KRANJ, petek, 15. 7.1983 CENA 14 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ob 35-ietnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezda Št. 53 LETO XXXVI glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko v tej temeljni organizaciji še vedno mogoče najti precej notranjih rezerv, tako v kvaliteti izdelkov, tehnološkem procesu in v kadrih, kar vse pa se ne da spreminjati čez noč. Prav dolgoročne rešitve za odpravo proizvodnih in organizacijskih problemov v Tovarni gospodinjskih aparatov zahteva izvršni svet v dopolnjenem sanacijskem programu Iskre, za kar je podaljšal rok do sep-tembra. L Mencinger Kranjčani r Pamir — V sredo zjutraj je odšla v Pamir kranjska alpinistična odprava, ki jovodi Tomaž Jamnik. Med drugim namerava po prvenstveni smeri preplezati 2000 metrov visoko severno steno Pik Komunizma, ki je visok 7495 metrov. Več o odpravi na 10. strani. — Foto: I. Kokalj Skrčiti preširok program Preširok izbor izdelkov v preteklosti ni bil edini razlog za 23,5 milijonov din izgub v letu 1982 v Tovarni gospodinjskih aparatov Iskra Reteče — Pokritje izgube je zato le prvi korak iz sedanjih zadreg, trajnejše pa morajo biti dolgoročne spremembe Škofja Loka — Čeprav je izvršni svet skupščine občine Škofja Loka podprl predlog za odobritev sanacijskega kredita Tovarni gospodinjskih aparatov Iskra Reteče v višini 16 milijonov din, pa je ob tem menil, da bi bilo pokritje nastale izgube v preteklem letu le kratkoročna rešitev iz težav, v katerih se je znašla ta temeljna organizacija. Zaključni račun za preteklo leto je namreč v rdečih številkah pokazal za dobrih 12 milijonov din minusa, kasneje ugotovljena nepravilno obračunana izvozna stimulacija, do katere so upravičeni šele v tem letu ne pa v preteklem, pa je negativni saldo za leto 1982 dvignila na 23,5 milijona din. Iskra Reteče se v težkem finančnem položaju ni znašla šele včeraj, pač pa so se težave pokazale že pred tremi, štirimi leti, v sedanjih vse težjih pogojih gospodarjenja, pa so se težave le še povečale. V Iskri so že lani spoznali, to pa so zapisali tudi v svoj letošnji sanacijski program, da s proizvodnjo, v kateri izdelujejo kar 53 vrst izdelkov, nikakor ne morejo uspevati, zato so proizvodni program krepko skrčili na 23 izdelkov s primerno velikimi serijami. Selekcija programov je pokazala svoje dobre strani sicer že letos, boljše rezultate pa je seveda možno pričakovati šele v prihodnje. Vendar pa preširok izbor izdelkov in premajhne serije niso edini vplivali na zmanjševanje gospodarnosti v tem Iskrinem tozdu, pač pa tudi kadrovske težave in ne nazadnje tudi neprestano naraščanje cen repro-materiala, česar pa kot končni'izdelovalci z zamrznjenimi cenami izdelkov nikakor niso znali in zmogli nadoknaditi pri dohodku. Ne glede na takšne težave pa bo Iskra Reteče še naprej med tistimi izvozniki, ki prodajo na tujem trgu kar polovico svojih izdelkov. Za letos načrtujejo, da bodo iztržili z izvozom okoli 3,4 milijone dolarjev, od tega izvoza pa bodo le 30 odstotkov dosegli s kooperantskimi odnosi, večino poslov pa sklenejo samostojno. Prav zadnje čase ■se jim odpira zelo zanimiv alžirski trg, kjer tudi dosegajo ugodne cene za svoje izdelke. V razpravi je škofjeloški izvršni svet skupščine občine ugotovil, da je V sredo praznični Glas Ker prihodnji petek zaradi praznika dneva vstaje slovenskega naroda Glas ne bo izšel, smo se odločili, da bo izšel v sredo, 20. julija in ne kot običajno v torek. Obseg časopisa bo povečan, tako da naročniki in bralci ne bodo prikrajšani. Angleži občudujejo Bled Bled — Bled letos ponuja okoli 2000 postelj v treh hotelih A kategorije, ostali pa so večinoma B kategorije, v ponudbo pa štejejo tudi hotel Grad Podvin in Grajski dvor v Radovljici. Razen tega je gostom na voljo še več postelj v počitniških domovih, zasebnih sobah in kampu. V prvih šestih mesecih so zabeležili zadovoljiv obisk, saj so imeli nekoliko več nočitev domačih in tujih gostov kot lani v enakem obdobju. Upajo torej, da bo letošnja sezona uspešna, čeprav najbrž ne bodo dosegli rekorda minulih let. Gostje ostajajo na Bledu povprečno štiri dni — to je manj kot v podobnih avstrijskib turističnih središčih, vendar je Bled tudi izletniška točka, kar zmanjšuje povprečje. Največ nočitev seveda zabeležijo v poletnih mesecih, struktura gostov pa se letos močno nagiblje k veliki Britaniji, odkoder prihaja kar 60 odstotkov letošnjih blejskih gostov. Veliko manj jih je iz Zvezne republike Nemčije, Nizozemske, medtem ko opažajo, da narašča zanimanje tujih gostov iz Amerike. D. Sedej Največje delovne organizacije Štiri delovne organizacije iz kranjske občine so glede na dohodek razvrščene med prvih 20 največjih delovnih organizacij v Sloveniji Kranj — Med 200 največjimi delovnimi organizacijami v Sloveniji je bilo lani osem delovnih organizacij iz kranjske občine, med prvimi dvajsetimi pa kar štiri delovne organizacije. Seznam največjih delovnih organizacij je objavil Gospodarski vestnik, pri sestavi seznama pa je bila upoštevana višina doseženega dohodka. Ta je moral v preteklem letu preseči 534 milijone din. Največji dohodek v preteklem letu je v Sloveniji ustvarila Železarna Jesenice — skoraj 3636 milijonov din. Med kranjskimi delovnimi organizacijami se po dohodku uvrščajo na najvišja mesta: Sozd Iskra, Delovna organizacija Industrija za telekomunikacije in računalništvo, ki je po dohodku na 4. mestu v Sloveniji. Na 10. mestu je prav tako Iskrina delovna organizacija Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike, na 16. mestu je kranjska Sava, na 20. mestu je Planika. Tekstilindus je na 39. mestu, Merkur Veleželeznina na 48. mestu, na 127. mestu je SGP Gradbinec in na 144. mestu KŽK Gorenjske. Slednja je prvič v seznamu največjih de- lovnih organizacij, medtem ko je bila Iskra pred reorganizacijo pretekla leta prav v vrhu seznama 200 največjih delovnih organizacij. Za nekaj mest nižje sta v seznamu za preteklo leto zdrsnila v primerjavi z letom 1981 Sava Kranj in SGP Gradbinec, zaradi rasti dohodka pa sta se povzpeli Tekstilindus in Merkur, medtem ko je Planika ostala na enakem mestu. Sliko dobrega gospodarjenja pa pri štirih kranjskih delovnih organizacijah, ki so med prvimi dvajsetimi po dohodku v Sloveniji malo moti le podatek, da so po številu povprečno zaposlenih na nižjem mestu kot pa po višini ustvarjenega dohodka. Navodil še ni Kranj — Vse večje delovne organizacije v kranjski občini, ko srno iih v teh dneh povprašali, kaj menijo i» najnovejših ukrepih, ki jih je sprejemala zvezna skupščina, se pravzaprav strinjajo v tem, da smo končno pri nas dobili pravila, ki se jih bomo morali vsi do zadnjega brez dosedaj tako značilnega izigravanjajudi držati. Sicer pa razen splošnih informacij delovne organiracije nimajo v rokah še prav nobenih navodil, po katerih bi lahko planirale svoje gospodarjenje v naslednjih mesecih. Možjanca ima vodo KRANJ — Črnoglede napovedi, da bo Možjanca že danes ostala brez vode za oskrbo ljudi in živine, se niso uresničile. In prav je tako. Ko je občinski štab za civilno zaščito občine Kranj v sredo ob pol enih prejel sporočilo o presahlih studencih na Možjanci, je takoj ukrepal. Uro kasneje so kranjski poklicni gasilci že peljali v vas nad Tupaličami prvo cisterno vode. Vozili so jo vse popoldne in tudi v noči na četrtek. V zgornji zbiralnik so jo pripeljali dvanajstkrat ali skupno 38 kubičnih metrov. Zaloge bodo zadostovale za nekajdnevno oskrbo ljudi in živine. Več o presahlih studencih na Možjanci in težavah krajanov na zadnji strani. Praznik oklepnih enot JIA — Na ukaz vrhovnega poveljnika Josipa Broza Tita so ustanovili 16. julija 1944. leta v italijanskem kraju Gradina prvo tankovsko brigado narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. V spomin na ta pomembni dogodek slavijo 16. julija pripadniki oklepnih enot naše armade tvoj praznik. Dan ni samo priložnost za slavje in veselje, ampak tudi za pregled dosežkov v preteklosti ter zaobljubo za nadaljnje prizadevanje za čim boljšo borbeno pripravljenost. Zato jim k prazniku čestitamo in jim želimo čimveč novih delovnih uspehov! (S) — Foto: S. Saje V SREDIŠČU POZORNOSTI Oskubljeni mesni kavlji so ogledalo organiziranosti Letošnja poletna preskrbu Gorenjske z mesom in mesnimi izdelki je po nekaterih ocenah slabša od lanske. V jeseniški klavnici jc bil dosedanji poletni odkup živine za petino manjši kot v enakem lanskem obdobju. V škofjeloških Mcsoizdelkih. ki zalagajo z govejim mesom tričetrt Gorenjske, so v juniju odkupili toliko goved, kolikor bi jih zadostovalo le za enotedensko normalno preskrbo. Zaradi višjih premij za klavno govedo r kranjski občini se je odkup r zadnjem tednu v primerjavi z junijskimi podvojil, kar obeta tudi nekoliko boljšo preskrbo v ostalih poletnih mesecih. V jeseniški klavnici pričakujejo po 15. juliju večji odkup tudi od kmetijske zadruge Ljubljana. Bržčas pa bi bilo tudi na Gorenjskem dovolj govedine, če ne bi kljub sproščenim republiškim rezervam primanjkovalo piščančjega mesa. To je bilo v prejšnjih letih glavni »blažilec« mesnih kriz. Dejstva, še bolj pogled na dobro oskubljene mj?sne kavlje, so prepričljiva in nenavadna, saj pospeševalne službe govorijo o polnih gorenjskih hlevih. Ne tako malo živine zaradi večjega iztržka ubira stranpoti »črnega klanja« in prodaje mimo zadrug. Kajpak bi si meso zagotovilitudi v poletnih mesecih, če bi se gorenjski kme-tijci, predelovalci in porabniki mesa dogovorili za izgradnjo ustrezne hladilnice. Razmere v preskrbi so zato bolj ali munj odraz neučinkovite sedanje organiziranosti. Roko na srce — gorenjsko kmetijstvo, razdrobljeno in dohodkovno nepovezano s trgovskimi in gostinsko-turističmmi organizacijami ,ni sposobno zagotoviti normalne preskrbe niti ustvariti dovolj deviz za nakup gnojil, krmil, škropiv in nadomestnih delov. Korenite posege, za katere smo se dogovorili že na majski problemski konferenci Zveze komunistov, bi veljalo čimprej izpeljati. Že zaradi delavcev, ki letos izločajo od 0,6 do 0,95 odstotka kosmatega dohodka za kmetijstvo in preskrbo in zato na vsak način zahtevajo vidne učinke 18 starih mi-Ijard zbranega »intervencijskega denarja«. Nameravana izstopitev Kmetijsko živilskega kombinata Gorenjske iz sestavljene organizacije KIT je dodatni razlog za tehten premislek pred spremembami v organiziranosti. Se bo gorenjsko kmetijstvo ne glede na lastništvo zemlje najprej povezalo med seboj in pozneje tudi z domačimi trgovci, obrati družbene prehrane in hoteli? Ali se bo odločilo drugače: za posamično vključevanje v širše organizacije zunaj pokrajine, kot je to že pred leti storila Kmetijsko gozdarska zadruga Sora Žiri in o čemer se je z Mercator-jem kmalu po problemski konferenci pogovarjala škofjeloška zadruga? Naj bo odločitev takšna ali drugačna — v nobenem primeru se ne bi smelo zgoditi, da bi bilo gorenjsko kmetijstvo »molzna krava« za druge, gorenjski porabnik hrane pa na slabšem, kot je bil doslej. c. Zaplotnik Več inovatorskih pobud Kjer imajo ustrezne samoupravne akte in delavca, ki se posebej ukvarja z inovatorsko dejavnostjo, je več praktičnih pobud in koristnih predlogov — Malo patentov in izumov Radovljica — Odbor za pospeševa nje inovacijske in raziskovalne dejavnosti v občini je želel ugotoviti, kakšna je inovacijska dejavnost v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela. 118 temeljnim organizacijam so poslali posebno anketo, rezultati pa so zgovorni. Samoupravnih aktov, ki urejajo področje inventivne dejavnosti, nimajo v 36 temeljnih organizacijah združenega dela, to so tiste, ki se ne ukvarjajo neposredno s proizvodno dejavnostjo, vendar ocenjujejo, da je v tej skupini devet takih, ki bi to področje morali urediti. Zato so se odločili, da jim bodo nudili posebno strokovno pomoč. Komisije za inventivno dejavnost nima 39 temeljnih organizacij ali 54 odstotkov tistih, ki so na anketo odgovorile. Delavca, ki posebej ali v okviru svojih delovnih nalog skrbi za strokovno obdelavo inventivnih predlogov, imajo v 20 temeljnih organizacijah ali v 27 odstotkih. Ugotavljajo, da so imeli leta 1981 velik porast inovacijskih predlogov, medtem ko število v lanskem letu stagnira. Največ predlogov so posredovali delavci s srednjo šolo ali kvalificirani delavci, medtem ko je bilo število predlagateljev brez kvalifikacije za- nemarljivo majhno. Med njimi očitno ni ustrezne akcije, čeprav probleme nedvomno dobro poznajo. Tako ugotavljajo, da je v občini inventivna dejavnost dobro razvita v 26 temeljnih organizacijah združenega dela, tam pač, kjer imajo ustrezne samoupravne akte, delavca, ki se ukvarja tudi z inventivno dejavnostjo. Največ odškodnin za inovacije, ki so jih uvedli v proizvodnjo, so izplačali leta 1981 v skupnem znesku 742 tisoč dinarjev, posamezni zneski pa so bili majhni. Nobena izmed izplačanih odškodnin ni bila večja od 50 tisoč dinarjev, vse izplačane odškodnine lani pa so znašale 455 tisoč dinarjev. Pregled izumov in patentov jasno pove, da bo na področju pospeševanja ustvarjalnosti in inovacijske dejavnosti potrebno več dela. Domače znanje je še preveč zapostavljeno, saj imajo v občini v zadnjih štirih letih le šest prijavljenih izumov in dva patenta. D. Sedej : Tržiška občina brez toka TRŽIČ - Konec tedna bo praktično vsa tržiška občina ter kraji pod Dobrčo (Palovče, Leše, Grahovše, Hudi graben) in Križe brez električne energije. Delavci Klektro Ljubljana bodo namreč med Naklom in Žejami zamenjavali stari jambor s 35 kilovoltnim I daljnovodom za novega. Dela je I naročila republiška skupnost za I ceste zaradi gradnje avtoceste. I Električni tok bo izklopljen danes^ petek,od 8. do 20. ure, v so- 5 boto od 7. do 18. ure in v nedeljo od 8. do 18. ure. Na spremembo del pa bi lahko vplivalo slabo J OLAS2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, PETEK. 