da ostanejo cele. Ako pa hočeš imeti obaro, prilij manj vode. Prepečenec iz turščičnega zdroba. Skuhaj mehko dva debelejša krompirja. Ko ju olupiš, ju zelo dobro zmečkaj in daj v posodo, kjer imaš četrt litra mleka. Primešaj malo turščičnega zdroba, dodaj dve celi jajci in osoli. Ce hočeš, tudi malo posladkaj. Vso zmes dobro premešaj in daj na pomazano pekačo. Kadar je že napol pečeno, deni po vrhu še malo sirovega masla. Speci zlatoru-meno. Tako pripraviš zelo okusen prepečenec. Praktični nasveti Snov za zamašitev razpok v peči. Dobro zmešaj osem delov ilovice, en del presejanega lesnega pepela, en del kuhinjske^ soli, en del železnih opilkov, en del galuna in en del navadnega kleja. Vse to mešaj, da postane skoraj trdo, nato pa zamaši vse razpoke in špranje. V peči smeš zakuriti šele, ko so je to mazilo posušilo. Krastave ali npnene noge kokoši je mogoče zdraviti na več načinov. Najpreprostejši je namazati kokošje noge s kolomazom in Jih potresti s pepelom. Tako nastane na nogah nepredušen oklep, ki povzročitelje krasta- vosti — pršice v nekaj dneh zaduši in kraste se začno počasi luščiti. Ta način odpravljanja krast pa ima slabo stran v tem, da se kakoši kljujejo po nogah in pri tem pogolt- veseli obrazi, kakor bi jim bila prinesla sonca. Vsak jo je izpraševal, kako je doma, kaj je v domovini. Čeprav so se nekateri šele nedavno priselili v te kraje, vendar so jo obsipali z vprašanji, kakor bi bila domovina že daleč za njimi, kakor bi bili že skoraj pozabili, kako je tam, kjer so jim tekla prva leta, kjer so izkusili toliko težkega življenja, pa tudi toliko lepega. Svetel žarek jim je bila, topel pozdrav. Zlata je' slutila, kaj pomeni tem ljudem, ki jih teže skrbi, njen prihod. Prijazna je bila z vsakomer, kakor bi bil njen brat. In Janez je bil vesel, ko jo je videl, kako ji žari obraz, ko pripoveduje o domu in o ljudeh, ki so bili marsikomu blizu. Po večerji so se gostje razšli. Zlata je kar nekam pozabila svojo utrujenost in dejala Janezu, da bi si rada zvečer ogledala mesto. Seveda jo je rad vzel s seboj. Hodila sta po ulicah, ki pa so bile le slabo razsvetljene, in še čedalje manj luči je bilo povsod. Skoraj edini ljudje, ki sta jih srečevala, so bili vojaki. Govorila sta o vsem, kar Ju Je še čakalo. Janez ji je povedal, kaj se obeta. Da bo vojna najbrž že prav kmalu zadivjala z vso silo in da še ne ve, ali bo sploh mogoče ostati tu. Rekel ji je, da je že mislil odpotovati kam globlje v Francijo in si tam poiskati dela, saj dobrih in izučenih delavcev povsod potrebujejo. Tudi ona je mislila, da bo tako najbolje. Cernu bi človek tvegal glavo, če to ni potrebno? In potem se bosta vzela, in če ne bo vojne kmalu konec, se bosta vrnila domov. Janez ji je tudi povedal, koliko si je prihranil in koliko bi še rad nabral. nejo precej kolomaza in pepela, ki lahko povzročata motnje v prebavilih. Priporočljivejše je namazati kokošje noge z mazavim milom ter jih po 24 urah oprati v topli vodi. Nato je treba namazati noge z mešanico petroleja in sezamovega olja (en del petroleja in 10 delov sezamovega olja). Ta postopek je treba večkrat ponoviti, dokler ne postanejo noge čisto gladke. Po vh tega je treba kokošnjak temeljito očistiti. Kmetijski Sajenje vinske trte Sadimo vinske trte navadno v drugi polovici marca in v aprilu. Le, če vreme nagaja, se sadijo tudi v prvi polovici maja. Zemlja v času saditve ne sme biti premokra. Cepljenki, ki jo nameravaš vsaditi, prikrajšaj glavne korenine na kakih 10 centimetrov, stranske pa na pet centimetrov dolžine. Vrh-ne (rosne) korenine čisto odreži. Poganjke obrežemo na eno zdravo oleo. Ce sadimo že jeseni, obrežemo poganjke šele pomladi. Tako za saditev pripravljene trte pomočimo v mešanico iz vode, kravjeka in ilovice, da se trte prej primejo. Saditi pa ne smeš v tesne luknje, temveč v jame, da rast ne bo ovirana. Zasajena trta mora stati čim bolj pokoncu, kar dosežeš s tem, da tik ob trti postaviš količek Glavne in stanske korenine se enakomerno razgrnejo in se zasujejo že z godnim kompostom (okoli devet kilogramov na trto), ki se pri spodnjem delu trte pri tlači nato pa se jama zasuje s prstjo. Prst se tudi mora pri-tlačiti. Trto moraš naravnati in' paziti na ce-pilno mesto, ki mora baš še gledati iz zemlie. Kolikor zdaj moli trte iz zemlje, pokrij z rah- lo zemljo dva centimetra visoko. Okoli trte napravi kolobarček, ki naj zadržuje deževnico, kar je važno, če je suša. Ce ti manjka komposta, vzameš enako količino hlevskega gnoja za pognojitev. Toda ta gnoj se trte, odnosno njenih korenin ne sme neposredno dotikati, ker bi to škodovalo rastlini. Korenine in podzemsko debelce zasujemo najprej z izkopano prstjo in šele nato dodamo gnoja, pritlačimo in zasujemo jamo s prstjo, katero spet pritlačimo, kakor smo že gori omenili. Na semenski krompir moramo paziti. Krompir je zelo občutljiv za vlago in toplo- »Zelo si moral skopariti, da ti je toliko ostalo^ mu je smehljaje se rekla, a obraz ji je žarel. Torej sta še bliže svojemu skupnemu cilju, kakor pa si je ona prej mislila. »Vedel sem, za kaj delam,« je tiho odvrnil. »Veš, lepo je tu... toda zdaj, ko si ti prišla, me je začelo spet vleči v domovino. Prej je nisem tako zelo pogrešal. Stopala sta po ulicah. Od devete ure dalje je bila odrejena popolna zatemnitev in zato sta morala pohiteti, da bosta prišla domov Še pred tem trenutkom. Noč je bila jasna in tiha. Od nekod je silil na ulice soj mesečine. Stopala sta roko v roki in molčala. »Zlata, še nekaj dni in za zmerom boš moja...« »Ali nisem že zdaj?« je zašepetala in obstala. Stala sta tako na cesti. V soju mesečine je Janez videl njen obraz, ki se mu je nasme-hoval, videl je njene oči, ki ao ga gledale tako globoko, tako vdano. Tiho jo je prijel okoli pasu in Jo privil k sebi. V tem je na bližnjem zvoniku ura odbila deveto. Kakor na ukaz so ugasnile redko posejane svetilke in znašla bi se bila v globoki temi, če ne bi bilo mesečine. Vse je bilo mrtvaško tiho, le kakšen zapoznel korak se je kje čul. Ob robu pločnikov so stale drobne svetilke s sinjim steklom, ki so dajale komaj toliko svetlobe, da se človek ni zaletel v kakšen zid. »Nisva več daleč,« je šepnil Janez Zlati. »Ali se mar bojiš teme?« »Ne, Janez, saj si ti pri meni,« mu je tiho odgovorila. Vendar je čutil, kako njena roka drhti. Listnica uredništva Dol pri Hrastniku. Gotovo bi bili objavili 6liko, če bi jo bili prejeli. Morda smo jo tudi prejeli, pa je bila preslaba za kliše. Zal se po enem letu spričo obilice slik, ki jih prejmemo, ne moremo več spomeniti, kako j« bilo. Uredništvo zmerom skuša ustreči dopisnikom, kolikor more in sme, zato nam ja zamera nerazumljiva. svetovalec to. Zato v kleti za semenski krompir toplina nikdar ne sme biti višja od 8 stopinj Celzija. Skrbimo tudi, da bo klet stalno suha in zračna. Semenski krompir od časa do časa preberimo in odstranimo, kar je bolnega. Skušajmo na vsak način preprečiti, da bi krompir odganjale cime, ker je tak krompir, ki zdaj odganja cime, slab za seme. Od prezgodne setve nimamo koristi. Mnogi mislijo, da bodo več pridelali, če bodo prej sejali. To pa ne drži. Zemlja se mora prej izsušiti in od pomladnega sonca ogreti, da bo seme dobro pognalo in bo rastlina lepo uspevala. Ce je zemlja prevlažna, seme po večini sploh ne požene, ker zgnije in postanejo plen raznih škodljivcev. Torej ne sej in ne sadi prezgodaj. Pokončavanje mahu na travnikih. Glavni vzrok, da se mah širi, je v izčrpani, pusti zemlji. V visokih in visečih legah zlasti pogostoma rase mah zato, ker se tam redkokdaj gnoji. Mah se uničuje z modro galico, ki mah docela požge. Se tako dober način pokončavanja pa mahu nikoli za stalno ne odpravi. Prvo leto ga ne bo, v drugem se pa spet pojavi. Popoln uspeh dosežemo same z gnojenjem travnika. Da se ruša hitro ob-rase, je treba najprej gnojiti z dušikom. V ta namen vzamemo gnojnico ali apneni dušik. Za dopolnilno gnojilo damo mešanico supeT-fosfata in kalija. Še boljše je Tomaževa žlindra,, ki se počasi razkraja. Priporoča se tudi nitrofoskal, ki ja mešanica vseh treh glavnih gnojil. To pa samo tedaj, ako nismo že prej potrosili apnenega dušika. Pred gnojenjem se mora travnik zelo dobro prebranati in je treba odstraniti čim več mahu. Ne pozabiti apna. Tega potrebuje trava še največ. Vsako leto ga potrosite na jesen ali zgodaj pomladi. Stopala sta oprezno dalje. »Vidiš, doma tega ne bi bilo,« ji je rekel Janez. »Doma tudi tebe ne bi bilo,« je odvrnila. »Rajši sem pri tebi, kakor bi bila zdaj doma.« Iz hvaležnosti za te besede ji je še bolj stisnil roko. Nekakšna tesnoba se ga je polotila in ni si vedel razlagati, odkod in zakaj. V daljavi se je čulo bobnenje. Ali prinaša veter odmeve topov s fronte? Ali je pa vse skupaj samo plod njegove vznemirjene domišljije? Zlata mu je pripovedovala, kako je potovala. Kako je morala čakati na mejah, kako so ji vso prtljago nekajkrat premetali. Kako je morala ostati poldrug dan v Parizu, da je dobila dovoljenje za odhod v kraj za fronto. In niti besede francoskega ni znala. K sreči je naletela na nekega Hrvata, ki je prav tako prišel od doma in je znal nekaj francoskih besed. Ta Hrvat je ostal kar v Parizu, ker je rekel, da ne mara nositi glave na trg. »Ali je res tako nevarno tu pri vas? Hrvat Je vedel toliko povedati 1« »Saj vidiš, da ni,« jo je skušal Janez potolažiti, pa o resničnosti svojih besed sam ni bil preveč trdno prepričan. »Dobro, da moja mati ne ve, kako hudo Je tu« mu je rekla. »Drugače me ne bi bila pustila potovati. Zmerom sem skrivala časnike pred njo. Sicer pa bi jih ji bila morala jaz brati, ko sirota tako slabo vidi.« »Se dve ulici imava do doma. Cez pet minut bova tam,« je povedal Janez. »Jaz pa stanujem petdeset korakov stran.