15. JULIJA 1 i 19« Stara stanovanja bolje vzdrževati Delegati vseh treh zborov jeseniške občinske skupščine želijo, da se ogromno družbeno bogastvo — 5.000 družbenih stanovanj — bolje vzdržuje, zato akcijski program Jesenice — Ko so vsi trije zbori skupščine občine Jesenice obravnavali poročilo o stanju in vzdrževanju Si inovanjskega sklada v jeseniški občini, so se delegati zmenili za takojšnjo akcijo, da bi izboljšali družbenoekonomske in samoupravne odnose na tem področju. Vse več je namreč očitkov, da je kvaliteta vzdrževanja stanovanj v družbeni lastnini slaba. V minulih letih so v jeseniški občini, predvsem na Jesenicah, zgradili veliko novih stanovanj v družbeni lastnini, zmanjkalo pa je denarja za vzdrževanje starejšega stanovanjskega sklada. Temu so posvečali premalo pozornosti. Prav gotovo so temu vzrok tudi neekonomske stanarine, poleg tega da so zbori menili, da je temeljna organizacija Biroja za urbanizem in stanovanjsko poslovanje, ki skrbi za vzdrževanje, še vedno organizacijsko šibka. Zato so se domenili, da mora skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti kot najvišji organ usklajevanja interesov na področju stanovanjskega gospodarstva v občini čimprej sprejeti akcijski program za dokončno realizacijo zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Zaradi težav bodo morali ta program uskladi ti v okviru občinske konference Socialistične zveze in krajevnih skupnosti, z njihovo pomočjo pa skrbeti za dosledno uresničevanje. Ugotavljajo, da so stanovalci in hišni sveti še premalo obveščeni o vseh ekonomskih in samoupravnih povezavah oziroma o vseh pravicah in dolžnostih v odnosu samoupravna stanovanjska skupnost, temeljna organizacija vzdrževanje in hišni sveti ali skupnosti stanovalcev. Tudi na tem področju naj bi bila vloga samoupravne stanovanjske skupnosti v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi večja. Zakon določa, da je dejavnost vzdrževanja in prenove stanovanjskih hiš v družbeni lastnini dejavnost posebnega družbenega pomena. Ob dejstvu, da je v jeseniški občini kar 51)45 stanovanj v družbeni lastnini, kar predstavlja ogromno družbeno bogastvo, je potrebno, da Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje stori vse, da bodo kar najbolje vzdrževali stara stanovanja. Pri tem pa niso izvzeti tudi stanovalci, krajevne skupnosti ter družbenopolitične organizacije, ki naj bi poskrbele za odgovornejše gospodarjenje s stanovanjskim skladom. D. Sedej Loški taborniki delavni tudi poleti Škofja Loka — Letošnje poletje bo za loške tabornike zanimivo in pestro. Organizirali bodo letno taborjenje, celinski in kadrovski tabor. Letno taborjenje bo v Fazani na tabornem prostoru, ki je v upravljanju Vojaškega počivališča, katerega radi odstopijo loškim tabornikom za dva meseca. V okviru občinske Zveze tabornikov so se letos odločili za večjo obnovo tabornih objektov. Tako so dobili novo kuhinjo, sanitarije, pokrili jedilnico, preuredili ležišča; skratka, izboljšali so standard bivanja v taboru. Ta obnova je zahtevala precej sredstev, ki pa so jih prispevala izobraževalna skupnost, zveza telesnokulturnih organizacij in oddelek za SLO in DS občine. Pohvaliti pa je treba same tabornike, ki so v prenovo tabora vložili mnogo prostovoljnega dela. Kapaciteta tabora je 120 ležišč, tabornina pa znaša od 3000 din do 5000 din. V ceno pa je všteta prehrana, bivanje v taboru in prevoz. Taborniki odreda Svobodni kam-niiniki bodo v Fučkovcih v Beli krajini imeli celinski tabor, ki je namenjen predvsem poglabljanju taborniškega znanja. Tabora se bo udeležilo okrog 90 članov odreda. Kadrovski tabor bo avgusta na Pokljuki, kjer bodo usposobili tabornike — vodnike za delo. Na taboru bo približno 30 tabornikov, loškim tabornikom pa se bodo pridružili še člani taborniških odredov iz drugih krajev Gorenjske. Loški taborniki bodo torej poletje izrabili za pridobivanje in poglabljanje taborniškega znanja in si nabrali novih moči za akcije, ki jih imajo na programu za jesen. T. Bilbija Sodelovanje z delavci na začasnem delu Radovljica — Predsedstvo občinske konference SZDL Radovljica je na junijski seji sprejelo program sodelovanja z delavci na začasnem delu v tujini. Izhodišče sodelovanja je v utrjevanju nadaljnjih stikov z delavci, včlanjenimi v društvo Bled v Essnu, povezovanju otrok osnovnih šol Bohinjska Bistrica, Bled, Gorje, Lesce, Lipnica in Radovljica z učenci oddelka dopolnilnega pouka v Essnu. Program je usklajen z najnovejšimi stabilizacijskimi in omejitvenimi ukrepi. Koordinacijski odbor za sodelovanje z delavci v začasnem delu v tujini bo skrbel za ustvarjanje pogojev za postopno vračanje in zaposlovanje naših delavcev ter njihovo vključevanje v družbenopolitično in gospodarsko življenje v domovini. Poskrbel bo tudi za nadaljnje nuđenje pomoči radovljiških osnovnih šol pri nakupu šolske in informativne lite- ;.l'!;b:."i . ti ' rature ter učil za potrebe dopolnilnega pouka slovenščine v Essnu. Pri DPD Svoboda Rudi Jedretič v Rib-nem bodo priredili tečaj za usposabljanje folklornega učitelja v Essnu, ki ga bo finančno podprla Kulturna skupnost Radovljica. Radovljiški sindikat in mladina bosta skrbela tudi za redno obveščanje delavcev v Essnu. Pošiljala jima bosta časopise Glas, Delavsko enotnost, Mladino in občinsko glasilo Mladinec. Občinska skupnost za zaposlovanje bo skupaj z upravnimi organi skupščine in družbenopolitičnimi organizacijami uredila evidenco delavcev v tujini in pripravila pregled možnosti zaposlovanja teh delavcev. Izdelali bodo tudi pregled delovnih mest, ki so na voljo v občlini Radovljica. Za izvedbo programa sodelovanja je po predračunu zagotovljeno 33.500 dinarjev. JR Tudi druga številka Glasila Kranj — V krajevni skupnosti Kranj Center je že nekaj časa precej živahno. Organizacije in društva ter samoupravni organi ne le da se redno sestajajo, marveč z različnimi akcijami, dogovarjanjem, predlogi in stališči na različnih področjih skušajo prispevati k razreševanju problemov in boljšemu počutju krajanov. Pomembna oblika pri tem pa tudi pravočasno, urejeno in učinkovito obveščanje. • Komisija za informiranje pri svetu krajevne skupnosti si je v začetku mandatnega obdobja zadala nalogo, da bo v letošnjem letu izdala štiri številke krajevnega glasila. Začetek ni bil lahek, saj je bilo poleg kadrovskih in vsebinskih treba reševati tudi finančne stvari. Izid ene številke kljub prostovoljnemu delu namreč v proračunu krajevne skupnosti še vedno pomeni precejšen strošek. Tako je po izidu prve številke že kazalo, da denarja za izid druge in naslednjih številk ne bo. Vendar pa je kljub vsem zapletom zdaj izšla tudi druga številka, ki je vsebinsko in oblikovno še kva litetnejša od prve. Kaže pa, da bo z razumevanjem in sodelovanjem delovne organizacije Merkur oziroma njene tiskarne, ki ima sedež v krajevni skupnosti, zdaj tudi ta težava rešena. Tako naj bi do 10. septembra, ko je praznik krajevne skupnosti Center, izšla tretja številka Glasila. A. Ž. Posnemanja vreden primer Križe — Križe so letos polepšane z lepim cvetličnim nasadom sredi vasi. Največ zaslug za to ima Janez Aljančič, ki je prispeval vse sadike in jih tudi brezplačno posadil, za pripravo zemljišča pa je Jože Ravnik primaknil večji denarni znesek. Za naprej obljublja pomoč tudi Kmetijska zadruga. Prav bi bilo, če bi se še več ljudi pridružilo takšnim akcijam, posebno pa še tisti, ki imajo kopico predlogov in zahtev, pomagati pa nočejo. j K Odloka v presoji ustavnosti Ustavno sodišče SR Slovenije je sprejelo pobudo dveh občanov iz kranjske občine in bo ocenilo skladnost odlokao zazidalnem načrtu Planina III. — Klanec in odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih v tem zazidalnem načrtu občine Kranj z zakonom o kmetijskih zemljiščih ter zakonom o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev. Občana v svoji pobudi ustavnemu sodišču navajata dvom o skladnosti teh dveh odlokov z omenjenima zakonoma in trdita, da zazidava tako plodne zemlje ni v'skladu s prizadevanji družbe za ohranitev plodne zemlje. r Poletni izobraževalni tabor Kranj — Center za idejnopolitično usposabljanje pri predsedstvu občinske konference ZSMS Kranj išče privlačnejše in zanimivejše oblike usposabljanja mladih. Ena takih oblik je poletni izobraževalni tabor, ki ga je organizirala občinska konferenca na Jezerskem v sodelovanju z Delavsko univerzo Tomo Brejc iz Kranja med 27. junijem in 1. julijem. Tabor je namenjen mladim, ki žele svoje znanje dopolniti in se soočiti z aktualnimi družbenimi problemi. Udeleženci tabora, 35 jih je bilo, so mladinci, ki so se s svojim delom izkazali v Zvezi socialistične mladine in so si določeno znanje že pridobili v različnih oblikah idejnopolitičnega usposabljanja. V okviru, poletnega izobraževalnega tabbra.''so se mladinci seznanili s političhim sistemom socialističnega samoupravl.ja- skimi razmerami, z mednarodno politično situacijo in vlogo Jugoslavije, s splošnim ljudskim odporom in družbeno samozaščito ter z nalogami ZSMS po 11. kongresu. Dobro pripravljeni predavatelji so udeležencem predstavili teme na razumljiv način in z uporabo različnih didaktičnih sredstev pripomogli k lažjemu razumevanju snovi. Na taboru je bilo poskrbljeno tudi za razvedrilo. Tako so udeleženci poslušali nastop kantavtorja, imeli filmski večer in si ogledali gledališko predstavo. Danes se poletni izobraževalni tabor končuje, vendar so že prve ocene spodbudne. Z novo obliko idejnopolitičnega usposabljanja kaže nadaljevati, kajti tudi mladim je v današnjem času potrebno stalno izobraževanje, če se želijo aktivno vključiti v družbenoekonomski in politični razvoj. Izšel Uradni vestnik Gorenjske Kdor želi postati njegov naročnik, naj nam to čim prej sporoči V predzadnji številki Glasa smo vas obvestili, da bo Uradni vestnik Gorenjske še izhajal pri Časopisnem podjetju Glas, vendar ne več kot sestavni del časopisa, temveč kot posebna publikacija v toliko izvodih, kolikor bo naročnikov. Torej, gradivo za Uradni vestnik še naprej pošiljajte na Časopisno podjetje Glas Kranj, Moša Pijadeja 1. Ker je prva tako pripravljena številka Uradnega vestnika Gorenjske že izšla in ker bi tudi v prihodnje radi zagotovili nemo teno izdajanje in razpečavanje publikacije, vas ponovno pozivamo, da nam pošljete naročilnice po pošti na naslov Časopisno podjetje Glas, Kranj, Moša Pija deja 1. Mladinsko skupino iz Oldhama je v sredo sprejel tudi predsednik SO Kranj Ivan Cvar. Foto:'I. Kokalj Obisk mladinske skupine iz Oldhama v Kranju Kranj — Od 11. do 25. julija je na obisku v Kranju mladinska skupina iz pobratenega mesta Oldhama. V štirinajstih dneh si bodo ogledali Kranj in okolico, se spoznali s kranjskimi mladinci. Skupina šteje 22 mladincev, vodja skupine je gospod Sheppard. V Kranju je s skupino že petič. Slovenci so zanj zelo prijazni ljudje z mnogimi dobrimi lastnostmi. Všeč mu je naš ponos ljudi na svoj narod, domovino. Zdi se mu pa, da bi več pozornosti morali posvečati svojemu jeziku in ga več predstavljati drugim evropskim narodom. Eileen in John Finch sta se odločila, da skupaj obiščeta Kranj. Ei-leen je bila pri nas že pred osemnajstimi leti, zdaj pa je s seboj pripeljala tudi moža. Pravi, da ji je bilo mesto takrat bolj všeč, ker je bilo majhno, bolj domače in zanimivo. Zlasti so ji bili všeč ljudje v narodnih nošah, kar danes pogreša. Tudi Johnu je zelo všeč pri nas. Presenečen je nad našim ekonomskim razvojem, še najbolj pa mu je všeč to, da pri nas ni nobene naglice. Dobil je občutek, da se ljudem nikamor ne mudi, pa vendar vse opravijo pravočasno. Hidranti so neuporabni V jeseniški občini poklicna gasilska in reševalna služba jeseniške železarne redno pregleduje tudi hidrante in ugotavlja, da jili je precej neuporabnih — Vedno manj denarja za prostovoljk gasilska društva Jesenice -— V občinski gasilski zvezi Jesenice je včlanjenih 13 gasilskih društev, dve industrijski gasilski društvi, ustanovili pa so tudi tri gasilske enote v Zgornji Radovni, na Kočni in v Javorniškem rovtu. Občinska gasilska zveza skrbi za strokovno in operativno izpopolnjevanje članstva ter vzgojo kadra. Svoje delovanje pa je v zadnjem času razširila že izven gasilskih vrst v osnovne šole. V šolah je ustanovljenih šest pionirskih društev Mladi gasilec. V njih je 560 učencev. Gasilska društva so primerno opremljena, čeprav ugotavljajo, da je ponekod oprema že zastarela in bo treba nabaviti novo. Tudi nekateri gasilski domovi so potrebni adaptacije, a za večja dela ni denarja, prav tako ne kreditov. V minulem obdobju so tako postavili le orodišče na Kočni, v gradnji pa je orodišče v Javorniškem rovtu, oboje pa opravljajo s pomočjo društev, občanov in krajevnih skupnosti. Gasilska društva, posebej v Smokuču. na Zabrez-nici in na Koroški Beli, si želijo v prihodnje zgraditi požarnovarnostne bazene, vendar pa jim občutno primanjkuje denarja. Po strokovni usposobljenosti je med industrijskimi gasilskimi eno* tami v Sloveniji vodilna gasilska enota jeseniške železarne, ki posr* duje tudi v akcijah izven jesenišk« železarne. Stroške dela enote pokri\ va železarna s 70 odstotki, ostalo w interesna skupnost za varstvo pre i as Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kran|, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Krm jT ° _ Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Jože Košnjek — Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, I' Jelovčan, Lea Mencinger. Stojan Saje, Darinka Sede), Marija Volč|ak, Cveto Zaplotnik, Andrej Žalar in Danica Žlebir — Fotoreporter Franc Pe — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Hain in Igor Kokalj — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 199 kot poltednlk, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah In sobotah, od julija 1974 pa ob torkih In petkih. — Stavek 1* Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica L|ubljana. Naslov uredništva In uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju števflU 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, proo*-ganda, računovodstvo 28-463, malt oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Polletna naroeni« 450,— din . . ___it:. .u'.>iy~>.u-U iM\ om'itr:-u-^ PETEK. 