« »Bova pa blizu skupaj,« je odvrnila in sq mu nasmehnila. Kaj pravijo Angleži o svojih pomorskih Izgubah Angleška admiraliteta je objavila nekaj novih podatkov o dosedanji pomorski vojni. Predvsem pobija admiraliteta v svojem poročilu nemška in italijanska službena poročila o angleških izgubah v dozdajšnjih 18 mesecih vojne. Tako navaja admiraliteta, da so imeli Angleži ob nastanku vojne samo 15 oklopnic in linijskih ladij, medtem ko Nemci ln Italijani trdijo, da so doslej potopili že 34 takih angleških ladij. Angleži so ob nastanku vojne nadalje razpolagali s sedmimi matičnimi ladjami za letala, sovražnik pa trdi, da jih je potopil 13. Nemci in Italijani navajajo tudL da so potopili 40 križark in 13 podmornic več, kakor jih je ob nastanku vojne štela angleška vojna mornarica. Glede izgub angleškega trgovinskega brodovja navaja admiraliteta, da so sovražni podatki pretirani za 100 odstotkov. Poročilo ad-miralitete pripominja, da so bila slična pretiravanja ugotovljena tudi v svetovni vojni. Tako so na primer Nemci v aprilu leta 1917. najedli za 24.7 odstotka več angleških ladijskih izgub, kakor so dejansko znašale, v septembru leta 1918. pa za 139.6 odstotka večje izgube od dejanskih. Glede izgub nemškega In italijanskega trgovinskega brodovja navaja admiraliteta, da so doslej Nemci in Italijani izgubili skupno 401 trgovinsko ladjo, katere je povečini potopila angleška mornarica ali pa lastne poeadke. Te ladje so štele skupno nekaj nad dva milijon« ton. Nevtralne ladje, ki so plule pod sovražnim nadzorstvom in so bile potem potopljene ali od Angležev zaplenjene, predstavljajo 61.000 fon. Število teh ladij je 34. Angleži so doslej zaplenili 54 sovražnih ladij z 281.000 tonami. Te ladje so zdaj že v službi angleške trgovinske mornarice. Angleški uradni podatki niti ne upoštevajo izgub, ki jih je utrpelo sovražno brodovja radi min, katere sta položila angleška vojna mornarica in letalstvo. Dalje navaja admiraliteta, d aje v nevtralnih lukah zaprto trenutno 69 nemških trgovinskih ladij s skupno 350.000 tonami in 110 italijanskih ladij s skupno 645.000 tonami. Drevesa, katerih sok in hlap sta nevarna človeku Obale srednjeameriške celine in zapadno-indijskih otokov so po večini obrobljene s pasom mangrovnikov, to je dreves, ki se odlikujejo s tem, da se dvigajo njihove korenine y lokih nad zemljo in vodo ter da stoje drevesa na njih kakor na podstavkih. Za pasom mangrovnikov se širijo gozdovi, kjer rasto manganilova drevesa, o katerih domačini trdijo, da prinašajo nesrečo. Prej so mislli, da gre tu za praznoverje, zdaj je pa ugotovljeno, da imajo ta drevesa res čudne lastnosti. Pod vročim solncem izločajo ta drevesa Iz svojih listov toliko hlapov, da začno človeka v bližini peči oči, ki se mu tudi pozneje vnamejo, tako da lahko celo oslepi. Zdravju nevaren je tudi sok iz teh dreves, ki je že večkrat povzročil smrtne bolezni Če hočejo manganilov gozd izsekati, morajo biti zelo previdni, ako ga zažgo, ge je treba varovati dima, kadečega se iz njega, ker je v tem dimu zlasti mnogo nevarnih hlapov. Žena starogrškega modrijana Sokrata ni bila prepirljivka Ksantipa je bilo ime ženi grškega modrija- , na Sokrata (v petem stoletju pred Kristu- | Bom). Razni starodavni pisatelji nam jo sli- > kajo kot prepirljivo ženo, ki je ubogemu Sokratu grenila življenje. Zlasti rimski pisatelj Gelij piše tako o njej; mnenje tega moža se je potem razširilo v svet Gelijeva nelepa zasluga je, da še danes ljudje mislijo, da je bila Ksantipa takšna žena, kakršna ne sme biti. Zato še danes marsikateri mož reče svoji sitni ženi Klsantipa. Pa poglejmo, kaj je resnica glede te žene. Predvsem vemo, da so bile žene starih Grkov navezane samo na gospodinjstvo. Mož se je izživljal predvsem v javnosti, medtem ko je bila žena privezana na dom in jo je mož zanemarjal. Zanimivo je, da Sokratov učenec slavni modrijan Platon nikjer v svojih spisih ne pripoveduje ničesar slabega o Ksan-tipi. Ko je bil Sokrate* v ječi in čakal na smrtno kazen, na katero so ga obsodili po krivem, ker tedanjemu svetu niso prijali njegovi visoki nravnostmi nauki, nam Platon plika ganljiv prizor: »Ksantipa je sedela i otrokom zraven svojega moža, se jokala in vzdihovala. Sokrat pa je pozval svojega prijatelja Kritona, naj odvede Ksantipo domov, ker ni mogel prenašati žalosti svoje ljubeče žene. Imamo pa tudi pričevanje Sokrata samega o tem, kakšna je prav za prav bila njegova žena. Sam je priznaval njeno dobro srce, ko je govoril svojemu sinu: »Če ne moreš prenašati tako mater, potem ne moreš prenašati niti srečo samo. Pravzaprav je bila Ksantipa ubožica v zakonu. Kako naj bi bila vesela svojega moža, ki je bil čudak, ki ni nosil niti čevljev in je imel pozimi in poleti na sebi zmerom isti plašč in ničesar drugega. Medtem ko so njegovi tovariši prejemali plačo za svoje poučevanje, je bil Sokrat zmerom brez denarja. Grški komik Aristofan se je javno posmehoval Sokratu, češ da sl iz same skoposti ne da striči lase in se ne koplje. Kljub vsemu temu Je prišla Ksantipa v zgodovino kot prepirljiva in sitna žena. X Nikola Tesla je izpopolnil svoj izum smrtnih žarkov. Jugoslovenski rojak Nikola Tesla je izpopolnil svoj izum tako imenovar n ih »smrtnih žarkov«. Pravi, da z njimi lahko ustavi delovanje letal na daljavo 400 km. Stroški za potrebne priprave bi znašali dva milijona dolarjev. Stroji bi lahko bili izdelani v nekaj mesecih. Po tem času bi bila Amerika docela zavarovana pred vsakim tujim napadom. Tesla je iznajdbo ponudil v nakup vladi Zedinjenih držav, piše »New-york Times«. X; Vsa industrija v Angliji dela samo za vojno. Anglija in Zedinjene države so v zad-nera času preusmerile svojo proizvodnjo. Po- sebno v Angliji je vlada izdala odločne ukr»* 'pe, da bo industrija zanaprej izdelovala samo orožje in municijo. S posebnim zakonom je bilo skrčeno izdelovanje predmetov, ki no potrebni za vsakdanje življenja, na najmanjšo mero. X Moskovski radio Je večkrat ponovil rusko uradno izjavo glede prihoda nemške vojske v Bolgarijo. Več večerov zaporedno j« moskovski radio objavil v bolgarščini beeo-dilo uradne izjave o stališču ruske vlade glede prihoda nemSke vojske v Bolgarijo. Kakor smo že poročali, naglaSa ruska uradna izjava, da prihod nemške vojske v Bolgarijo ne pomeni okrepitve miru na Balkanu, temveč samo razširjenje vojne na Bolgarijo. X Letalske bombe, ki zanesljivo zadevajo. Zedinjene države so v tehniki druge države že močno prekosili. Tako so jih prekosile tudi s svojimi bombami. Neko podjetje ▼ New Yorku je zdaj dobilo patent za izdelovanje takih bomb, ki še na tako daleč gotovo zadenejo. Skrivnost tega patenta kajpada nihče ne izda. Na teh bombah je namreč naprava, ki omogoča, da bombe zmeraj dosežejo svoj smoter. Seveda je taka naprava silno draga. X Star fašistovski borec je padel v Albaniji. Italijanska agencija Stefani poroča, da je na albanskem bojišču padel na čelu svoje čete stari fašistični borec Fragonaro, glavni organizator italijanskega kmetijstva po fašistovskih načelih in član vodstva fašistične stranke. X šola nevtralnosti spada v Jugoslavije. Švicarski list »Basler Nachrichten« poudarja, da je Jugoslavija res nevtralna in pravi celo tole: »Če bi prišlo kdaj na vrsto vprašanje o ustanovitvi visoke šole za nevtralnost, potem je brezpogojno treba to šolo ustanoviti v Jugoslaviji.« X Klanje goveje živine v Rumuniji prepovedano. Rumunska vlada je prepovedala vsako klanje goveje živine. Ta ukrep je bil izdan zaradi silnega nazadovanja goveje živine, ki so je v zadnjem letu toliko poklali, da so cele pokrajine ostale brez goved. Mesarji bodo smeli v bodoče prodajati le svinjsko, ovčje, kozje in konjsko meso. X Smrtna obsodba 18 holandskih zarotnikov. Po vesti nemškega poročevalskega urada je nemško vojaško sodišče v Haagu končalo razpravo proti 43 holandskim državljanom, ki so bili voditelji skrivnega zarotniškega združenja. Obtoženci pripadajo različnim strankam in poklicem. Obtožnica jim ja očitala vohunstvo, zahrbtno vojskovanje in pripravljanje umorov nemških vojakov s strupenimi kislinami. Smoter tega skrivnostnega združenja je bil, da se z vsemi sredstva ovira življenje nemške zasedbene sile v Holandiji. Skrivno združenje je imelo razstrelivo in orožje. Njegovi člani so bili oblečeni po vojaško. Obsojeno je bilo 18 obtožencev na smrt, šest je bilo oproščenih, osta- li pa so bili obsojeni na zaporno kazen. X Gibraltar je zdaj otok. Dela pri prekopu, ki loči angleško trdnjavo Gibraltar od kopnega, so končana. Prekop je globok pol-sedmi meter. Čezenj drži most, po katerem se bo vršil promet med Gibraltarjem in Španijo. Dogradili so tudi napravo, s katero je ob vsakem času mogoče spustiti vodo v prekop. Tako je Gibraltar postal otok. _ X Potopljena italijanska podmornica. Angleška admiraliteta javlja: Dne 6. marca je italijanska podmornica »Amfitrite« poskusila napasti neki angleški konvoj v Egejskem morju. Spremljajoče angleške vojne ladje so podmornico takoj potopilej X Nemci zavračajo vesti o aretacijah čeških profesorjev. Nemška oblastva na Češkem uradno zavračajo, kakor javlja nemški poročevalski urad, vse govorice, da so zadna čase tam prijeli 540 profesorjev in učiteljev ter zaprli v Pragi 29 gimnazij. Pouk v čeških šolah ni bil prav nič omejen. X Potopitev italijanske križarke. Angleška admiraliteta javlja, da je italijansko križarko razreda Condottiere neka angleška podmornica torpedirala in potopila. X Po pet tankov na dan za Anglijo. Zastopnik Cryslerjevih tvomic v Ameriki je izjavil, da bo podjetje od 1. junija dalje izdelalo vsak dan po pet tankov s po 35 tonami za angleško vojsko. X V Bolgariji zapirajo komunistične prvake. Moskovski radio je poročal, da je bilo po prihodu nemške vojske zaprtih čez 100 bolgarskih komunističnih prvakov, med njimi vsi glavni voditelji. X Potopitev norveškega parnika, ki je bil v nemški službi. Angleško pomorsko poveljstvo poroča, da je podmornica »Sealion« ob norveškem obrežju potopila norveški parnik, ki Je vozil vojne potrebščine za Nemce. Ko je podmornica dala ladji znamenje, naj se moštvo umakne v rešilne čolne, je poveljnik odgovorili »Hvala lepa!