15. JULIJA 1983 NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO .3. STRAN GLAS Kljub vsemu optimizem V kranjski Savi so I. polletje dobro zaključili — Kaže, da bodo izgube do konca leta v celoti pokrite — Kljub zaostrenim pogojem obeti na bolje Kranj — Medtem ko je pregled gospodarjenja v letošnjem prvem tro-mesečju kazal dokaj porazno sliko, saj so bili v izgubi kar štirje tozdi, Tovarna avtopnevmatike, Velopnev-matika, Gumeno tehnični izdelki in Umetno usnje, in je izguba znašala skoraj 300 milijonov dinarjev, na v Savi Kranj prvo polletje zaključujejo z veliko ugodnejšimi rezultati. Izgubo iz prvega tromesečja so zmanjšali za polovico, v izgubi pa bosta le še dva tozda, Tovarna avtopnevmatike in Gumeno tehnični izdelki. V drugem četrtletju se je namreč preskrba z repromatorialom izboljšala predvsem zaradi oživitve koope-racijskih pogodb s Semperitom. To se seveda pozna pri rezultatih. Proizvedli so 25.685 ton izdelkov, s čimer je plan za 1 odstotek presežen. Plan je bil letos prav zaradi predvidene slabše preskrbe proizvodnje z repro-materialom sicer nižji od lanskega in so v Savi z letošnjo proizvodnjo na 97,1 odstotku lanske proizvodnje, pa tudi zato, ker vsako leto narede korak naprej v prestruktuiranju proizvodnje od težjih na lažje izdelke, ki vzamejo manj surovin a več zahtevnega dela. 452 milijonov dinarjev znaša polletna realizacija, kar je 4,3 odstotke nad planom in 31,5 odstotkov nad lanskoletno polletno realizacijo. Pri tem pa se je število zaposlenih povečalo le za 9, kar je 0,2 odstotka. Trenutno združuje delo v Savi 3684 delavcev. Tudi v letošnjem prvem polletju so veliko izvažali, izvozili so kar za 16,7 milijonov dolarjev, od tega na konvertibilno tržišče za 15 milijonov dolarjev. Največje odjemalce imajo v državah Evropske gospodarske skupnosti, predvsem v Nemčiji, Be-neluxu, Švedski itd. Izvoz so v prvem polletju izpolnili 90-odstotno, vendar, kot zatrjuje generalni direktor Save ing. Janez Bohorič, ni skrbi, da bi do konca leta plan izvoza ne bil izpolnjen. Še vedno pa je čutiti hudo pomanjkanje njihovih proizvodov, posebno avtopnevmatike, na domačem trgu. Prav zato, da bodo kar najbolj zapolnili tudi te vrzeli, bodo do konca leta v Savi delali vse proste sobote. K boljšemu finančnemu rezultatu ob koncu polletja so nedvomno pripomogle plačane zaostale izvozne stimulacije, predvsem pa od 1. junija veljavne nove cene za vso pnevmatiko, transportne trakove in klinasta Dohodek ustvarja »bolniška« V naprezanju za dohodkom, in s tem tudi možnemu povečevanju osebnih dohodkov nekateri iznajdljivo posegajo tudi po metodah, ki so kratkoročno sicer učinkovite v končni posledici za posameznika, za delovno organizacijo pa ne. Kdo ve, če so na tak način tudi razmišljale štiri delavke v trgovini, ko so ugotovile, da so tri dobile večji osebni dohodek tudi na račun manjkajoče četrte, ki je bila ves mesec v bolniškem staležu. Res so opravile več dela, delale so za štiri, zato jim je bil upravičeno prištet k akontaciji osebnega dohodka še delež za več opravljeno delo. Ko so pregledovale izplačilni listek, so sedle skupaj in takoj ugotovile, da se za takšno manjšo skupino »izplača«, da je 25 odstotkov delavk v bolniški pravzaprav izredno ugodno za vse ostale. Takoj so se domenile, da bo poslej vsak mesec ena od štirih v bolniškem staležu. Izračun je namreč pokazal, da je akontacija osebnega dohodka za tri mesece ob sicer povečanem delu tak'o visoka, da zlahka nadomesti 85 ali 90 odstotno nadometilo za bolezensko odsotnost z dela v četrtem mesecu. Bolniški stalež pa je še vedno stvar, ki jo kljub ostrim ukrepom za varčevanje ni tako težko dobiti tudi za bolj ali manj namišljeno bolezen. Takšna metodu — tri mesece poštenega dela in en mesec »zaslužene bolniške« — bi verjetno trajala še nekaj časa, če ne bi v trgovski delovni organizaciji, ki ji v sedanjih gospodarskih razmerah .in ob upadanju življenjskega standarda upada tudi dohodek, ne začeli razmišljati, da imajo pravzaprav preveč zaposlenih. Ugotovili so, da v eni od prodajaln tri delavke opravljajo povsem zlahka tudi delo za štiri, zato so četrto prerazporedili na druga dela in opravila. Ni bilo mogoče izvedeti, če se gredo zdaj delavke v trgovini rošado v troje. L. M. Uspeh našega kmetijstva Koruza prazni pšenične kašče Kranj — Gorenjska kmetijska zadruga je pred štirimi leti odkupila od svojih članov in kooperantov 34 ton pšenice, medtem ko jo letos namerava zbrati in oddati ljubljanskemu Žitu 610 ton ali osemnajstkrat več! Uspeh je del naših prizadevanj za 85-odstotno samooskrbo Slovenije ob koncu 1985. leta. Pred temi leti pričeta družbena in gospodarska akcija Za kruh in sladkor je do danes izgubila akcijski značaj. Postala je stalna naloga gorenjskih in slovenskih kmetov. Bržčas bi tudi v zadrugah naletela na slabo odmevnost, če je ne bi spremljala ugodna zamenjava pšenice za koruzo. Gorenjski kmet bi kljub odloku o prepovedi krmljenja s pšenico nosil zlatorumeno zrnje v živinske jasli in svinjska korita, če mu za pšenico ne bi ponudili enakovrednega oziroma celo boljšega in dražjega nadomestka — koruze. Te v Jugoslaviji pridelamo dovolj, medtem ko za pšenico kljub žitorodni Slavoniji in Vojvodini zapravljamo dragocene devize. V treh letih smo ponekod že spremenili navade, drugod smo šele na začetku. Preobrat je korenit: pšenica v družbene silose, v kašče pa namesto nje — koruza. Ob ugodni zamenjavi je kmet zadovoljen, saj dobi poceni koruzo in dobro plačano pšenico. Letos naj bi v kranjski občini dobil z vsemi premijami, regresi in z razliko med cenama pšenice in koruze za kilogram drugovrstnega pšeni-čnega zrnja med 23 in 24 dinarji. Koruzo pa gorenjski kmet, ki je predvsem živonorejec, potrebuje za uspešno prirejo mesa in mleka. Seveda ga ne smemo pri tem opehariti in mu za kilogram kakovostne pšenice podtakniti kilogram slabe in premalo osušene koruze. Zadovoljna je ob tem tudi družbena skupnost in odgovorni za preskrbo, saj se odkup od žetve do žetve povečuje. Gorenjski kmetje in družbeni kombinat so lani oddali ljubljanskemu Žitu preko tisoč ton pšenice ali sto ton več, kot so se dogovorili. Letošnja obveznost je še za 600 ton višja od lanskoletne. Na Gorenjskem je pridelovanje poljščin podrejeno živinoreji in nesmiselno bi bilo, da bi v škodo manjše prireje mesa in mleka sejali s pšenico večje površine (Navsezadnje bi tudi za pšenico pridobili nekaj njiv, če bi preko poletja bolje izkoristili krmo na planinskih pašnikih). Možnosti tudi na obstoječih površinah niso dovolj izkoriščene. Lani in predlani so nekateri gorenjski kmetje že dokazali, da je mogoče ob pravilni skrbi za posevek pridelati na hektarju tudi 60 stotov pšenice. Ne bi se smeli sramovati, če bi si za cilj postavili 10 ali 20 stotov nižji pridelek. Čeprav velja javno pohvaliti gorenjske kmete za znatno večjo oddajo pšenice v zadnjih treh letih, tudi z doseženim ne moremo biti zadovoljni, saj le tretjina pridelka najde pot v družbene silose. Iluzorno bi bilo pričakovati, da bi kdajkoli dosegli 100-odstotno tržnost. Na ' Gorenjskem še vedno veliko pečejo kruh doma in zaradi pomanjkanja krmil za perutnino krmijo z njo tudi kokoši. Bržčas pa ponekod zavira zamenjavo pšenice za koruzo in krni družbena prizadevanja tudi močno zakoreninjeni tradicionalizem. C. Zaplotnik jermena. Vse tako kaže, da bodo izgube v Tovarni avtopnevmatike do konca leta v celoti pokrili, v Gumeno tehničnih izdelkih pa bo rezultat v dobri meri odvisen od uspešnosti pri razreševanju problematike cen. Pri gumenih izdelkih so se namreč pri vseh visokih podražitvah surovin in energije cene zvišale le za 4 odstotke. To preostalo izgubo bodo ob polletju pokrili znotraj delovne organizacije z rezervnimi skladi in s solidarnostjo med tozdi. Novim ukrepom gospodarjenja se tudi Sava ne bo mogla izogniti. Zaradi velikega odstotka vgrajenih uvoženih surovin v svoje izdelke Sava ves priliv deviz iz izvoza koristi za obnavljanje izvoza. Za vso proizvodnjo, ki jo bodo namenili domačim kupcem, pa bodo ti morali prispevati devize. Novi ukrepi jo utegnejo prizadeti toliko, kolikor bodo prizadeli njene partnerje, ki bodo imeli na voljo manj deviz kot doslej. Zato se z njimi dogovarjajo, da bi skupaj koristili blagovne kredite, ki bodo na voljo v drugem polletju. Sava sama namreč teh kreditov za zagotavljanje proizvodnje ne bo mogla najemati. Zato bodo morali storiti to njihovi poslovni partnerji, ki v svoji proizvodnji uporabljajo njene proizvode. »Računamo pa,« je pudaril direktor Bohorič, »da bomo kljub zaostrenim pogojem do konca leta uspeli obdržati ugodna gibanja v naši proizvodnji. Zaloge surovin sicer niso razkošne, vendar predvidevamo, da bomo po kolektivnem dopustu lahko začeli z normalno proizvodnjo. Že septembra pa bomo z našimi partnerji začeli sklepati dogovore o zagotovitvi proizvodnje za leto 1984.« I). Dolenc Nadomestilo med čakanjem na delo Na Gorenjskem je v prvi polovici leta imelo pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo le 52 oseb, kar je za tri četrtine manj kot lani — To pa tudi pomeni, da je med nezaposlenimi letos več takšnih, ki čakajo na prvo zaposlitev Kranj — Lani je na Gorenjskem ob koncu leta iskalo delo nekaj več kot 1000 delavcev, denarno nadomestilo pa je prejemalo za čas brezposelnosti 220 delavcev. V prvi polovici tega leta pa je na seznamih skupnosti za zaposlovanje na Gorenjskem le 52 delavcev, ki so upravičeni do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Takšen odstotek — približno 10 — tudi en odstopa od republiškega povprečja. V zadnjih mesecih je bilo na več razgovorih slišati vrsto vprašanj glede delavcev, ki so brez dela, pa prejemajo denarno nadomestilo. V marsikateri razpravi je bilo tudi neprikrito naglašeno, kako je mogoče dobivati denarno nadomestilo brez dela domala v višini, kot dobivajo osebni dohodek zaposleni najslabše plačani delavci. Prav gotovo razpravljala nimajo ničesar proti temeljnim pravicam iz zakona o zaposlovanju, po katerem gredo nezaposlenim, če prenehajo z delom brea svoje krivde, denarna nadomestila. Večina denarnih nadomestil na Gorenjskem je bila v preteklem letu izplačana delavcem, ki jim je prenehalo delo za določen čas, med njimi je bilo tudi precej pripravnikov. V lanskem letu je denarno nadomestilo pomenilo 60 odstotkov osebnega dohodka delavca v preteklem letu, nekateri pa so imeli še pravico do dodatka za vzdrževane-družinske člane. Denarno nadomestilo so nezaposleni na Gorenjskem v preteklem letu prejemali povprečno tri mesece in pol, sicer pa ima delavec pravico prejemati to nadomestilo do enega leta. V prvih petih mesecih letos je na Gorenjskem denarno nadomestilo za nezaposlene znašalo v povprečju 7904 din, v drugem polletju pa bo revalorizacija ta znesek verjetno nekoliko dvignila, vendar pa nadomestila kljub temu ne bodo ujela najnižjih osebnih dohodkov. Za tri četrtine zmanjšano število nezaposlenih, ki imajo pravico do denarnega nadomestila v primerjavi s preteklim letom, je posledica več vzrokov: nekateri so to pravico iz minulega dela enostavno izgubili po določeni dobi, drugi pa so dobili delo, če ne za nedoločen, pa za določen čas. Ponudba sezonskega dela je namreč v prvi polovici leta vedno precejšnja, kar se končno tudi pozna v upadu števila iskalcev zaposlitve. L. M. Gradnja »zamrznjena« do konca leta Lokacijskih dovoljenj za gradnjo individualnih hiš pred uskladitvijo družbenega plana v Škof ji Loki ne bo, čeprav je urbanistični inšpektorat predlagal izjemo — Bo nestrpnost graditeljev povečala črne gradnje? Verjetno ne, saj je v zadnjih dveh letih izdana lokacijska dovoljenja uporabila šele polovica graditeljev Škofja Loka — Tako kot v tej občini po vseh drugih urbanistični inšpektorji ugotavljajo, da so se na gradbenih parcelah močno povečali kupi gradbenega materiala, potrebnega za dograditev hiš do tretje faze. Lastniki namreč čakajo na lokacijska in gradbena dovoljenja, saj je gradbena sezona na višku, potrebnih papirjev pa nimajo. V Škofji Loki ugotavljajo, da je trenutno vloženih 34 zahtevkov za lokacijska dovoljenja za individualne stanovanjske hiše, vendar pa postopek miruje že vse leto zaradi znanih posledic sprejema zakona o varstvu kmetijskih zemljišč. V škofjeloški občini še nimajo v rokah novih dokumentov o kategorizaciji zemljišč, čeprav so jih pri Geodetskem zavodu naročili pravočasno, v tem so v drugih gorenjskih občinah sicer nekaj na boljšem, čeprav bodo tako kot v Škofji Loki družbeni plan občine s prostorskim delom, za katerega so osnova nove karte zemljišč, lahko uskladili z republiškim dogovorom o temeljih družbenega plana za to srednjero- NA DELOVNEM MESTU čno obdobje šele proti koncu lega leta. Da bi skrajšali negotovost bodočih graditeljev posebno za lokacije, ki jih po vsej verjetnosti določbe zakona o varovanju kmetijskih zemljišč ne bodo zavarovale, to je slabša zemljišča, je urbanistični inšpektorat pri Upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko predlagal, da bi razen izjem, ki jih je zakon dovolil in je zanje upravni organ tudi že izdal lokacijska dovoljenja, prižgali zeleno luč še za druge graditelje. Seveda pa le za predvidene lokacije na zemlji, ki ni pomembna za zavarovani kmetijski prostor. To naj bi veljalo še posebej za zemljo, za katero so si graditelji še pred uveljavitvijo novega zakona pridobili soglasje Kmetijsko zemlji ške skupnosti glede spremembe namembnosti zemljišča. Takšen način reševanja bi res graditeljem prihranil čas in denar, sicer pa bo letošnja gradbena sezona zaradi zahtev samega postopka usklajevanja družbenega plana zamujena. Takšen predlog urbanističnega in- špektorata pa je izvršni svet škofjeloške občine zavrnil z obrazložitvijo, da se je treba zakonitosti ter izvajanja zakona pač držati ne glede na to, da v takšnih razmerah, ko po eni strani z zakonom varujemo kmetijsko zemljo pred pozidavo, marsikateremu bodočemu graditelju prihaja na misel tudi gradnja »rja črno«. Zaradi tega bo seveda na ramenih urbanistične inšpekcije še naprej ostajala naloga odkrivati gradnje brez dovoljenj. Vendar pa je vprašanje, če je nestrpnost 34 graditeljev, ki letos še ne bodo mogli zidati, res tolikšna, da bi morali dobiti dovoljenje mimo ustaljenega postopka, ki velja za to leto. V zadnjih dveh letih so namreč v škofjeloški občini izdali kar 400 lokacijskih dovoljenj, le polovica lastnikov pa jih je doslej tudi upora- bUa- T w L. Mencinger pomagamo vam varčevati z energijo kombiva Ramadan Zičiri Sladoled za vroče dni Škofja Loka — V rdečem iz plastike zgrajenem kiosku pri avtobusni postaji v Škofji Loki je čez dan kar precej vroče, sonce od zunaj segreva kiosk, v notranjosti pa dodatno ogreva zrak avtomat za sladoled. Niti na stežaj odprta vrata in zračne odprtine ne ohladijo kdovekako notranjosti, le pogled na posode s sladoledom v nežnih barvah prinaša nekaj namišljene svežine. Toda 19-letni Ramadan Zičiri kakor da ne občuti na svojem delovnem mestu vročine, urno se suče pred posodami s sladoledom in okoli avtomata in če se mu tako zahoče, žonglersko postreže s kepicami sladoleda stranki, ki zunaj čaka s kometom v rokah. Sam pravi, da se je te spretnosti naučil še kot 11-leten deček, ko je v poletnih mesecih prodajal sladoled v obmorskih krajih. Če ke- pica sladoleda ravno ne prileti na kornet, pač pa ostane na stropu ali pa na tleh, nič zato, saj ni jajce. Ramadan odpre stričev kiosk ob 8. uri, zapre pa ga ob 21. uri, le za kosilo ima čas kako uro, ta čas pa ga zamenja kdo drug. Pravi, da ga tako dolg delovnik niti ne moti, saj ima pozimi, ko prodaja pečen krompirček, krajši, bolj normalni delovni čas. Sicer pa je še tako mlad, da ga takšen delov- nik ne utruja. Ko je med počitnicami ob morju prodajal sladoled, je bilo treba vstati celo ob četrti uri zjutraj, nato pa je pozno v noč, celo tja do polnoči prodajal sladko in ledeno osvežitev turistom. »Na dan prodam okoli 30 kg sladoleda, največ okoli 15. ure, ko gre*do ljudje z dela in je tudi najbolj vroče. Sicer pa so še vedno najboljši kupci otroci in mladina, ki tudi hitro ugotovijo, kje se dobi dober sladoled. Sam ga sicer ne delam, le pomagam zjutraj v delavnici, vem pa da ga stric Beki Žičiri dela iz sladkorja, mleka, jajc, tudi nekaj maščob doda in seveda sadja ali pa za nekatere tudi že industrijsko pripravljen prašek za sladoled, kot na primer za sladoled iz avtomata.