« in storil po zapovedi. Parnik so nato s topovskimi streli potopili« Iz naših delavskih krajev Sv. Pavel pri Preboldu Jubilejna letna skupščina delavskega podpornega društva v št. Pavlu pri Preboldu. Preteklo nedeljo se je vršila v Zadružnem domu 20. jubilejna letna skupščina Delavskega podpornega društva, ki jo je vodil predsednik g. Skok Franc. V svojem poročilu je tov. predsednik omenil delovanje društva iV preteklem poslovnem letu, dočim je tajnik g. Derča Franjo podal dajše poročilo, iz katerega posnemamo: Društvo proslavlja letos 20 letnico svojega obstoja in bo naloga sedaj izvoljene uprave, da ta jubilej dostojno proslavi v današnjih sicer težkih časih. Slučaj je nanesel, da mora društvo proslavljati svoj jubilej v sličnih okoliščinah, ki so pobile vzrok za ustanovitev društva. Ob vstopu Italije v vojno je moralo mnogo naših primorskih rojakov — tekstilnih delavcev — zapustiti delo v tovarni Ronchi ter so bili nato zaposleni v tkalnici v Št. Pavlu, ki je pripadala istemu delniškemu društvu. Za prehrano teh delavcev je tedanji ravnatelj Švicar osnoval tovarniško menzo, katera je obstojala do leta 1921, ko so se pričele prehranjevalne prilike normalizirati. Ker tedanja kantina ni imela koncesije, je morala biti na intervencijo oblasti opuščena. Želja delavstva pa je bila, da se ta institucija obdrži tudi naprej in nekaj idealistov, ki jih je bilo pa takrat znatno več kot danes, posebno pa sedanji obratovodja Zaveljcina, so s pomočjo celjskega delavskega podpornega društva vložili pravila podpornega društva, ki jih je Pokrajinska uprava za Slovenijo tudi avgusta meseca 1921 potrdila. Po prizadevanju prvega predsednika tov. Zaveljcina je društvo takoj dobilo gostilniško koncesijo ter je posebno v Času največje draginje s samostojnim klanjem živine za svoje članstvo znižalo cene mesa za eno tretjino. Društvene prostore je dalo podjetje zastonj na razpolago. Kljub pičlim dohodkom, saj je društvena članarina znašala letno prvotno komaj 2 kroni in znaša danes 5 din, je društvo v teh 20 letih opravilo ogromno delo. V 20 letih je društvo izplačalo nad 20.000 din na podporah raznim delavcem ter z 2!» deležem pripomoglo k postavitvi Zadružnega doma, kjer imata svoje prostore skupno s sokolskim društvom. Do postavitve lastnega doma pa je moralo priti, ker je tovarna dotedanje prostore odpovedala in tako praznuje društvo svoj 20 letni jubilej v lastnih prostorih, kjer ima tudi svojo gostilno. Tudi na kulturno-prosvetnem polju se je društvo mnogo udejstvovalo. Na dramatičnem polju je oralo ledino v Št. Pavlu in občudovanja je bil vreden idealizem takratnih diletantov, ki niso štedili s trudom ter prirejali igre v pretesnem salonu Vedeni-kove gostilne, odkoder so se preselili v Pi-klovo dvorano, kjer jim je dala oder na razpolago takratna predsednica podružnice CMD pokojna ga. dr. Tajnšekova, ki je bila prava mati vseh naprednih šentpavelskih društev. Tudi za prostor današnjega doma je pokojna ga. dr. Tajnšekova skupno z gdč. Nado Cvenkel doprinesla svoj oboi, brez katerega bi ponosna stavba Zadružnega doma še danes ne stala. Pozneje se je udejstvovar nje v dramatiki izključno prepustilo tukajšnjemu Sokolu. Iz blagajniškega poročila dolgoletnega blagajnika tov. Habjana Franca se vidi, da društvo kljub slabim časom stoji danes finančno razmeroma krepko. To je pa samo zaradi tega, ker odbora dela in vodi brezplačno vsa dela, ki jih zahteva gostilniški obrat ter od časa do časa priredi tudi kako prireditev. Za poživitev dela na kulturnem polju je bil ob 20 letnici osnovan moški pevski zbor pod vodstvom učitelja g. Mikuša in predsedstvom agilnega pevca in društvenega podpredsednika g. Cizeja Martina. Zbor šteje 28 članov ter se bo predvidoma še povečal. Nabavil pa se bo tudi klavir za vaje. Po poročilu nadzornega odbora je bila dana vsemu odboru soglasno razrešnica in pri volitvah je bil z majhnimi izpremembami izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. Skokom in tajnikom, osrednjo gibalno silo vsega društvenega delovanja, g. Derčom na čelu. Pri slučajnostih so bili iznešeni razni predlogi in nasveti notranjega društvenega značaja, ki so dokazali živo zanimanje za društvo. Ob 20 letnici želimo tudi mi društvu mnogo uspehov in dosego še mnogih višjih jubilejev. Ljubljana Preiskave o kršitvah obstoječe socialne zakonodaje. Dosedanji postopek povzroča med delavstvom mnogokrat razburjenje in celo kritiko oblasti. Omenimo naj nekatere glavne pomanjkljivosti dosedanjega načina preiskave. Od dneva prijave pretečejo tudi meseci, predno se uvede preiskava. Delavci, ki so potom delavskih organizacij vložili prijave, upravičeno smatrajo, da se postopek zavlačuje. Kakor obravnava oblast vse ostale prestopke nujno, bi bilo odrediti tudi za prestopke socialne zakonodaje, da se izvrši preiskava oziroma uvede postopek najkasneje v 14 dneh po vložitvi prijave. Preiskava se izvrši mnogokrat površno in večkrat celo po organu, ki nima pojma o obstoječi socialni zakonodaji. Ob takih prilikah se pripeti, da dobi delodajalec celo prijavo na vpogled, kar ima za posledico odpoved delavca, ki se je zavzel za to, da se mora v njegovem podjetju izvajati zakon. Ako sledi obisku, organa še odpoved službe delavcu, je razumljivo, da nastane med delavstvom čudno razpoloženje napram delodajalcu in tudi napram javnosti. Oblasti zahtevajo v slučaju prijav včasih nemogoče in tudi nepotrebne podatke. Neko upravno oblastvo prve stopnje je zahtevalo celo rojstne podatke za posamezne delavce, namesto da bi organ upravne oblasti prve stopnje odšel na dotično podjetje in na podlagi mezdnih pol ter zaslišanja delavstva ugotovil kršitve. Tudi Delavska zbornica naj se v svrho odprave teh nedostatkov pritegne k sodelovanju z zastopnikom oblasti prve in druge stopnje, banska uprava pa naj izda Inšpekciji dela kakor tudi podrejenim upravnim oblastem točna navodila, kako naj postopajo pri preiskavah o kršitvah obstoječe socialne zakonodaje. Jesenice Podružnica NSZ prireja računski in knjigovodski tečaj, ki se vrši redno vsak torek ob 7. uri zv. v članski sobi. Vanj se lahko še naknadno priglasijo člani, ki imajo interes in veselje do izobrazbe v tečaju. Vsi tečaji imajo gotovo vzgojni in praktični pomen. V tako številnem delavstvu je prav gotovo mnogo tovarišev, ki v svojih šolskih letih niso imeli prilike do večje izobrazbe. Zlasti pa je delavcu tudi v pomoč tako prirejanje za delo samo v podjetju. Tudi KID prireja za nekatere poklice, n. pr. za varilce, žerjavovodje itd. tečaje, katerih pouk pa je na višji stopnji in starejši delavci, katerim ai bilo mogoče obiskovati večrazrednih ljudskih ali meščansikh šol, težko sledijo predavanju; zato bodo naši tečaji gotovo rn-av dobrodošli našemu delastvu, posebno takim, ki niti svoje plačilne mezde ne znajo izračunati. Tovariši, obiskujte tečaj, ki je v korist in v napredek vsakega delavca. Trbovlje Po krajšem presledku je naša podružnica zopet začela z agilnim delovanjem. V organizacijo je pristopilo veliko novega članstva, ki se bo zbralo v nedeljo, dne 16. t. m. na občni zbor. Udeležba je važna radi tega, ker bomo ob tej priliki razpravljali o strokov- Naši hrabri vojski in mladini V nedeljo popoldne smo imeli v ljubljanskem opernem gledališču vojaški koncert, pri katerem je sodelovala naša vrla vojska. Prireditev so prenašale vse naše radijske postaje. Bil je to prvi vojaški koncert in je prav odlično uspel. Prirejen je bil v spomin. 251etnice ustanovitve prve naše dobro vol j« ške divizije v DobrudžL Na prireditvi stal imela divizijski poveljnik general g. Ljubo« mir Stefanovič in ban g. dr. Marko Natlačen' lepa govora. G. general je v svojih izvaja-njih naslovil posebno topel poziv na mladino. Dejal je med drugim: i »Ob tej priliki izražam svojo toplo željo, da bi bil ta koncert, namenjen vojski, hkra-tu namenjen tudi vsej naši mladini. Brez rodoljubne in jugoslovensko misleče mladic ne bi živela naša vojska samo od svoje pre-i teklosti. Z mladino pa ji je dana čvrsta opora za bodočnost. Upravičeno verujemo, da bo naša mladina tudi danes našla v sebi dovolj pobude za svoje visoke dolžnosti kakor vse-fej v časih preizkušenj našega naroda. Izpolnila bo svoje naloge tako, kakor to pričakuje od nje domovina, katere polnopravni član je. Zato današnji koncert ni namenjen in posvečen samo naši vojski, temveč tudi celotni mladini naše domovine, v katero upiramo danes svoje oči in na kateri slone vse naše nade za boljšo bodočnost Jugoslavije. Vsak jugoslovenski omladinec mora biti globoko prepričan, da se samo v svobodni Jugoslaviji lahko Jugoslovani svobodno razvijajo, svobodno žive in umirajo.« Svoj govor mladini je zaključil general Stefanovič z nesmrtnimi besedami našega velikega Prešerna: Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim solncem sužnji dnovi.« Nemci graia^o svo e roiake Glavno glasilo nemške narodne skupine v naši državi »Deutsches Volksblatt« obsoja tiste nemške rojake, ki so bili do nedavnega nadvse pohlevni in niso imeli poguma izpričati svojo nemško narodnost, zdaj pa so postali čez noč ognjeviti nemški nacionalisti, mnogo bolj, kakor se to od koga terja. List nato nadaljuje: »Ti ljudje danes ne morejo dovolj glasno kričati v svet, da so Nemci in pripadniki nemške narodne skupnosti. Med njimi so možje, ki sede po gostilnah In rišejo karte bodoče Evrope in sveta. Ne manjka med njimi tudi prerokov, ki napovedujejo razne daljnosežne odločitve. Zopet drugi javnosti docela svojevoljno tolmačijo ukrepe vodstva nemške narodne manjšine v Jugoslaviji. Tako predstavljajo nekateri ukrepi vodstva za uvedbo športne vzgoje nemške mladine v Jugoslaviji kot sestavljanje »zaščitnih in napadalnih oddelkov«. Početje teh ljudi je za nemško narodno skupnost v Jugoslaviji prav. tako škodljivo danes, kakor je bilo pred meseci, ko so se mnogi izmed njih še sramovali svojega nemškega rodu. Svoje dni so predstavljali sramoto za nemško narodno skupnost, danes pa predstavljajo nevarnost zanjo. Njim je pripisati, da se pojavlja nezaupanje tam, kjer bi moralo vladati polno zaupanje. Morda žele ti ljudje s takim obnašanjem popraviti svoje nekdanje strahopet-stvo? Pozabljajo pa, da s tem kršijo prvi zakon nemške narodne skupnosti v tej držar-vi, ki se glasi: disciplina. OBE STA SE ZMOTILI Mati gleda Jerico, kako meče sladkor košček za koščkom v svojo kavo in jo pokara: »Veš kaj, Jerica, mislim, da sta dva koščka čisto dovolj!