« Sladoled je tudi zelo občutljivo živilo, za katerega je potrebna kar največja čistoča posod, v katerih se pripravlja, pa tudi osebe, ki ga delajo, morajo biti popolnoma zdrave in čistih rok. »Ja, inšpektorica je zelo stroga, letos je vzela že nekajkrat vzorce sladoleda, tudi brise z rok in celo žrela vzame za laboratorijski pregled. No, vedno je .vse v najlepšem redu, sladoled je neoporečen. Pa še dober je,« se smeje Ramadan, ki zdaj že štiri leta v Škofji Loki prodaja sladoled. L. M. GLAS4 STRAN. BLED PRAZNUJE PETEK, 15. JULIJA 1 r Vaša beseda Blejci o Bledu Kaj pravijo o Bledu, ki praznuje krajevni praznik, domačini — Lepo je urejen, a tudi sami domačini bi morali bolj skrbeti za čistočo in urejenost kraja — Dobra založenost trgovin Bled niso le turisti in turistično središče. Bled so predvsem Blejci, ki živijo na Bledu leto in dan in ki drugače vidijo in spremljajo razvoj svojega kraja ter v prizadevanjih za njegovo lepšo podobo in hitrejši razvoj tudi sodeluje. Kaj pravijo Blejci o svojem kraju, kaj jim je všeč in nad čem se pritožujejo? Barbara Zupan je dijakinja jeseniške gimnazije: »Mislim, da se domačini na Bledu kar dobro počutijo. Večjega onesnaženja ni, marsikje pa bi se dalo marsikaj še bolje urediti. Iz kakšnega kontejnerja še vedno zaudarja, ker ni pravočasno odpeljan in sem in tja je še nesnaga ali so odpadki. Za mladino pa je premalo družabnosti in mladinskega življenja, imamo prostore v Partizanu, a so skrajno slabi, zatohli. Vsekakor bi mladina z raznimi akcijami, ki jih sicer ima, poživila mladinsko aktivnost v kraju.« Blanka Šolar je dijakinja ekonomske šole v Radovljici:« Bled bi bil lahko še bolje urejen, še so po cestah smeti in odpadki, kar posebej tujci dobro vidijo. Mlade pa najbrž moti predvsem to, da je zanje na Bledu kaj malo zabave, če pa že je, se za bavišča zapirajo ob enajsti uri. Tedaj je na Bledu več ali manj vse mirno in tiho. Če pa živiš izven Bleda, potem je ob poznih večernih urah tudi z avtobusi slabo in si več ali manj vezan na lastni prevoz.« Katarina Sušnik je upokojenka, živi na Mlinem: »Na Bledu je lepo, koliko novih in tako lepih hiš je zraslo po vojni. Če le pogledaš naokoli, so vse tako velike in moderne, da te je lastne sram! Mislim, da ljudje kar dobro živijo in da je kraj čist, saj si prizadevajo, da bi bil kar najbolje urejen. Vsi na Mlinem pa smo zdaj kar najbolj zadovoljni z našo trgovino, ki je zares dobro založena, predvsem pa smo zadovoljni s postrežbo v naši trgovini, saj je veliko boljše kot nekdaj. Prodajalke so od sile prijazne in že dolgo ni bila postrežba tako solidna.« Dragica Mandeljc je trgovka na Bledu: »Mislim, da je za domačine preskrba na Bledu kar dobra, saj je toliko trgovin, da lahko kupijo prav vse. Tudi sama delikatesna in druga ponudba je morda na Bledu kdaj boljša in pestrejša kot v drugih kra jih, zaradi turizma. Nad tem se najbrž Blejci ne morejo pritoževati, razumljivo pa je, da se vse hudo draži. Kar pa se tiče čistoče, bi lahko sami domačini bolj pazili irf ne odmetavali odpadkov kar po cestah ali na pločnike.« D. Sedej Marjan Vidic je čolnar na jezeru: »Po blejskem jezeru čolnarim že osemnajst let. Zdaj, ko so uredili obalo, je res lepo in pohvale vredno in tudi sicer se je v minulih letih na Bledu marsikaj uredilo. Žal pa zadnje leta ugotavljamo, da goste, ki jih je očitno vedno manj, kaj malo mika vožnja do otoka in nazaj. Pred desetimi leti smo peljali večkrat na otok kot zdaj, ko ni skupin, ne toliko domačinov in tujcev. Ne zdi pa se nam prav, da zaračunavajo vstop na otok, čolnarji pa tudi ne moremo biti zadovoljni z zaporo ceste, saj ni motoriziranih gostov in tudi zato manj obiska.« Apartmaji Golf hotela na Bledu Golf hotel Bled, ki sodi v delovno organizacijo Integral, gradi depandanso apartmajskega tipa — Devizni prihodek Bled — Že nekaj časa turistični in gostinski delavci ugotavljajo, da je naša hotelska ponudba neustrezna in da smo se več ali manj »zaleteli« z izgradnjo velikih hotelov, v katerih se gostje slabo počutijo. V ogromnih hotelskih halah in na brezdušnih hodnikih ter ne nazadnje v stereotipnih sobah nedvomno manjka domačnosti, da niti ne govorimo o tem, da so objekti občutno preveliki in stalno spominjajo na hotelsko industrijo. Že nekaj časa pa se tudi menijo, da bi bilo dobro kaj spremeniti, a žal še vedno plačujejo anuitete za te velike hotelske hiše in za druge naložbe, četudi manjše, nikakor ni denarja. Želijo si, da bi deloma popravili napako in stopili v korak z drugimi deželami, ki ponujajo in tudi dobro prodajajo sobe apartmajskega tipa z veliko več domačnosti in dobrega počutja. Na Bledu so že načrtovali, da bi zgaradili več sob-apartmajev, a za hitro akcijo je zmanjkalo denarja. Vendar se je za izgradnjo takšnih sob odločil ljubljanski Integral, Golf hotel na Bledu, ki je združil denar za depandanso, v kateri bodo apartmaji- Depandanso Golf hotela, ki jo gradijo delavci Gorenjca iz Radovljice, bodo postavili ob Golf hotelu in bo Ludi funkcionalno povezana z mati- Blejski vožnjo pletnarji do otoka imajo največ dela prav poleti, med sezono, ko se za in nazaj odločajo tujci in izletniki. — Foto: D. Sedej Prireditve ob prazniku Bled — Krajevna skupnost Bled bo pripravila ob krajevnem prazniku Bleda številne prireditve. Drevi ob 19. uri bo v hotelu Svoboda slavnostna seja skupščine delegatov krajevne skupnosti Bled. V soboto, 16. julija bo blejski večer s koncertom na jezeru; v nedeljo, 17. julija bo promenad-ni koncert na terasi Park hotela v izvedbi pihalnega orkestra Ve: ga Lesce; v ponedeljek, 18. juli bo koncert v otoški "cerkvici, ki g bosta pripravila H. Bergant z o glami in F. Rupelj s flavto; v _ do, 20. julija bo večer jugoslovi ske folklore v Festivalni dvorani v izvedbi folklornega ansambla Kolo iz Beograda; v četrtek, 21. julija pa bo veliki piknik z zabavnim programom za vse goste Bleda in okolice na sv. Katarini pri Zasipu. Današnji gostje so vse manj vraževerni Kaj mislijo blejski gostje o srečni ali nesrečni številki 13 — Nekaterim je malo mar, drugi se branijo sobe, ki ima številko 13 večjega, luksuznega, ki bi imel številko 13 na ključu sobe. To številko so raje zamenjali s številko 12 b ali podobno. Tega pravila se drže tudi pri restavracijskih mizah. Zanimiva je tudi statistika neke švicarske zavarovalne družbe, ki kaže na to, da pri vsakem zavarovanju skupine, ki šteje 13 oseb,umre ena od teh zavarovanih oseb v roku enega leta. Ven- čno hišo, kar pomeni, da bodo enotno ogrevali poslopji. V depandansi bo 65 apartmajev s skupaj 290 posteljami, tipov A, B, C, D. Golf hotel ali Integral na Bledu se je na izgradnjo dolgo pripravljal in dobil tudi vsa so- Bled — Da prinese številka 13 nesrečo ali smolo je že dolgo poznano po vsem svetu. Zato se ljudje kaj radi izogibajo te številke kjerkoli je to možno. Tako v številnih letoviščih ni možno dobiti sobe številka 13 — zdaj pa, ko štejejo sobe od številke 100 dalje pa tudi ne 113, 213 itd. V posameznih deželah gredo v tej vraževernosti še dlje. Tako v Združenih državah Amerike pri gradnji nebotičnikov često izpuste 13. nadstropje ali pa boste v Franciji večkrat zaman iskali številko 13 in še bi lahko naštevali. In odkod vraževernost? Več je mnenj o njej. Eni pravijo, da izhaja še iz predkrščanske dobe, iz nordijske mitologije. Na slavnostni pojedini je bilo povabljenih 12 bogov in ko je prišel še trinajsti, ki je običajno povzročal zdrahe, je bil ljubljenec bogov usmrčen. Drugi so spet mnenja, da to izhaja iz zadnje Kristusove večerje. 13 apostolov je bilo pri zadnji večerji in še isti večer je bil Kristus izdan, da je pozneje moral umreti. In kako je s številko 13 v blejskih hotelih? Če se pozanimamo po blejskih recepcijah, imajo v vseh hotelih številko 113 in dalje. Poznani blejski receptorji kot so Marjan Jarc, Franc Jazbec, Štefan Špilak in še prej Roman Horvat vedo povedati, da tu gosti niso več vraževerni in da jim ni dosti mar ali imajo številko 13 ali podobno. Vendar pa so nekateri še vedno, pravi Marjan Jarc v Toplicah,in zahtevajo drugo številko sobe. Enako pravijo v Golfu. Zanimivo pa je za primerjavo v Luzernu, znanem švicarskem letovišču. Tam skoraj ni hotela, vsaj ne glasja in podporo, saj je naložba izvozno usmerjena in bo privabljala predvsem inozemske goste. Depandanso so načrtovali tako, da bo ogrevana s toplotnimi črpačkami in ogrevalni strošek ne bo visok. Veljala bo 130 milijonov dinarjev, sredstva zanjo pa prispevajo tako Golf kot Park hotel na Bledu, delovna organizacija Integral, izdaten pa je tudi Kredit, v višini 80 milijonov dinarjev, kredit bo kasneje plačeval Golf hotel, ki računa, da bo depandansa apartmajskega tipa prinašala precejšnji devizni dohodek. D. Sedej dar je takšnim podatkom težko verjeti. Kateri gostje so najbolj vraževerni? Receptorji pravijo, da so Amerikanci in Italijani — zelo malo pa je takšnih še med Nemci. Nekateri pa pravijo prav obratno — da trinajstka prinaša srečo. To je v navadi predvsem v igralnicah, saj nekateri izbirajo prav te številke in nanje stavijo po cele večere Vsakdo pa ima, kajpak, svoje izkušnje. B. Benedik Vstopnina na otok — kamen spotike Bled — Če vas danes zamika, da bi se z blejsko pletno odpeljali na otok in si ogledali blejsko cerkev ali okusili gostoljubje zasebnega gostišča Pibernik na otoku, potem boste najprej blejskemu čolnarju odšteli 100 dinarjev za njegov veslaški trud tja in nazaj. Čolnar, ki je razumljivo vesel polnega čolna,vam ne bo povedal — kar niti ni dolžan — da s tem še niste plačali vseh stroškov, ki vas čakajo na obisku k otoku. Še preden boste premerili vseh devetindevetdeset stopnic do vrha, vam bodo zaračunali še nadaljnjih 30 dinarjev. A ne čolnarji, temveč uslužbenci Zavoda za turizem, ki upravlja z otokom, kajti že nekaj let so trdovratnega mnenja, da je za ogled lepote otoka in razgled z njega treba dodatno plačati. Prav, ko bi zaračunavali vstopnino v obiska vredni baročni cerkvic* z zvonikom in tu »pokasiralU 30 it več dinarjev. Tako pa so se postavi pred stopnišče in nikogar ne pus« po njem, če spet ne odpre denarni«. Stvar je silno neprijetna in hočei noces se ne moreš znebiti vtisa, da hočejo le služiti, in služiti, čeprav jt jasno, da s tistimi 30 dinarji ne »po-kasirajo« ravno veliko ... A če padu število obiskovalcev,je treba le p»* misliti, kako jih sprejemati na vsen\ Bledu in tudi na otoku. Neprijetno vstopnino na otok b\ kazalo čimprej ukiniti ali jo kah drugače pobirati, saj je nenehno fca, men spotike. Krajani pomagajo pri ureditvi kraja Blejska krajevna skupnost skrbi skupaj z ostalimi delovnimi' ganizacijami in skupnostmi za čim lepši izgled kraja ih uredi infrastrukture — kanalizacija, obala, ureditev cest Delavci radovljiškega Gorenjca so začeli z gradnjo depandanse Golf hotela na Bledu. Računajo, da jo bodo zgradili do začetka prihodnje poletne turistične sezone. — Foro: D. Sedej Bled — Krajevna skupnost Bled vključuje naselja Zagorice, Želeče, Grad, Rečica in Mlino. Prebivalci so izbrali 17. julij za svoj krajevni praznik, ki ga slovesno obeležijo prav vsako leto. Krajevna skupnost z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi pripravi številne prireditve, ki jih z zanimanjem spremljajo gostje na Bledu in domačini. V" minulem obdobju so si v krajevni skupnosti Bled predvsem prizadevali, da bi bil kraj vse leto kar najbolje urejen in da bi v zadovoljstvo krajanov rešili še tiste komunalne in infrastrukturne probleme, ki so še očitni. Pomembna pridobitev je končno vendarle urejena obala blejskega jezera, za obnovitev pa so denar prispevale delovne in temeljne organi zacije združenega dela Bled in območna vodna skupnost. Obala je zdaj primerno urejena na Mlinem in od hotela Toplice do hotela Jelovica. Krajevna skupnost je tudi poskrbela, da se je uredil del Partizanske ceste, deloma s prispevkom samih krajanov, skupno pa so čistili parke in nasade. Vhodni portal na pokopa lišče je zdaj lepši, en,a izmed največjih nalog pa je kanalizacija, ki še vedno onesnažuje blejsko jezero. Na Bledu so nabavili precej novih kontejnerjev ter poskrbeli za lepši izgled avtobusne postaje, za sanacijo mostišča pri blejski ribogojnici ter obnovili javno razsvetljavo. Zdi imajo v programu izdelavo model za svetilke za javno razsvetljavo,* ko, da bo v večernih in nočnih urak Bled še lepši. Krajevna skupnost se vsako tetij vključuje v vsa prizadevanja hotel skih in turističnih organizacij zi enotno blejsko turistično ponudbCj saj Bled živi od gostov in turizmu Vse probleme rešujejo skupno in to ko Bled iz leta v leto dobiva več ba telskih zmogljivosti in odpravlja pni bleme. Tako so začeli graditi depandansi Golf hotela, Hotelsko turistično po\ jetje Bled pa zaključuje izgradnji štirih tenis igrišč v Zaki. Privlačnosj predstavlja stalna razstava LIPEij Ajdovščine, ki razstavlja poleg ble; ske Almire v gradu Grimšče na Re^ ci. Na Bledu so po dolgem času odpt li tudi restavracijo Blegaš, hotel J« lovica pa poleg terase še bistro v i kdanjih prostorih Kazine. Vendar pa je še precej nalog. \ jih krajevna skupnost namerav uresničiti v prihodnjem obdobju \ pri katerih bo sodelovala. Nadalje ureditev infrastrukture nasploh I prednostna naloga, nadaljevali bd) s stalnimi akcijami ter reševali pr^ bleme, ki so za krajane najbolj per| či. Med drugim se obeta tudi poglobj tev železniškega nadvoza na Rečic saj je prenizek posebej za tovornjj ke, ki vozijo s Pokljuke. d. SeA B PETEK, 15. JULIJA 1983 5. STRAN O L, A S S' BLED Hotelsko turistično podjetje Bled z n. sol. o. Grand hotel Toplice, hotel Jelovica, hotel Krim, hotel Lovec, Turizem in rekreacija, Igralnica — Casino V mesecu juliju in avgustu vam priporočamo, da obiščete Bistro s teraso Grand hotela Toplice, restavracijo na Golf igrišču, Bistro z vrtom hotela Jelovice, ribjo restavracijo v depandansi Blegaš, restavracijo na blejskem gradu ter senčnat vrt hotela Lovec. Vabimo vas tudi na obisk prireditev v festivalni dvorani, športni dvorani in na otoku. Za rekreacijo vam priporočamo nova tenis igrišča ob hangarju v Zaki, igrišču za golf in mini golf, grajsko kopališče s čolnarno in štiristezno avtomatsko kegljišče v hotelu Jelovica. Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za praznik Bleda, dan vstaje in občinski praznik Radovljice ter se priporoča. r _-. * KRAJEVNA SKUPNOST BLED čestita vsem delovnim /jude m in občanom za krajevni praznik ter za dan vstaje slovenskega ljudstva in želi v naprej še več delovnih uspehov < DO Golfturist Ljubljana n. sub. o. T070 Park hotel Bled TOZD Golf hotel Bled za praznik Bleda, dan vstaje in občinski praznik Radovljice čestitamo vsem občanom in delovnim kolektivom Kovinska delavnica Bled p. o. Seliška cesta 4 b tel. (064) 77-416, 77-417 se pridružuje čestitkam za krajevni praznik Bleda in štiridesetletnico vstaje slovenskega ljudstva Splošno, stavbno in strojno ključavničarstvo Priporočamo se za nadaljnje sodelovanje s svojimi kvalitetnimi storitvami KOM PAS JUGOSLAVIJA TOZD inozemski turizem turistična poslovalnica Bled priporočata svoje storitve in čestitata vsem delovnim ljudem ob krajevnem prazniku Bleda in k dnevu vstaje TURISTIČNO DRUŠTVO BLED čestita vsem članom in občanom za PRAZNIK BLEDA — 17. julij in vabi na prireditve, ki so organizirane v počastitev praznika GLASE STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE Fanika iz grape PETEK, 15. JULIJA 19^ Ne bom vas dolgočasila s pripovedjo o ženi, ki že vse življenje kleklja, dela gobeline, plete, -veze. Čeprav je od tam, kjer so klekljarice doma in se posebno pozimi premetavajo klekeljni pozno v noč. Pripovedovala vam bom o Faniki iz grape, ki je iz čisto drugačnega testa. Majhna, drobna, živahnih črnih oči. V njih se nagajivo posveti, kadar ji potem ko se prigrize po strmem bregu do Jakapa, natočijo srebrnka-ste tekočine v kozarček, kadar ima kakšno novo šalo za ušesom, kadar z volaškimi fanti skupaj ugotavlja kaj je mopedu, ki so ji ga pripeljali v popravilo, kadar ji Jakapov Ciril ali Gričarjev Polde zaupata svojega konja iz hleva, kadar se pripelje domov sin z novim fičotom, kadar se sreča z vnučki... Prav nič se ni spremenila, kar jo ppznam. Spremenilo se je le vse okrog nje. Otroci, ki so se je tista leta, ko je prišla k Uršnim v volaško grapo, rojevala, držala za krilo, so odšli. Le najmlajši, sin, je še dom.a. Pravkar je dokončal miličniško šolo. V Železnikih bo služboval. Malka je v Nemčiji, Irena je poročena v Žireh, Zdenka v Podbrezjah. Mož Pero invalidsko upokojen. Stara lesena bajta je bila pri Urši v Volaki. A Fanika je tu le dobila svoj novi dom. Imela je svoj dom nekoč. V Davči. Bajta je bila. Ata in mama sta zgodaj umrla. Faniki, ki je bila najstarejša, je bilo šest let, najmlajši tri ure. Ljudem so razdajali otroke. Fanika je bila nekaj časa pri stari materi, po vojni so pa šli na Štajersko. Sestri sta se šolali, brata je posvojila teta, Fanika je garala pri kmetih. Prej, ko je bila še«majhna, je hddila v Porezen past krave, delat v »tabarh«. Včasih je bilo plačilo pičlo. Tudi le kanglica mleka zvečer za štirinajst dni trdega dela ... S St ajerske je prišla noseča. Devetnajst let ji je bilo. Ko je bila punčka mesec dni stara, je šla delat k cesti. Cesto v Davčo so začeli takrat graditi. Stari Podgrivar je vodil vse. Vse so delali na roke. Kopali v grive, s kladvi tolkli kamne. Nobenega stroja, le kramp lopata, kladivo. Nič se ni smela bati dvigniti velik kamen, z vso močjo zavihteti kladivo .. - Ko je bila Zdenka stara tri leta, sta se vzela z Uršnim Perom. V dvo- Kulturni koledar Jesenice — DPD Svoboda Tone Čufar in Razstavni salon Doli k vabita na razstavo slik Ferda Maverja, akademskega slikarja. Otvoritev razstave bo danes ob 19. uri. V kulturnem programu bo nastopila pianistka Maja Komel. Razstava pa bo odprta do 27. julija. Bled — Likovna sekcija KUD Bled in kulturna skupnost Radovljica pripravljata v festivalni dvorani na Bledu razstavo del Franca Vozla in Joža Volariča. Razstava bo odprta od 15. julija do 5. avgusta, vsak dan od 15. do 19. ure, razen ob ponedeljkih. Otvoritev razstave bo danes ob 19. uri. je je šlo nekoliko lažje. Pero je delal v Marmorju, Fanika se je znašla po svoje. Prijela je za vsako delo, ki so ji ga ponudili kmetje. Plela jim je, vodila konje kovat, cinila jim je posodo. Še danes ne more pozabiti Ce-rinkarjev France, kako mojstrsko je zamenjala dno umivalnika. S takšnim orodjem, kot je to ona naredila, bi on, poklicni klepar, tega nikoli ne zmogel. Vsako kolo, ki je odpovedalo v vasi, se je znašlo pri Faniki v grapi. Pred petnajstimi leti jim je bajta pogorela. Čerinkarjev Janko je vzel vso družino v svojo majhno hišico. Stisnili so se, pa je šlo. Se danes mu je hvaležna Potem so dobili zasilno stanovanje v zadružnem domu na Hotavljah. Zgraditi je bilo treba nov dom. Zasilno so postavili en sam prostor. Pet ljudi se je drenjalo v njem. Ko se je Pero še hudo ponesrečil in postal invalid, se je Fanika leta 1972 zaposlila v Termiki. Od takrat se ji zdi, da je zaživela na novo. Kaj pomeni, da imaš v rokah svoj denar! Denar, ki si ga zaslužil sam in ga tudi lahko obrneš, kakor sam najbolje veš in. znaš. Za prvi denar je kupila posodo. Prej je ni imela niti za dve rihti skuhat. Otroke je oblekla. Potem pa se ji je uresničila njena velika želja: kupila je motor. Pa televizor! Zdaj še avto! Vmes je gradila hišo. Zdaj so prizidali to, zdaj ono in danes v grapi, tam nad Gri-čarjevim malnom stoji lepa bela hišica. Koliko zemlje in kamenja je premotala Fanika, da si je uredila precejšen vrt, dvorišče, prostor za garažo. Pravi, da je po svojih stricih, ki so bili zidarji, kovači in sodarji dobila takšno priročnost. Česar se loti, ji uspe, Sama je v kuhinji položila ploščice, vso hišo obila z lesom, sama je delala vse »šolnge«, naredila drvarnico, zajčnik, kurnik. Za nič na svetu danes ne bi zamenjala Uršne bajte. Za nič na svetu ne bi šla iz vo-laške grape. Rada ima vse te ljudi, oni jo imajo radi. Koga bi pa imeli za drobnarije opraviti, če bi ne bilo Fa-nike. Včeraj so ji pri Jakapu dali kramp, da bi ga na novo nasadila. Jakapov Francelj pa se je oglasil pri njej, da sta pri motorju pogledala, zakaj slabo vžiga. Bile so platine. V Almiri ustanovili ženski pevski zbor Radovljica — V radovljiški Almiri je pred dobrim desetletjem že deloval ženski pevski zbor, a je zaradi odhoda pevovodje razpadel. Zdaj pa so na željo delavk in pobudo konference osnovnih organizacij sindikata lanskega septembra zbor znova ustanovili. Sestavlja ga 24 pevk, ki jih vodi pedagoški delavec iz Radovljice, Brane Pirih. Kljub zaposlenosti, oddaljenosti in časovnim težavam pevke pridno in zavzeto vadijo, kar so pokazale tudi z dvema uspelima nastopoma ob otvoritvi razstav v Almirni galeriji v Grimščah. Pevke so lepo uskladile sovje glasovne zmogljivosti, z nadaljnjimi vajami pa jih bodo še bolj izpopolnile. Ženski zbor iz Almire je edini te vrste v občini, zato bi se moral bolj uveljaviti tudi zunaj tovarniških zidov, v čemer bi imel tudi podporo Zveze kulturnih organizacij Radovljice. jr Osnovna šola SIMON JENKO p. o. KRANJ, XXXI. divizije 7 a Komisija za delovna razmerja razpisuje oziroma oglaša prosta dela in naloge 1. UČITELJA TELESNE VZGOJE za nedoločen čas, od 1. 9.83 dalje 2. 2 UČITELJEV TELESNE VZGOJE za določen čas, od 1.9. 83 do 31. 8. 84 3. 3 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA v oddelku PB za določen čas — 1 učitelja od 1.9. 83 do 30.11. 83 — 1 učitelja od 1. 9. 83 do 1. 4. 84 — 1 učitelja od 1.9. 83 do 31. 8. 84 4. KUHINJSKE POMOČNICE za določen čas, od 1.9. 83 do 31. 7. 84 5. ČISTILKE za določen čas, od 1.8. 83 do 31.10. 83 6. 2 ČISTILK za nedoločen čas od 1.8. 83 dalje Kandidati za dela in naloge pod 1. do 3. točke morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa zakon o osnovni šoli, imeti morajo visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri. Kandidati za dela in naloge od 4. do 6. točke morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — polkvalificiran ali nekvalificiran delavec, — poznavanje higienskega minimuma Prošnje z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku roka razpisa oziroma oglasa. Črtomir Zoreč Danes se je navsezgodaj lotila škarpe pod hišo. Obmetati jo je še treba, da bo lepa, bela kot hiša. Pa še zgoraj bo enkrat izdelala, če bo sin ostal doma. Navezan je na dom. Počasi. Toliko se ne bo več namučila, kot se je že. Z avtom so ji material pripeljali vsakič le do Gričarjevega malna. Tam pa ga je morala predjati na voz in zvoziti v ta breg. Dopoldne z Jaka-povim, popoldne .z Gričarjevim konjem. Kako sta se zaganjala v njen breg! Kot bi vedela za njeno nujo. Vsakič ju je nagradila s kosom kruha. Kadar je kateri od njiju prišel spodaj v travnik, je bil mimogrede pod njeno hišo. Kako rada ju je imela. Ga ni mercedesa, ki bi bil toliko vreden kot Jakapov Bram!... Iz dnevne sobe se vidi naravnost v Gričarjev kozolec. Poln je sena. Spodaj šumi Volaščica. Prva košnja je že opravljena, druga je pred vrati. Zelena je njena dolina. Bolj kot druge. Tudi hiše so bolj bele. Ne, nikjer ni tako lepo. D. Dolenc V Kokri in Selcah praznujejo Kokra — Krajevna skupnost Kokra praznuje v spomin na tragedijo pred 41 leti, ko so nacisti požgali domove, moške postrelili in jih zmetali v ogenj, ženske in otroke pa izselili. Osrednja praznična slovesnost bo v nedeljo, 17. julija ob 10. uri dopoldne pred osrednjim spomenikom v Kokri. Kulturni program pripravljajo šolarji, mladina in pevci, govornika pa bosta predsednik krajevne organizacije Zveze borcev in častni krajan Kokre dr. Avguštin Lah. Organizatorji vabijo na proslavo vse krajane, svojce padlih in vse borce in aktiviste, ki so se med vojno zadrževali na območju Kokre. Selca — 40 let mineva jutri, 16. julija, ko so leta 1943 v Dolenji vasi postrelili talce. Ta dan je krajevna skupnost Selca izbrala za krajevni praznik. Proslava bo jutri, na praznični dan, ob pol devetih zvečer v kulturnem domu v Selcih. Program pripravljajo pevski zbor Mladi zadružniki iz Bukovice, folklorni skupini iz Sore, mladina in učenci celodnevne šole. Na proslavi bodo podeljena priznanja zaslužnim krajanom. V nedeljo, 17. julija ob desetih dopoldne pa bo pred spomenikom talcem v Dolenji vasi komemoracija. V kulturnem programu bodo sodelovali Alplesova pihalna godba, pevski zbor Niko Železniki in mladinci Alplesa. J POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE (20. zapis) f» MC NEUMMCe NORiCf SLOV POKRAJINA NA AVSTRU K'JROSKEM neko rjRSKi veiEPo StSTNIK ftfc) V500BNI s. tn*tm pesnik (JAN) vojaški tabo« kau s tovarno STtKiA pri NOVEM mls 'i HM mmumm* primhra moia TRAVNIK OB VODI iridu .!'.0> KONIČAST kamnit steber zve ?na država v zda It.. mcsto ocs moinesi ¥ ▼ NEMŠKI PESNIK lPAI/1 fuoa SMRTI ) Švedsko IME FIN oroOAv BOTHISKEM pianist POOORELIC ORLOVA samica ODKRITJA »l in HA osi KUC POZIV PHItfAONIK HELČNOV mu Mn izraz HVALf IHO tn romanska" n.kalnica valci samalina TILEVU .asl' N SESTAVINA zem PLINA PLITVA KUHINJSKA POSOOA VRSTA METLE ~NEPROfE SIONALEC ........ Nt-EM . ,-> VRSTA AMlNOKISLI ME ZDRAVSTVI NA SLUŽBA STAR SLOV AUHKI SMUČAR (JOJEl TAK z velikim nosom karl MALDEN JAKOST. MOC [mM 1 SUROV za BARVILA franc PISATELJ (CIAUOEI LJUBO BALETNIK (mojmiri telef klic ali poziv t OH" BOO SONCA ACETILEN n. POPEVKAR iionv) ORECOR TOZON OOPOSl an STVO -- ZNAMKA ŠVICARSKIM m IZVORNI krak REKE MENAM Rešitev nagradne križanke z dne 8. julija: astronavti, Stradivari, Tosca-nini, tek, odor, anali, poet, lek, Simon, TO, gasilec, Arles, Mirna, Rem, asesor, IG, Vraz, Na, soor, lavor, Trdina, ata, Ičinomija, diletantje, Čeka, kapa. Prejeli smo 122 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Pavlina Rotnik, Naklo 121, Naklo, 2. nagrado (120 din) prejme Iva Slapar, Koroška 14, Kranj. 3. nagrado (100 din) prejme Marjan Milelčič, Valjavčeva 12, Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev pošljite do 20. julija na naslov. ČP Glas Kranj, Moša Pijadeja 1. Kranj, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 din, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. te steklenice in zamašimo z gumastimi kapicami. RIBEZOV SOK 5kg zrelega rdečega, belega ali črnega ribeza, 1 kg sladkorja, 2 1 vode. Prebranemu in opranemu ribezu prilijemo vodo in ga toliko segrejemo, da jagode popokajo, nato ga pretlačimo. Soku dodamo sladkor, ga znova segrejemo na 75 stopinj C in nalijemo vročega v steklenice. Zapremo jih takoj z gumastimi kapicami. Jagode črnega ribeza moramo kuhati nekoliko dlje, ker imajo tršo lupinico in potem izločijo tudi več soka. ROBIDOV ALI MALINOV SOK 5 kg robidnic, 50 dkg sladkorja, 11/21 vode. Robidnice zmehčamo, jim dodamo sladkor, dobro premešamo in pustimo čez na hladnem. Naslednji dan mešanico pretlačimo in sok segrejemo na 75 stopinj C. Nalijemo ga v vroče steklenice in takoj zapremo z gumastimi kapicami. Enako pripravimo malinov sok. Za 5 kg malin odmerimo 95 dkg sladkorja in 1 3/4 1 vode. Zelo okusen sok dobimo, če mešamo robidnice in borovnice ali pa robidnice in maline. Za tovrstno mešanico moramo vzeti nekoliko več sladkorja VIŠNJEV ALI CeSNJEV SOK 5 kg visenj, 75 dkg sladkorja, 11/41 vode. Opranim višnjam odstranimo pec-lje in koščice. Prilijemo vodo in tako dolgo segrevamo, da se zmehčajo. Nato jih pretlačimo. Dodamo sladkor in vse skupaj segrevamo na 75 stopinj C. Vroč sok nalijemo v pogrete steklenice in takoj zapremo z gumastimi kapicami. Sok je okusnejši, če višnjam dodamo pest v culici zavezanih koščic, in to že pri prvem segrevanju. Prav tako pripravimo samo češ-njev sok ali mešan sok iz pol visenj in pol češenj. kamniški Drage bralke Mojster dobre stare kuhe ing. Pavle Hafner iz Škofje Loke, naš stari znanec, se je lotil proučevanja kuhe starih narodov. Nekaj prvih zapisov, ki jih je izbrskal iz starih bukev, bomo objavili na naši strani. Prepričani smo, da bodo zanimivi za vse naše bralke. Dišavnice in začimbe zajbelj Tej primorski rastlini pripisujejo mnoge zdravilne lastnosti, med drugim tudi to, da ob rednem uživanju prinaša dolgo življenje. Žajbljevi sivkasto zeleni listi, ki močno dišijo in so nekoliko trpkega okusa, nam rabijo tudi kot dišavnica, ki se še prav posebno prilega k svinini. V Angliji pripravljajo z žajbljem in čebulo pečenko, svinino in razne jedi iz gosjega in račjega mesa. Žajbelj dodajamo ribjim jedem, svinini, jedem iz gosjega in račjega mesa, italijanskim specialitetam, marinadam. klobasam in sirovim jedem. Sprehod skozi zgodovino kulinarike Pračlovek iz kamene dobe je pri- i tt r $ kvarijo, k0 mu je strela izpod Ing. Pavle Hatner neba darovala ogenj in ko je znal iz gline narediti posodo. Pred tem je za kuhinjsko posodo uporabljal oklepe mehkužcev, to je školjk, polžev in želv. V njej je kuhal vpdo z razno zelenjavo. To so bile juhe, podobne današnjim čajem. Kasneje je pričel nabirati gomolje, gobe in podobno. Iz pregnetene gline si je izdelal posodo in jo žgal v bližini ognja. Pračlovek iz kamenje dobe je ves dan porabil za lov na divje živali in za ribolov. Bil je mesojedec. Arheologi so v odkritih bivališčih našli obrane kosti dvijih koz, jelenov, zajcev, lisic in divje govedi. Po oceni arheologov je bilo to pred 50.000 leti. Spočetka je Užival surovo meso, ki ga je žvečil v ustih. Z iznajdbo posode je naš prednik spoznal, da je meso, prekuhano v vodi, lažje užitno kot surovo. Z dodatkom zelišč in gomolje v je bilo meso bolj okusno. Pečenje mesa v žerjavici je bilo slučajno odkritje; kos surovega mesa je padel v žerjavico. Predno ga je zbežal iz vročine, je bilo meso po površini že opečeno. Okus popečenega mesa mu je prijal. Težji problem je bil kako meso shraniti, da se ne bi pokvarilo in usmradilo. V hladnem prostoru ga je pričel sušiti na zraku. Spoznal je, da je veter dober konzervator. Šest tisoč let pred našim štetjem je postal poljedelec. Arheologi so odkrili, da je tedaj pričel sejati pšenico in ječmen. Spočetka je zrnje kuhal v vodi in dodajal razna zelišča. Tako je nastal neke vrste ričet. Kasneje je zrne drobil med kamni. Nastal je zdrob, ki je bil hitreje kuha. Tako je pračlovek — kulinarik