« »Jaz sem tudi mislila, mamica, da je dovolj, a sem se prepričala, da ni«, se odreže Jerica. nem rudarskem svetu NSZ. Vse članstvo bo prejelo še pravočasno pismena vabila, iz katerih bo razviden kraj in čas občnega zbora. Odbor. f STTUN IS RADIO Liubliana od 16. do 23. marca Nedelja, 16. marca. 8.00: Jutrnji pozdrav. — 8.15: Instrumentalni dueti. Klavir in harmonij. — 9.00: Napovedi, poročila. — 9.20: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — D.50: Verski govor (dr. Gvido Rant). — 10.05: V razvedrilo (plošče).'— 11.00: Nedeljski koncert. Sodelovali bodo: P. Stojkovič (violončelo), profesor Marjan Lipovšek (klavirska spremljava) in radijski orkester. — 12.30: Objave, poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Otroški zbor »Zvonček«. — 13.50: Kar želite, to dobite (plošče po željah). — 17.00: Kmetijska ura: Vinarstvo in prehrana prebivalstva (Konrad Pečovnik). — 17.30: Domač koncert. Sodelovali bodo zbor policijske straže in radijski orkester. — 19.00: Napovedi, poročila. —- 19.30: Ura slovenske pesmi in besede: Pevsko društvo »Sava«. Svoje pesmi bo bral Mile Klopčič. — 20.30: Mojstri violine (plošče). — 21.15: Pesmi in popevke bo pela Tea Laboše-va, članica gledališča v Ljubljani (pri klavirju profesor Marjan Lipovšek). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos lahke glasbe iz bara v nebotičniku. Ponedeljek, 17. marca. 7: Jutrnji pozdrav. «— 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). —- 12.00: Ci-trači igrajo (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14.00: Poročila. — 17.30: Šramel •Ljubljana«. — 18.10: Duševno zdravstvo (dr. Anton Brecelj). — 18.30: Plošče. — 18.40: Sestav in gibanje prebivalstva Slovenije (dr. Svetozar Ilešič). — 19: Napovedi, poročila, objave.— 19,25: Nac. ura: Zagreb govori. — 19.40: Plošče. — 19.50: Deset minut zabave. — 20.00: Koncert operne glasbe (Boris Popov, član ljubljanske opere in radijski orkester). — 21.30: Nekaj za ples (plošče). — 22.00: Napovedi, poročila. Torek, 18. marca: 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15:Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Pisana šara (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14.00: Poročila, objave. — 14.15: Šolska ura: Kramljanje z mladino (Miroslav Zor). — 17.30: Radijski orkester. — 18.40: Znanost in naša obleka (prof. Adlešič). — 19.00: Napovedi. poročila, objave. — 19 25: Nacionalna ura: Slovenski živelj v preteklosti (ravnatelj Narodnega muzeja dr. Josip Mal). — 19.40: Plošče.— 19.50: G>s* odinjska posvetovalnica (Helena Kelharjeva). — 20.: Koncert vojaika godbe 40. pehotnega polka triglavskega. — 21.30: Češka lahka glasba (plošče). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Zabavni spored radijskega orkestra. Sreda, 19. marca: 9.00: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 9.15: Za boljšo voljo (plošče). — 9.45= Verski govor (dr. Ignacij Lenček). — 10.00: Prenos iz stolnice. — 11: Cimermanov kvartet. — 11.45: Pevski zbor »Gosposvetski zvon«. — 12.30: Objave. — 13 00: Napovedi. — 13.02: Jožefom in Jožicam (radijski orkester). — 17.00: 4001etno misijonsko delo (dr. Ehrlich). — 17.30: Veseli zvoki (Kmečki trio in radijski orkester). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalno predavanje: Vojaška oddaja. — 19.55: Uvod v prenos. *— 20.00: Prenos iz ljubljanske opere (v odmoru glasbeno predavanje Vilka Ukmarja, napovedi in poročila). Četrtek, 20. marca: 7.00: Jutrnji pozdrav. «— 7.05: Napovedi poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Operne fantazije (plošče). — 13.00: Napovedi. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Plesne pesmice bosta pela Jožek in Ježek. — 14.00: Napovedi. — 17.30: Ruske romance (pel bo Aleksander de Make, pri klavirju KaŠka-rov). — 18.20: Komorna glasba (plošče). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.25 Nacionalno predavanje: Beograd govori. — 19.40: Plošče. 19.50: Deset minut zabava — 20.00: Pesmi Sivica, Logarja In Raičiča bo pela Zlata Gjungjenčeva (pri klavirju prof. Lipovšek). — 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22.00: Napovedi, poročila. Petek, 21, marca: 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 11.00: Šolska ura: V marcu na Jadranu in na otočku Silbi (Mira Engelmanova). — 12.00: Iz domačih gajev (plošče). — 12.30: Poročila, objave. —■ 13.00: Napovedi. — 13.02: Spored slovenskih skladateljev (radijski orkester). — 14.00: Napovedi. — 14.10: Tujskoprometno poročilo: Smuk v planinah. — 17.30: Narodne pesmi ob spremljavi klavirja (sestre Stritarjeve in profesor Lipovšek). — 18.10: Zenska ura: Mati in otroci (Marija Kovačeva). — 18.30: Plošče. — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19.00: Napovedi, poročila, objave. — 19 25: Aktualna ura: Strokovna socialna šola (Jože Tomc). — 19.40: Plošče. — 19.50: Izseljenska poročila. — 21.00: Sonatna ura II. za violino Kakor javlja Reuter, so 6. t m. zvečer angleške vojne ladje izkrcale v neki angleški luki 200 nemških vojakov In 10 norveških pristašev Nemčije, ki so jih Angleži ujeli pri napadu na Lofotsko otočje predzadnji torek. Hkratu pa je prispelo na teh ladjah v Anglijo 300 Norvežanov z Lofotskega otočja, ki so izrazili željo, da kot prostovoljci stopijo v svobodno norveško vojsko. Reuterjev posebni dopisnik, ki je na neki vojni ladji spremljal angleško b rodov j e, katero je izvedlo napad na Lofotsko otočje, ki je norveško ozemlje, zasedeno od Nemčije, pripoveduje o napadu nekaj podrobnosti. Za napad je bilo izbrano posebej Izurjeno moštvo angleških mornarjev in vojakov, poleg tega pa več norveških prostovoljcev, mornarjev in vodnikov. Vreme za napad je bilo kljub hudemu mrazu izredno ugodno. Malo pred zoro so priplule angleške vojne ladje pred Lofotsko otročje. V najkrajšem času so bili angleški vojaki z vsem orožjem izkrcani na raznih točkah obale in so pod vodstvom Norvežanov takoj odhiteli, da iz-vrše nalogo. 2e deset minut po izkrcanju so angleški vojaki zasedli poštni in policijski urad. Nato so šli proti tvomicam ribjega olja in so jih šest uničili. Ena izmed tvomic je bila nameščena na 10.000 tonski ladji, ki je bila z vso zalogo vred potopljena. Vdanosti srbskega naroda do države posveča članek beograjski »Napred«. V uvodu ugotavlja, da za srbski narod ni večje svetinje, kakor je njegova narodna država. Država je tisto geslo, s katerim morete vsak trenutek zbrati ves srbski narod. List izvaja dalje: »Med nami so še zmeraj ljudje, ki ne morejo razumeti velike vdanosti srbskega človeka do države. Se zmeraj so med nami ljudje, ki se vprašujejo, ali bi Srbi branili s prav tako odločnostjo Slovenijo in Dalmacijo, kakor so pripravljeni braniti Južno Srbijo, Mačvo ali Vojvodino. Ti ljudje naj bi se potrudili za teden dni v Srbijo med srbske kmete, ki stoje danes v službi domovine, pa bi lahko čuli na lastna ušesa, da je srbskemu kmetu prav tako sveta slovenska kakor hr-vatska in srbska zemlja. V tem oziru so Srbi danes res Jugoslovani! Vzrokov za to ne iščimo v njihovi širokodušnosti ali dobrotljivosti, temveč v njihovem spoznanju, da smo močni in veliki samo, dokler smo pod kro- in klavir: Lota Paumgartnova (violina), pro& Marjan Lipovšek (klavir). — 22.00: Napovedi, poročila. | Sobota, 22. marca. 7.00: Jutrnji pozdrav. *-* 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan ven-« ček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Kafl brez napovedi plošče hitijo. — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Ka® brez napovedi plošče hitijo. — 14: Poročila« — 17: Otroška ura: Striček Matiček kram«* lja In prepeva. — 17.30: Otroški svet (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18.00: RadijskJ orkester. — 18.40: Vojno in kreditno gospo* darstvo (dr. Josip Mihelak). — 19.00: Napove* di, poročila. — 19.25: Smarsko-rogaško-koz-janski okraj (dr. Pavel Strmšek). — 19.40: Pisana čara (plošče). — 20: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: »Iz Celja v Celje« Potovanje po šmarsko-rogaško-kozjan« skem okraju. Besedilo napisal dr. Pavel Strmšek. Izvajali bodo člani radijske igralske družine s sodelovanjem domačinov. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Druga skupina angleških mornarjev je napadla tri zaloge bencina in je eno izmed njih! zažgala. Prav tako so angleški vojaki uničili elektrarne na otoku. Angleži so razdejali tudf naprave za oporišča nemških vodnih letal (hidroplanov). Ves čas napada niso Angleži naleteli sko-ro na nikak odpor, ker so bili Nemci na otok« povsem presenečeni zaradi nepričakovanega napada. Edino neka oborožena nemška ribiška ladja je streljala na angleške vojne ladje, pa je bila hitro potopljena. Pri tem ja padel en nemški mornariški oficir s šestimi mornarji. Enega člana posadke so Angleži rešili. Napad na Lofotsko otočje je trajal vefl ur, nato pa so se angleški in norveški vojaki’ z ujetniki vred spet vkrcali na ladje in je brodovje odplulo proti Angliji. Na povratku je skušalo angleške ladje napasti neko nemško bombno letalo, ki pa ga je protiletalsko topništvo pregnalo. Angleži poudarjajo važnost napada na toi otočje. Ribje olje z Lofotskega otočja so pošiljali v Nemčijo, kjer so ga uporabljali za1 izdelavo glicerina. Prav zdaj se začenja na Lofotskem otočju sezona za izdelovanje rib-* j ega olja. Ob priliki napada je bilo potopljeno 11 nemških ladij s skupno 18.000 tonami. vom Jugoslavije. Srbi so imeli svojo malo Srbijo in so krvavo izkusili, kaj je usoda šibke države. Srbski človek hoče veliko državo Jugoslavijo in odklanja vsako misel na povratek v tesne meje male Srbije. O vsem tem so se zdaj, hvala Bogu, prepričali tudi mnogi, ki so smatrali do nedavnega Srbe samo za izkoriščevalce drugih pokrajin.« V MLEKARNI Gospodinja: »Pol litra poganskega mleka.« Mlekarica: »Poganskega?« Gospodinja: »Da, takšno, ki ni krščeno...« ZNAL JI JE ODGOVORITI Spela: »Če bi bila vaša žena, bi vam bila 2e zdavnaj nalila strupa v kavo.« Ignac: »Če bi bili vi moja žena, bi ga tudi izpil!« Kupu) domače blago! 1 Nenaden angleški napad na Lofotsko otočje Srbski človek bi branil vsak del Jugoslavije Izdaja za konzorcij »Nove Pravde«: dr. Jota Bohinjec — Uredniki Ivan Tavčar —■ Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Val v Ljubljani,