odkril sok. Končno je zrnje zmlel v moko. Moko je mešal z vodo. Nastalo je testo, iz katerega je naredil tanke mlince in jih pekel na vročih kamnih. Poleg žita je sadil grah in lečo. Tako je postala kuha bolj pestra. Kdaj je pričel uporabljati sol, arheologom še do danes ni uspelo ugotoviti. Znano nam pa je, da so stari narodi, Sumerijci, Etruščani, Babilonci in Egipčani hrano že solili. Pračlovek je ob veselih dogodkih prirejal tudi pojedine. To je bilo recimo ob prihodu pomladi, ob dobri letini ali po obilnem lovu. Tako je »homo sapiens« postal kulinarik. Kruh, naša vsakdanja hrana, je imel svojo razvojno pot. Sprva so bili mlinci. Kasneje so gospodinje spoznale, da če testo dolgo gnetejo, se v testo vrinejo zračni mehurčki in je potem ta kruh, če mu lahko tako rečemo, mehkejši. Pripravljale so male ploščate hlebčke, slične današnjim lepinjam. Rimljani so 250 let pred našim štetjem pričeli pripravljati neke vrste kvas. Na žitna zrna so nalili kisli jabolčnik, da so zrna nalahko vzkalila. To so uporaljali za vzhajanje testa. Naše stare mame tudi niso poznale pravega kvasa. Testo so kvasile z drožmi. Arheologi so v najdiščih starih narodov odkrili glinaste in kamnite plošče, na katere so takratni zemljani v svoji pisavi zapisovali (kli-nopisi, hieroglifi) razne dogodke iz tistih časov. Ko so arheologi razvo-zljali to skrivnostno pisavo, so našli zapise raznih gostij in tudi načine priprave jedi. To so prvi kulinarični zapisi, iz katerih danes lahko ugotavljamo, kako so se stari narodi hranili. Prihodnjič: Bagdadska kuhinja Ugodnejši krediti za kmete Brez strojev, brez velikih, sodobnih kmečkih poslopij, si danes ne moremo več zamisliti kmetovanja. Delovne sile je malo, kajti že pred mnogo leti je ušla v industrijo. To morajo nadomestiti stroji. In kmetija mora biti urejena tako, da zahteva čim manj ročnega dela. Vse bolj se zavedamo, kakšna vrednota gospodarstva je prav kmetijstvo Hudo se nam maščuje danes, ker smo se toliko let po vojni tako mačehovsko obnašali do njega. Danes nam bo, če bo okrepljeno, v veliko pomoč pri premagovanju naših gospodarskih težav. Več ko bomo proizvedli hrane doma, manj nam je bo treba uvažati, celo izvažali jo bomo lahko. Dobro se zavedamo tega in že več let tudi naše banke kmetom nudijo ugodne kreditne pogoje poleg kreditov, ki jih ti dobe pri hranilno kreditnih službah pri kmetijskih zadrugah in pri gozdnih gospodarstvih Kmetje, ki potrebujejo denar za nakup strojev, za gradnjo, dograditev ali adaptacijo gospodarskih poslopij, za nakup ali melioracijo zemljišča za kmetijsko proizvodnjo, za ureditev ali obnovo nasadov, za nakup živine za vzrejo, za ureditev objektov za pridelavo vrtnin, za nakup osnovnih sredstev za čebelarje in podobno, lahko pri banki dobe kredit na več načinov: na podlagi vezave dinarskih sredstev, vezave dinarske protivrednosti prodanih konvertibilnih deviz ali na podlagi predhodnega namenskega varčevanja dinarjev oziroma konvertibilnih deviz, ki jih po končani varčevalni dobi proda banki. Slednjih oblik pridobivanja kreditov, z varčevanjem, je dokaj malo. Pa vendar je prav za tiste, ki na primer, ne morejo začeti takoj z gradnjo, ki čakajo to in ono, dokaj ugodna. Varčevalna doba, ki je bila prej določena od 2 do 10 let, se je za prednostne namene, torej, če gre za povečano proizvodnjo hrane oziroma proizvodnjo hrane za izvoz, skrajšala na najmanj eno leto. Po končanem varčevanju kmet ta privarčevana sredstva veže, na ta znesek pa dobi kredit, ki je od 250 do 750-odstoten. Zavisi pač od let varčevanja, će varčuje 1 leto z mesečnimi pologi, dobi 250 odstotkov kredita, pri 2 letih varčevanja 300 odstotkov in tako naprej do 750 odstotkov. Če varčuje z enkratnim pologom, se pri vsakem letu kredit poveča za 50 odstotkov to je od 300 do 800 odstotkov. Višina kreditov je torej odvisna od načina 'mesečno varčevanje ali enkratni polog) in od varčevalne dobe. Obrestna mera za te kredite je v varčevalni dobi enaka obrestni meri za hranilne vloge, to je 7,5-odstotna za vezana sredstva pa 1-odstotna Lahko pa se občan obrestim odpove; kredit, ki ga dobi na podlagi tega varčevanja je obračunavan po 16-odstotni oziroma 15-odstotni obrestni meri. Ugodnejše obrestne mere pa so v primerih, ko gre za prednostne namene, to je za proizvodnjo hrane za organiziran trg in za proizvodnjo hrane za izvoz. V teh primerih je obrestna mera za kredit 13 oziroma 12-odstotna. Novost je tudi višina kredita. Medtem, ko je bilo prej moč dobiti največ 800 000 dinarjev kredita, ga lahko kmetje dobe od aprila letos dalje kar 1,000.000 dinarjev, za prednostne namene pa celo 2,500.000 dinarjev, vendar pa mora biti kmet tudi kreditno sposoben. Doba odplačevanja pa je odvisna od tega,za koliko časa kmet veže sredstva; pri gradbenih objektih največ do 10 let, pri nabavi opreme pa največ do 6 let. Vrsta ugodnosti torej: krajša varčevalna doba, višji znesek kredita, ugodnejša obrestna mera, daljša odplačilna doba. In še devizno varčevanje moramo tu omeniti Občan lahko varčuje konvertibilne devize 1 do 10 let, po končani varčevalni dobi pa na osnovi predložitve ustrezne dokumentacije o nameravani naložbi proda banki privarčevane konvertibilne devize po nakupnem tečaju, ki velja na dan odkupa. Dinarje veže, na podlagi tega pa pridobi kredit v višini od 200 do 750 odstotkov, spet odvisno od načina varčevanja in od varčevalne dobe. V času varčevanja banka obrestuje privarčevana sredstva po 7,5-odstotni obrestni men, v isti valuti, kot varčuje. Pa še to: od aprila dalje je povečan odstotek kredita, ki ga kmet dobi na osnovi prodanih konvertibilnih deviz, do aprila je lahko dobil do 300 odstotkov vrednosti prodarih deviz kredita, po novem pa 330 odstotkov! /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, Kranj Zaradi priključka regionalne ceste za Brnik na avtocesto bo treba v Vodicah porušiti dva objekta: hišo številka 3 in skedenj. Na gradbišču gorenjske avtoceste Slo ven ij a ceste Teh -nika ima na trasi vso razpoložljivo težko, srednje težko in lahko gradbeno meha--nizacijo — 250 delavcem je aprila, maja in junija nagajalo vreme in jim »ukradlo« okrog 20 delovnih dni — Vodja projekta avtoceste pri Slovenijaceste Tehnika inž. Jože Duhovnik: »Gradnja ni posebno zahtevna in zamujeno bomo nadoknadili. Če ne bo večjih nepredvidenih teža v in bo vreme kolikor toliko naklonjeno, bo cesta gotova 20. oktobra 1984. Gorenjska trasa avtoceste konec junija — Med največjimi investicijskimi deli v Sloveniji je gradnja avtoceste Naklo—Ljubljana po vrednosti največji projekt. Gre za izredno pomembno investicijo na odseku transjugoslovanske cestne prometne povezave, ki se vključuje v mednarodno cestno omrežje in bo v končni fazi pomenila vezni člen v prometnih tokovih med Zahodno Evropo in Vzhodom. Znano je, da se gorenjski odsek avtoceste gradi z mednarodnim posojilom. Rok za dokončanje pa je 20. oktober 1984. Nosilce del oziroma investicije je delovna organizacija Slo-venijaceste Tehnika s soizvajalci. Izgradnja tega zahtevnega in pomembnega projekta v marsičem posega tudi v gorenjski prostor. Minuli mesec smo se sprehodili po trasi in skušali zabeležiti najbolj zanimive odseke. Ujeti trenutki s fotoaparatom so stari dobrih 14 dni in so zaradi dinamične gradnje najbrž ta hip že precej spremenjeni. Ne glede na aktualnost pa jih objavljamo, saj pomagajo pri osvetlitvi razsežnosti in pomembnosti gradnje, hkrati pa imajo tudi dokumentarni značaj. . Inž. Anton Gunde-Nino je pri Republiški skupnosti za ceste zadolžen za projektne naloge. Delal je že v Libiji in na primorskem delu avtoceste v Sloveniji. Z njegovo pomočjo in razlago smo si ogledali traso od Vodic do Naklega. Z inž. Antonom Gundetom, ki je zadolžen za projektne naloge pri Republiški skupnosti za ceste, in ima izkušnje s podobnimi projekti v Libiji in na primorskem delu avtoceste v Sloveniji, smo se podali na traso avtoceste v Vodicah. Od Ljubljane do Vodic poteka trasa v smeri sver—jug, v Vodicah pa se proti Kranju obrne proti severozahodu. Tu se začenja tudi terasasti teren, ki se polagoma dviguje vse do Kokrice. Razen tega se tu cesta iz ravninskega ljubljanskega dela z 2-odstotnim naklonom vzpne na gorenjski terasasti del. To pa je tudi največji vzpon na celotni trasi. Podoben, vendar manjši vzpon (1,6 odstotka), je le še v Naklem, kjer se začne trasa skozi Uden boršt. Vodice pa so pomembne *še iz dv(eh razlogov. Tu in v Kranju so pravzaprav edine kmetijske površine, ki jih avtocesta preseka; na ostalih delih trase poteka skozi gozd. Razen tega pa se v Vodicah na avtocesto priključi tudi regionalna cesta za Brnik in bo zato tukaj treba porušiti dva objekta. Takoj pa dodajmo, da bo po dograditvi ta regionalna cesta, ki je bila pred leti rekonstruirana, zelo obremenjena, saj bo za Ljubljančane najkrajša pot do Krvavca in še brezplačna (brez plačila cestnine) povrhu. Škoda, da rekonstrukcija regionalke v Vodicah pred leti ni bila bolj temeljita (rigorozna), saj bo najbrž na odseku 2 kilometrov že v bližnji prihodnosti pomenila ozko grlo. Trenutno je predvidena dvopaso-vna izvedba gorenjske avtoceste, vendar pa celotna trasa proti Kra- Inž. Jože Duhovnik, vodja projekta Avtoceste pri Slovenijaceste Tehnika. Zdaj je pomočnik direktorja SCT TOZD Nizke gradnje in je delal že na štajerski cesti in v Iraku. »Vložili bomo vse izkušnje in znanje, da bo ta objekt zares kvaliteten.« nju poteka v izmerah štiripasovni-ce. Ob tem dodajmo, da bo na tej štiripasovni trasi narejeno in zgrajeno praktično vse za kasneje predvideno štiripasovnico, le asfalt bo tekel po dveh pasovih. Kako bo izgledala ta dvopasovna cesta z vsemi izmerami in projekti štiripa-sovnice, je ta hip sicer težko reči. Že zdaj pa je slišati pripombe, da bo vožnja po takšni cesti dajala vtis, da se peljemo po velikem invalidu. Na trasi od Vodic do Kranja prečkajo avtocesto druge prometnice v podvozih, od Kranja do Naklega pa v nadvozih. Na odseku do Kranja sta predvidena tudi dva priključka: prvi za letališče Brnik in drugi tako imenovani vzhodni priključek za Kranj. Med obema pa bo zgrajeno tudi parkirišče, bencinska črpalka in motel. Prvotno je bilo to parkirišče predvideno na Očanu, kjer pa so raziskave pokazale, da je tod premalo prostora, pa tudi drugi razlogi niso bili v prid takšni odločitvi. Gradbeno zelo zanimiv odsek na kranjskem območju avtoceste je med Kokrico in sedanjo Jezersko cesto na začetku Britofa. Najprej bo treba pri Britofu porušiti štiri stanovanjske objekte. Rok za izselitev je 20. november letos. V nadaljevanju proti Kokrici pa sta na trasi tudi dva viadukta in sicer čez reko Kokro in Rupovščico. Most čez Kokro bo dolg okrog 50 metrov, viadukt čez Rupovščico pa okrog 125 metrov. Oba objekta sta sicer dokaj zahtevna, vendar pa izkušnje, ki jih imajo izvajalci, izvedba ne bi smela delati nobenih težav. Vzhodni priključek za Kranj pri Polici tehnično in izvedbeno prav tako ne bo zahteven. Nekaj več dela bo le v Malem Naklem, kjer bo treba porušiti tri objekte. Takole laično rečeno pomeni torej gorenjski odsek avtoceste zelo pomemben projekt, ki bo precej spremenil dosedanjo podobo krajine. Strokovno gledano pa sodi gradnja tega projekta v neke vrste lahko kategorijo, upoštevani pa so vsi normativi glede varstva okolja in narave ter hrupa. In kako poteka gradnja? O tem smo se pogovarjali z vodjem projekta avtoceste pri Slovenijaceste Tehnika (ki je nosilec posla oziroma investicije) inž. Jožetom Duhovnikom. »Pri tako imenovani nizki gradnji imamo zdaj na trasi 12 izkopnih grup, katerih dnevna zmogljivost je 25.000 kubičnih metrov materiala. Po programu naj bi do konca leta opravili za 2,4 milijona kubičnih metrov zemeljskih del, do 1. julija pa smo opravili pol milijona kubičnih metrov. Aprila, maja in junija nam je slabo vreme .ukradlo' 18 delovnih dni, ki pa jih bomo do konca leta ujeli. 250 delavcev namreč dela 11 ur dnevno. Delamo tudi ob sobotah, razen ob izplačilnih dneh. Na kritičnih odsekih pa pripravljamo tudi delo v drugi oziroma nočni izmeni. V začetku avgusta nameravamo po programu že delati zgornji ustroj, septembra cementno stabilizacijo in konec septembra naj bi začeli polagati 5 kilometrov grobega asfalta od ceste Kranj — Jezersko do konca letališča Brnik. Kako pa poteka tako imenovana visoka gradnja? »Gradnja podvozov poteka po programu. Pri projektiranju in gradnji dveh nadvozov pa je zdaj poldrugi mesec zakasnitve, vendar pa gradbena operativa zagotavlja, da bosta nadvoza pri cesti Rupa— Na trasi je trenutno vsa razpoložljiva težka, srednje težka in lahka gradbena mehanizacija: 10 težkih buldožerjev, 15 bagrov, 10 nakla-dalcev z zmogljivostjo 2 kubična metra in 90 kamionov nosilnosti do 16 ton. 250 delavcev v 12 izkopnih grupah dela trenutno 11 ur dnevno, uvedli pa bodo najbrž tudi drugo (nočno) izmeno. Goriva za gradbeno mehanizacijo je dovolj, vsak dan pa porabijo 15 tisoč litrov nafte in nekaj malega motornega bencina. Rok za izgradnjo avtocest0 klo—Ljubljana je 20. oktober'tc Dolga bo 29,110 kilometra, foe ska dela predstavljajo: idr0' musa 470.214 kubičnih metflf1' kop zemljin 3,850.000 kubi«tc trov in nasipi 1,403.942 kul ^ metrov. Cesta bo imela 7 priL, kov. Na celotnem odseku bol viacij v skupni dolžini 22r5&fa. metra, 3 mostovi v skupni (U ] 395 metrov, 14 nadvozov v nk|4 elair ini: htev ojekj i bori Najbolj srčni, najbolj predani, najbolj za-je.^sljivi in preizkušeni fantje so bili izbrani za Zelo veščevalce. Dober obveščevalec je včasih ienamenil več kot ducat mitraljezov v bataljo->OseW, več kot četa borcev ... Pomenil je varnost, jenol tudi kaj drugega. Dober obveščevalec je to-nč»p vedel, kje bo tisti dan partizanska enota roškbila hrano, pri kateri hiši vzeti, pri kateri iliČ Nekakšni skrivnostni borci so bili. Veliko rren\ vedeli, o svojih dognanjih so poročali le kosaj lindantom, štabom. Za nič na svetu bi ne amleli s prehitrimi vestmi o nevarnosti in počepnem predčasno razburjati borcev. Naj bo-;v|)vsaj še nekaj časa brez skrbi, naj za nevar-v#t zvedo, ko bo to nujno potrebno, ta čas :J| si pa še odpočijejo ... f Eden teh srčnih fantov je bil tudi Franc :in-Borove iz Stražišča pri Kranju. Iz Podlega brda, kjer se Gorenjska prevesi v lorsko, je doma. Pod Črtam se je reklo, (m otrok je bilo pri bajti in drug za dru-so odhajali po svetu. Franc je s štirinaj-ii leti šel služit k Pavlinu v Podbrezje, kjer Smeli vinsko trgovino in farmo ptičev. Do m. je Pavlinu razvažal vino, pral sode, poje šel k vojakom, v aviatiko, po vojaščini pa zaposlil pri Dedku na Jesenicah. V že-irno bi rad prišel, pa se je prej začelo. V-tlican je bil, proti Kraljevu je šla njegova Jta, a pri Veliki Plani so bili razbiti. Od tu tri tedne peš.hodil domov v Poljansko doli-Sprva se je zaposlil pri delavcih na cesti, jte in mostove so popravljali okrog Tr^bije *užin. Ko se je pripravljala Poljanska vsta-bil povezan z bratrancem Boštjanom Je-sem, ki je bil eden od organizatorjev vstaje larom. Franc je šel s skrivno pošto večkrat ;ofjo Loko. "akrat so začeli seliti Poljance. Ko so selili »ana iz Podjelovega brda, mu je z bratom :om pomagal skrivati stvari, da bi jim nekaj ostalo, ko bi se vrnili. Čez dva dni I« Franc Kacin-Borove so ju Nemci aretirali. Cel mesec so ju imeli zaprte, 23. decembra pa so ju zaradi pomanjkanja dokazov izpustili. Še isti večer sta hotela do Poljancev, pa jih nista dobila. Ofenziva jih je razbila. Od nečesa je bilo treba živeti, zato se je Franc s sestro Ivanko zatekel v Stražišče k sorodnikom. Tu se je zaposlil v Jugočeški, tedaj LGW. Takoj je vzpostavil zvezo z aktivisti na terenu in s Poljansko dolino in kot aktivist delal vse do 13. oktobra 1943, ko se je zaradi izdaje moral umakniti v popolno ilegalo. Takrat je prišel v Prešernovo brigado. Na Martinj vrhu se je zadrževala tiste dni. V 2. četo 1. bataljona je bil dodeljen. Decembra 1943 je bil že med obveščevalci, ob Novem le- tu, pa je bil postavljen za vodjo obveščevalcev v 1. bataljonu. Marca 1944 je bil poslan na tečaj za obveščevalce v Zgornjo Trebušo, po končanem tečaju pa je bil postavljen za šefa obveščevalnega centra Prešernove brigade. Ves čas je bil blizu štaba brigade. Naloge zanj in njegovo skupino so prihajale le od tu. Imel pa je ob sebi odlične fante: Franca Faj-gla-Pera, Vanka, Cirila. Trije, štirje, največ pet jih je hodilo v patrole. Vedno pred brigado. Kamor se je imela premakniti brigada, so bili oni tisti, ki so pregledali teren, je varno tod za brigado ali ne. Vedno so bili prvi, nikoli niso vedeli na kaj bodo naleteli. Nikoli ni bilo postavljeno vprašanje,kdo bo šel naprej. Nikogar niso potiskali naprej. Tisti, ki je prvi stopil naprej, je vodil. Tako so hodili. Eden v sredini, druga dva po nekaj metrov proč levo in desno. V svoji knjigi »Križpotja« nekdanji komandant Prešernove brigade Karel Leskovec pogosto omenja Kacina. Kakšen obveščevalec je to bil, naj pove le kratek odlomek iz njegove knjige: »Proti večeru se je Kacin s svojimi obveščevalci vrnil s polno torbo raznovrstnih podatkov. Skoraj za vsakega Nemca smo vedeli, koliko je star in iz katerega kraja v Nemčiji je doma, kako so oboroženi...« Bilo je to tedaj, ko je Kacin šel pregledovat teren k So-ri, k Selcam in drugim vasem, ob Selščici, ko naj bi napadli bunkerje v Praprotnem. Sam pa se najbolj spominja svojega poslanstva ko. obveščevalca, ko se je Prešernova'brigada bila na Pasji ravni. Takrat je imel nalogo, da najde prostor v dolini, kjer se bo Prešernova brigada lahko prebila iz obroča. Čisto do nemških zased ob Sori se je pritihotapil takrat. Nič dobrega ni mogel poročati komandantu. Spet se je vrnil v dolino in s fanti spremljal vsak gib sovražnika. In kakšna sreča! Sovražnik se je nenadoma povlekel iz svojih zaklonov, se postrojil na cesti in odpeljal s kamioni. Pot je bila prosta. Tudi na drugi strani vode so preverili. Vsa brigada se je tedaj z ranjenci brez zaprek premaknila v Ga-brško goro. Pa takrat, ko je bilo treba vso brigado spraviti čez Savo, ko so mobilizirali na levem bregu Save, okrog Kamnika. Srečno so prišli čez vsi. Z Jožetom sta pomagala mobilizirati. Nekega gostilničarja v Mostah sta se lotila. Prevejan dedec je bil. Toda ona dva še bolj. S posebno taktiko ju je hotel spraviti v klet k sodom, potem pa ju najbrž kar zakleniti v klet. No, ni mu uspelo, kajti hitro sta spregledala njegovo nakano. Koliko dogodkov, koliko doživljajev! Najhujši so bili tisti, ko so morali med svojimi ljudmi iskati izdajalce. Kontrolirati, preverjati vsak njihov korak, vsak gib. Skoraj vedno so pravočasno našli vrinjenca. Poseben čut so imeli ti fantje. 18. februarja 1945 je bil Franc Kacin poslan v obveščevalno šolo v Moskvo. Novembra 1945 se je vrnil iz Rusije in se takoj vključil v KNOJ, v Ljubljansko brigado in kasneje v mejno divizijo. Se pet let zanj ni bilo miru in svobode. Še januarja in februarja 1950 je po Kosovu lovil zadnje baliste ... Najtežje v vseh desetih letih pravi, je bilo takrat, ko so poleti 1944 nosili ranjence na Dolenjsko. Kako so se pri Ravbar komandi mučili 7. nosili z ranjenci. Po štirje borci so nosili ena nosila, pa je v tistem strmem bregu še nazaj lezlo. Smilili so se jim ranjenci, ki so dvojno trpeli, a pomagati jim niso mogli. Kacinova družina je bila ena redkih, ki je bila prav vsa v borbi. Tudi mama Ivanka. Dom je bil požgan. A vsi so prišli domov, razen enega. Najstarejši od fantov, Ivan, je bil ranjen pri razoroževanju Italijanov pri Dolenji vasi. Potem je bil med ranjenci prav tiste bol niče v Kočevskem Rogu, ki so jo Nemci v ofenzivi našli in vse poklali. Vsa leta do upokojitve je bil Franc Kacin — Borove aktivni oficir ,JIj\ in svoje bogate izkušnje prenašal na mlade rodove. D. Dolenc GLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA, TELEVIZIJA PETEK, 15. JULIJA )» Plezanje in smučanje na sedemtisočaku Minulo sredo je odšla na pot kranjska alpinistična odprava Pamir 1983 — V načrtu zahtevni plezalski in smučarski cilji — Enomesečno pot so udeležencem omogočile številne delovne organizacije r Cilj kranjske odprave je tudi 2000 m visoka severna stena Pik Komunizma Kranj — Alpinistični odsek pri Planinskem društvu v Kranju je že dolgo načrtoval odpravo na gore Karakoru-ma. Zaradi prevelikih stroškov zanjo se je moral odreči odpravi v ta del sveta in izbrati primernejši cilj. Tako so se člani odseka, ki je lani praznoval skupaj s postajo Gorske reševalne službe v Kranju 35-letnico delovanja, odločili za obisk Pamir j a, gorovja na tromeji Sovjetske zveze s Kitajsko in Afganistanom. »Ta cilj,« je pojasnil vodja odprave Tomaž Jamnik iz Kranja, »je zaradi nižje višine od Karakoruma primernejši za privajanje mlajših alpinistov na take vrste gora. Obenem bo za izkušenega plezalca Andreja Štremflja, ki bo jeseni vodil slovensko odpravo na Anapurno, najboljša priložnost za temeljit trening. V prijavi za odpravo smo predvideli vzpon na dva vrha za aklimatizacijo, Jezerjani dobili dvoboj Jezersko — Zaključna prireditev letošnjega krajevnega praznika Jezerskega je bila 26. junija pri Češki koči. V veleslalomu so tekmovali smučarji Železne Kaple in Jezerskega. Tekmovalo je 25 smučarjev, ekipno pa so slavili Jezerjani. Med veterani so bili najhitrejši domačini Jože Meško, Franci Tepina in Stane Naglic, med člani domačina Vanjo Bregar in Rado Markič ter Franz Lach iz Železne Kaple, med članicami domačinki Lea Jakopič in Renata Bregar ter gostja Sigrin Ma-rolt, med mladinci pa Jezerjan Evgen Stenovec pred gostoma iz Kaple Sieg-friedom Piskernikom in Franzem Oro-šem. Med starejšimi pionirji so bili najboljši Peter Sušnik (Jezersko), Le-onhard Gauzer (Kapla) in Simon Naglic (Jezersko), med mlajšimi pionirji domačini Andrej Karničar, Jože Štirn in Lojze Zupan, med pionirkami pa Anči Čerman, Monika Selišnik (obe Jezersko) in Rosvita Drejler iz Železne Kaple. Med cicibani pa so bili najboljši domačini Jernej Plaznik, Jurček Rebolj in Andrej Tepina. A. Karničar prvenstveno smer v 2000 metrov visoki severni steni najvišjega vrha Sovjetske zveze Pik Komunizma (7495 in), smučanje s te gore in vzpon prek južne stene Pik Korženevske. Odločitev je odvisna od domačinov, ki potrdijo cilje šele ob prihodu odprave v tabor Moskvin-Valter na stičišču istoimenskih ledenikov.« Prednost odprave v Pamir, ki stane za 10 članov 1,35 milijona dinarjev, je organizacija v dokaj ugodnem aranžmaju. Od Moskve dalje oskrbijo namreč prevoz, prehrano in nastanitev udeležencev domačini. Zaradi dobrih prevozov je dostop do gora precej enostaven in hiter, hkrati pa omogoča transport vse potrebne opreme. Zato je Pamir primeren tako za plezalske kot smučarske podvige. »Severna stena Pik Komunizma,« je naglasil vodja odprave, »privlači zaradi svoje zahtevnosti, hkrati pa tudi zato, ker so po znanih podatkih preplezali v njej doslej le tri smeri. Na odpravi bomo delali v alpskem slogu z več navezavami, kar bo omogočilo izpolnitev več ciljev. Poleg vzponov na nekaj vrhov bomo skušali opraviti spust s smučmi z enega od dveh glavnih vrhov; s Pik Komunizma, kjer še ni nihče smučal, ali s Pik Korženevske, kjer so lani prvič smučali Čehi.« Odprava je bila prvotno predvidena kot izključno kranjska. Zaradi službenih obveznosti nekaterih članov kranjskega odseka in tudi pomanjkanja denarja so Kranjčani povabili k sodelovanju še člana alpinističnih odsekov z Jezerskega in iz Tržiča. Velik del sredstev, 460 tisoč dinarjev, so zbrali s prodajo alpinističnega koledarja za letošnje leto, denarno pomoč pa so prispevali kranjska občinska skupščina, PD Kranj in Tržič ter delovne organizacije Ibi, Iskra in Zavarovalna skupnost Triglav iz Kranja. Svoje izdelke so prispevala za odpravo domača podjetja Elan, Sava, Iskra-Zmaj. Tekstil-Angora, Pletenina, Slovenijašport in Elektrotehna ter avstrijski proizvajalec obutve Kof-lach. Udeleženci odprave so odšli na pot 13. julija, vrnili pa se bodo mesec dni pozneje. Glede na izkušenost članov moštvo upa na uspeh. Mi mu zaželimo tudi srečno vrnitev! Stojan Saje Udeleženci odprave Tomaž Jamnik, 44-letni vodja odprave, je doma iz Kranja, oče 2 otrok, po poklicu elektroinženir; plezati je začel 1964. leta, doslej je opravil prek 400 vzponov, sodeloval pa je tudi v odpravah v Hindukuš, na Kilimandžaro, Makalu, Everest in v Novo Zelandijo. Marko Česen je star 22 let, doma . Kranju, neporočen, po poklicu trgovec; pleza od 1977. leta, med 150 vzponi ima tudi 2 prvenstveni smeri; udeležil se je odprave na Ararat v Turčiji. Tomo Česen, 23-letni študent iz Kranja, je oče 1 otroka; pleza od 1976. leta, med 350 vzponi ima 3 prvenstvene; sodeloval je na odpravi v Ande. Matjaž Dolenc, 29-letni inženir elektrotehnike, je oče 1 otroka; pleza od 1973. leta, med 240 vzponi ima 9 prvenstvenih; bil je na odpravi v Ande. Luka Karničar (AO Jezersko) 27-letni učitelj, je oče 1 otroka; pleza od 1974. leta, med 440 vzponi ima kar 33 prvenstvenih; bil je na odpravah v Ande in Novo Zelandijo. Matej Kranjc, 26-letni inženir računalništva, je oče 1 otroka; pleza od 1974. leta, med 290 vzponi ima 5 prvenstvenih; sodeloval je na odpravi v Ande. Peter Markič, 27-letni psiholog, je oče 1 otroka; pleza od 1974. leta, med 250 vzponi ima 10 prvenstvenih; bil je na odpravah v Ande in na Lhotse. Srečo Rehberger, 22-letni študent, je neporočen; pleza od 1980. leta, med 134 vzponi ima 1 prvenstvenega, na odpravah še ni sodeloval. Andrej Štremfelj, 26-letni absolvent fakultete za telesno kulturo, je oče 1 otroka; pleza od 1972. leta, med 570 vzponi ima 30 prvenstvenih; bil je na odpravah v Kavkaz, na Gašerbrum, Everest in Lhotse. Iztok Tomazin (AO Tržič), 22-letni absolvent medicinske fakultete, ni poročen; pleza od 1974. leta, med 850 vzponi ima kar 60 prvenstvenih; bil je na odpravah v ZDA, na Lhotse in Ararat. Andreju Slavcu zlati znak mentorja Kranj — ■Dolgo potrebuje človek, da je mlad«, piše pri vstopu v osnovno šolo Helene Puharjeve v Kranju. Na tej šoli s prilagojenim programom že osem let deluje šolsko športno društvo Pionir, ki je vključeno v tekmovanje športnih društev v Sloveniji. Mentor društva je profesor telesne vzgoje Andrej Slavec, ki je letos prejel za svoje prizadevno delo zlati znak mentorja. »Pred osmimi leti je bilo ustanovljeno naše društvo. Takoj smo se vključili v republiško tekmovanje. Vedno smo pri vrhu in že tri zlate plakete smo osvojili,« pravi mentor Andrej Slavec. Katere športe gojite? »ŠŠD Pionir združuje 130 učenk in učencev. Organiziramo medra-zredna srečanju v košarki, atletiki, rokometu, namiznem tenisu in nogometu. Le planinstva in taborni -štva ne gojimo, kar je razumljivo, saj je naša šola celodnevna in tedensko preživimo v šoli kar 50 ur. Veliko smo skupaj. Imamo dobre pogoje dela: svojo telovadnico imamo in ob šoli travnik, na voljo pa nam je atletska steza Prešernove osnovne šole. Udeležujemo se občinskih prvenstev, kjer se dobro uveljavimo. V atletiki smo nekoliko slabši, kar pa ni bistveno. Vsako leto pripravimo na šoli košarkarski turnir. Na letošnjem je sodelovalo Udeležujemo _ V vi.li.t.l_iS' veleslai* kar deset moštev republiških prvenstev mu, pa še področnih tekmovanj0 atletiki, rokometu in nogomet na samoupravni osno* zaslu Vl Dejavnost teče brez težav zirana je Uspehi niso samo moja temveč zasluga vsega šolskega |u lektiva, ki ima razumevanje za n?' še delo. Trudimo se, da bi se n*v šolarji po šoli enakovredno vključi H v rekreativne dejavnosti svoj^ vrstnikov.« Pa zlati znak mentorja? »Lepo priznanje za delo. ki ^ otroki. Obenem pa je to tudi obu* za, da bomo začeto nadaljevali!« ^' D. Humer Športniki za praznik Žirovnice Žirovnica — V počastitev praznika so društva in družbene organizacije pripravile številne prireditve, na katerih je aktivno sodelovalo 300 krajanov. Na balinarskem turnirju so zmagali domači upokojenci pred tekmovalci Partizana in borčevsko ekipo. Zmagovalci namiznoteniškega turnirja so postali Jovanovič med pionirji, Toman med mladinci, Tavčarjeva med članicami in Strnad med člani. V praznična tekmovanja so se vključili tudi strelci. Zvone Šrec je bil najboljši med » mezniki, moštvo mladinske organi^ je pa med ekipami. V nogometner**\ movanju je bilo najboljše prvo mj! Stola, najbolj množično pa je fliu5, gljaško tekmovanje. Sodelovalo j» l 48 moških in 9 žensk. Boris Cuzru bil najuspešnejši med moškimi, l^VJ Štern med ženskami, ekipno pa j®! najboljši domači TVD Partizan. F$J vili so tudi košarkarski turnir. Najjjjj ši so bili igralci iz Mojstrane. ! Alpiha občinski prvak Škofja Loka — V odločilnem srečanju zadnjega kola nogometnega tekmovanja škofjeloške občine so nogometaši Alpine iz Žirov na domačem igrišču zanesljivo premagali ekipo Poleta in tako s točko prednosti osvojili naslov občinskega prvaka. Drugo mesto je zaradi boljše razlike v golih pripadlo igralcem Jelovice iz Škofje Loke, tretje Poletu in četrto Kondorju. Zaradi izenačenosti teh štirih ekip je bilo prvenstvo zanimivo vse do zadnjega kola. Peto mesto je zasedla ekipa Gorenje vasi, ki je med vsemi pokazala največ neresnosti, saj je ni bilo na nekaj tekem. Zadnji so bili nogometaši Reteč, ki so v desetih tekmah le dvakrat igrali neodločeno. Zunaj konkurence sta letos nastopili drugi ekipi Kondorja in Poleta. J. Starman Državni prvaki na Prebačevem — Krajani Prebačevega so leto? njim državnim prvakom v kolesarstvu, ekipi kranjske Save (n^ pret, Udovič, Cuderman in Tunič) ter zmagovalcu med posamezni" ki, domačinu Bojanu Udoviču, pripravili v nedeljo prisrčen spr^ jem. Kolesarjem so čestitali za imeniten uspeh, zatem pa so dfid vni prvaki, njihov trener Franc Hvasti in ostali člani strokovni ekipe odgovarjali na vprašanja domačinov, pripovedovali o vtisih s prvenstva v Murski Soboti ter o nadaljnjih načrtih. Domačini s0 zmago Bojana Udoviča in njegovih klubskih tekmecev še dolgQ ^ proslavljali-_____;_.____ TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 15. 7. 18.10 Poročila - 18.15 Čeztri gore; Ljubljanski oktet -18.50 Tarzan, ameriška risana serija - 20.00 Rockfor-dovi dosjeji, ameriška nanizanka - 20.50 Zrcalo tedna -21.10 Nočni kino: Bye, bye Brazil, brazilsko-francoski film - 22.50 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Test - 18.15 Plavica, otroška oddaja 18.45 Narodna glasba - 20.00 Koncert zagrebške filharmonije na dubrovniških poletnih prireditvah '83 20.50 Vidiki, dokumentarna oddaja -21.40 Najboljši jugoslovanski filmi iz Pulja: Deveti krog, igrani film TV Zagreb L program 15.50 Videostrani - 16.00 Poletno popoldne - 18.05 TV koledar - 18.15 Plavica -18.45 Narodna glasba -20.90 Rockfordovi dosjeji, ameriška nanizanka - 21.00 Zabavno glasbena oddaja -22.00 Kultura srca - 23.30 Poročila OPOMBA: Novi Sad: Turnir v vaterpolu SOBOTA, 16. 7. 16.40 Poročila - 16.45 Tarzan, ameriška risana serija - 17.10 Neko poletje, otroška nanizanka TV Skopje -17.40 Dolgo iskanje: Zahod se sreča z Vzhodom, angleška dokumentarna serija -18.30 Galaktika, ameriška nadaljevanka - 20.00 Eldorado, ameriški film - 22.05 Željoteka, zabavnoglasbe-na oddaja TV Beograd -23.00 Poročila Oddajniki II. TV mreže: "15.05 Test - 15.20 Silversto-ne: Avtomobislke dirke za VN Velike Britanije, prenos - 17.00/30 Ponovitev otroške predstave - 18.00 Najlepša otroška pesem, posnetek otroškega festivala Iz Đakova - 19.00 Narodna glasba - 20.00 Zvezde, ki ne ugasnejo, zabavno glasbena oddaja - 20.30 Poezija -21.10 Človek in čas, dokumentarna oddaja - 21.40 Športna sobota - 22.00 Najstarejše evropske univerze: Krakovv, dokumentarna serija TV Zagreb I. program: 15.30 Kritična točka - 16.10 TV koledar - 16.20 Poletno popoldne - 18.15 Mali koncert - 18.30 Živeti z naravo, dokumentarna serija 20.00 Kaj te očka pušča samo, ameriški film - 21.50 V soboto zvečer — Ilidža '83, festival narodne glasbe, posnetek - 23.10 Poročila OPOMBA: Novi Sad: Tur nir v vaterpolu N EDEMA, 17. 7. 9.40 Poročila - 9.45 Živ žav, otroška matineja - 10.30 V. Kovačevič-I. Ivanac: Kapel-ski kresovi, nadaljevanka TV Zagreb - 11.45 625, oddaja za stik z gledalci - 12.00 Kmetijska oddaja - 15.50 Gospa ministrica, jugoslovanski film - 17.25 Slovenci v zamejstvu - 17.55 Športna poročila - 18.10 Spomini na . Sutjesko, zadnji del dokumentarne serije - 18.55 Ne prezrite - 20.00 Stanovanjska zgodba, češkoslovaški film - 21.35 Izviri - Istra: Popotniki od daleč, dokumentarna serija TV Zagreb -22.00 Športni pregled - 22.30 Reportaža z avtomobilskih dirk ria Lovčenu - 22.45 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 Novi Sad: Mednarodni turnir v vater« polu - Jugoslavija : Avstralija, prenos - 18.25 Dnevi ma kedonske kulture v Uzbeki-stanu - 19.00 Turistični kažipot - 20.00 Onemi večer -G. Puccini: La boheme -22.10 Poročila (do 22.15) TV Zagreb "L program: 11.50 Poročila - 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Veliki podvig malega detektiva, češkoslovaški mlad. film -14.25 Glasbeno popoldne -1. Zaje: Rudarji, opera - 15.55 Galaktika, ameriška nadaljevanka - 16.40 Narodna glasba - 17.10 Sestre z odra, kitajski film - 20.00 Gospodična Revventlovv, nemška nadaljevanka - 21.15 Potovanja - 21.45 Mali koncert -22.00 Športni pregled - 22.30 Reportaža z avtomobislkih dirk na Lovčenu - 22.45 TV dnevnik PONEDEMEK, 18. 7. 18.15 Poročila - 18.20 Neko poletje, otroška nanizanka TV Skopje - 18.45 Pop godba: Vis »SRP« - 20.00 T. Storm: Na sivega morja sivi obali, vzhodnonemška drama - 21.35 Slovenski baletni večer: A. Srebotnjak: Trobenta in vrag - 22.10 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže 17.45 Test - 18.15 Slovenske ljudske pravljice, lutkovna oddaja TV Ljubljana - 18.30 Bosansko-hercegovski pesniki za otroke - 18.45 TV plošča: Marjan Smode (samo za LJ 2) - 19.00 Tele-sport - 20.00 Znanost in mi -20.50 Plesni orkester RTV Sarajevo - 21.50 Pot svobode, ameriška nadaljevanka (do 22.50) TV Zagreb L program: 17.50 Videostrani - 18.05 TV koledar - 18.15 Slovenske ljudske pravljice - 18.30 Bosansko-hercegovski pesniki za otroke - 18.45 Pop godba: Vis »SRP« - 20.00 S. Mro-žek: Emigranti, drama TV Ljubljana - 21.50 Izbrani trenutek - 21.55 Meridiani, zunanjepolitična oddaja -22.25 En avtor, en film -22.40 TV dnevnik TOREK, 19. 7. 18.15 Poročila - 18.20 V znamenju dvojčkov: O dveh ježkih - 18.40 Duo Madius, folklorna oddaja TV Novi Sad - 19.05 Srakanjani, slovenski kratki film - 20.00 G. Markov: Strogovi, sovjetska nadaljevanka - 21.10 Skupno, oddaja TV Zagreb in drugih jugosl. studiov -21.55 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17 45 Test - 18.15 Pustolovščina, otroška oddaja -18.45 Pop ročk glasba - 20.00 Narodna glasba -20.45 Naši ljudje, dokumentarna oddaja - 21.40 Knjige in misli TV Zagreb I. program: 17.50 Videostrani - 18.05 TV, koledar - 18.15 Pustolovščina, otroška oddaja - 18.45 Pop ročk glasba - 20.00 Skupno - 20.50 Nekdo me opazuje, ameriški film -22.20 TV dnevnik SREDA, 20. 7. 18.10 Poročila - 18.15. Prijatelji glasbe: Srečanje v Hrvaškem Zagorju, oddaja TV Zagreb - 18.45 Mostovi -20.00 Film tedna: Prisluškovanje, ameriški film - 21.50 Nekaj domačih popevk -22.05 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Test - 18.15 Alice in njena druščina, otroška nadaljevanka - 18.45 Narodna glasba - 20.00 Naša krajevna skupnost: Podnajemnika, humoristična serija TV Ljubljana - 20.55 Večer jugoslovanskih baletnih prvakov 21.45 Neobičajna Mehika, reportaža (do 22.15) TV Zagreb I. program: 17.50 Videostrani - 18.05 TV koledar - 18.15 Alice in nje-na^ruščina - 18.45 Narodna glasba - 20.00 Filmski večer: filmska glasba - 21.00 V Tretji človek, angleški - 22.45 TV dnevnik ČETRTEK, 21. 7. 17.40 Poročila - 17.45 Mt. čno morje: Poslednji J angleška dokumentarni rija - 18.45 Glasba sta*" Jadrana: Split - 20.00 B. • oke-J. Mortimer: Dick, ^ in Harriet, angleška vna serija - 20.30 Mog); mikro: Politična revolu) angleška poljudno?* stvena serija - 20.55 U v certnih dvoran: S. §i Koncert za orgle všek: Po?abljene pestr^ mezzosopran in orkesu 22.10 Odmevi 60-tih let,, novitev 2. dela angleške' bavno glasbene oddaje \<4 Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Test - 18.15 Nadl^ nekega Branimira, otW oddaja - 18.45 Yu roek 2 tret - 20.00 Prostovoljci pot v neznano, italijans, drama - 21.35 Povodi Iafi di - 22.10 Radost spozn.v - Elektronska glasba \ 22.40) TV Zagreb L program: 17.r0 Videostrani - M Nadloge nekega Branim - 18.45 Yu ročk portiv 20.00 Spekter, politični -ga/.in • 21 05 M. Smoje:V,\ misto, ponovitev TV nji Ijevanke - 22.20 TV drunr PETEK, 15. JULIJA 1983 RADIO, NOVO V KINU 11. STRAN GLAS RADIJSKI SPORED PETER, 15. 7. ' Prvi program [4.30—8.00 Jutranji program § glasba - 8.05 Zu šolarje -8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9,05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki '/a naše goste iz tujine 10.05 Rezervirano za... -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.40 Vedri zvoki - 13.30 Od melodije do melodije 13.50 Člo vek in zdravje - 14.05 V vedrem tonu 14.25 Vrtiljak - 15.15 Naši poslušalci Čestitajo in pozdravljajo -16.00 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. in III. program) - 16.35 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 20.00 Slovenski solisti in ansambli -21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba - 22.00 1'oročila - Našim rojakom po svetu - 22.30 Iz glasbene skrinje - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Petek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -19.25 Stop pops 20 in novosti - 21.33 Petkov disco klub - 22.55 Glasba za konec programa SOBOTA, 16. 7. Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik — vmes: Počitniško popotovanje - 9.05 Matinejski koncert - 10.05 Svetovna reportaža - 10.25 Panorama lahke glasbe - 11.05 Pogovor s poslušalci - 11.35 Srečanja republik in pokrajin -12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.00 Danes do 13.00 - 14.05 Kulturna panorama - 15.15 Vrtiljak - 16.35 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanje- Eolitični magazin 18.00 katlica z godbo - 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije - 19.35 Mladi mostovi - 20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00 Za Slovence po svetu - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Od tod do polnoči - 00.05 Nočni program Drugi program 7.15 Sobota na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih 19.25 Stereorama - 21.18 Melodije /a dva - 21.45 Šestdeset minut ■/....- 22.55 Glasba za konec programa NEDELJA, 17. 7. Prvi program 5.00 Jutranji program - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši -10.05 Nedeljska matineja -11.00 Naši poslušalci česti tajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetov, akt' • 14.20 Humoreska tega tedna -15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Pojo amaterski zbori - 16.20 Popoldanski simfonični koncert - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Glasbena tribuna mladih -23.15 Disko, disko 00.05 Nočni program Drugi program 7.15 Nedelja na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.45 Nove plošče -22.55 Glasba za konec programa PONEDELJEK, 18. 7. Prvi program 4.30 Jutranji program - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.40 Pesmica na potepu - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate . . .? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 13.00 Danes do 13.00 -13.30 Od melodije do melodije - 14.25 Vrtiljak - 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 16.35 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali -20.00 Pop barometer - 21.05 Glasba velikanov - 22.30 Novosti iz našega glasbenega arhiva - 23.00 Poročila -23.05 Literarni nokturno -23.15 Ob domačem ognjišču - 00.05 Nočni program -glasba Drugi program 7.15 Ponedeljek na valu 202 13.00 Od enih do sedmih 19.25 Popularnih dvajset 22.55 Glasba za konec pro grama TOREK, 19. 7. Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Za šolarje -8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate? 11.35 Naše pesmi in plesi - 13.00 Danes do 13.00 14.05 Odrasli tako, kako pa mi? - 15.15 Vi ti ljak - 16 35 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočja 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 21.05 Radijska igra - 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Operetna glasba - 00.05 Nočni program glasba Drugi program 7.15 Torek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -19.25 Stereorama - 20.00 Glasbeno skladišče - 21.33 Jazz na II..programu - 22.55 Glasba za konec programa SREDA, 20. 7. Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.35 Izbor v sredo -9.05 Z glasbo v dober dan -9.35 Napotki za naše goste iz tujine -10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo -11.05 Ali poznate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji -12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.40 Ob izvirih liud- ske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo ... 14.25 Vrtiljak - 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.35 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pesmi Vlastimirja Nikolov-skega - 20.00 Pesmi Franci sa Poulenca - 20.25 Minute s flavtistko Ireno Grafena-uer - 22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Za ljubitelje jazza -«00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Sreda na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -Kultura - 19.25 Stereorama - 20.20 Likovni odmevi -20.33 Melodije po pošti -22.55 Glasba za konec programa Četrtek, 21.1. Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Za šolarje -8.35 Mladina poje - 9 05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate ... - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije - 13.00 Danes do 13.00 - 14.45 Jezikovni pogovori - 15.15 Vrtiljak - 16.35 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer -22.30 Večerna podoknica -23.05 Literarni nokturno -23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -19.25 Stereorama - 20.00 Spekter - 21.03 Zavrtite, uganite ... - 22.00 S festivalov jazza - 22.55-23.00 Glasba za konec programa HI kombivak TEHNIČNI OPIS KONSTRUKCIJSKE IZVEDBE OKEN IN BALKONSKIH VRAT kombivak Sistem: Okna in balkonska vrata KOMBIVAK so vezana okna z dvojno aH trojno kombinirano zasteklitvijo (enojno steklo izolacijsko steklo) Pri dvojni zasteklitvi je razmak med stekli 3 mm in pri trojni kombinirani zasteklitvi 50 mm okna so zasnovana v novi konstrukcijski izvedbi, pri kateri je tesnilna ravnina med krilom in okvirjem izvedena z enojno tesnilno pripiro Na okenskem okvirju in zunanjem krilu so na okoli tekoči utori ki tvorijo turbolenčno dekompresijsko komoro Po celotnem obodu pripire notranjega krila poteka specialno dvoslojno mehko-trdo tesnilo iz modificiranega PVC-ja Med kriloma je montiran specialni penasti tesnilni trak, ki preprečuje vdor prahu v medsetelni prostor in povečuje zvočno izolacijo okna Preseki okenskih profilov so dimenzijsko-stati-čno močnejši in sicer — okenski okvir 75 x 72-74 mm — zunanje krilo 32 x 54-56 mm — notranje krilo 50 x 73 mm Zunanje dimenzije oken so v JUS modularnih merah Zasteklitev: V zunanje krilo je vgrajeno 4 mm debelo ravno steklo, ki je z zunanje strani pritrjeno z zasteklit-veno letvico in dodatno zakitano s silikonskim trajno-elastičnim kitom Notranje krilo je zastekljeno z izolacijskim steklom (4/12/4 mm) ali ravnim 4 mm debelim steklom Steklo je elastično obojestransko vpeto v zasteklitveno brazdo s pomočjo specialnih podložnih tesnilnih trakov in letvice, ki je na notranji strani okna. V ležišču izolacijskega stekla oz v zasteklitveni brazdi so, izdelani na okoli tekoči prezračevalni kanali z odprtinami za odtek eventualne kondenčne vode in izenačevanje parnih tlakov Takšna izvedba zasteklitve zmanjšuje nevarnost poškodb oz. ro-senja izolacijskega stekla Les: Okna in balkonska vrata so izdelana iz lesa jelke/smreke z vlažnostjo 10 ±2 % Elementi okenskega okvirja in notranjega krrta so lamelirani po visokofrekvenčnem postopku, kar povečuje njihovo upogibno statično trdnost in dimenzijsko stabilnost okenskih profilov. Okovje: Okna in balkonska vrata imajo vgrajeno enoro-čno zakrito vrtljivo nagibno okovje Okovje ima specialno ojačan spodnji kotni tečaj Izboljšane škarje za enostavno regulacijo povesa krila in nastavljive zapiralne čepe za regulacijo nalega-nja krila na okvir, za poznejše enostavno izboljšanje tesnjenja okna. Odvod vode: Okna m balkonska vrata ima|0 vse izpostavljene robove posnete, in izpostavljene površine izvedene s poševnino 15° ter na spodnjem prečniku vgrajen specialni aluminijski, odkapnik s p'asti-čnima končnikoma, kar zagotavlja dobro odtekanje meteorne vode in nudi optimalno konstrukcijsko zaščito okna Lepljenje Vsi lepilni spoji na oknih so izvedeni z dvokom-ponentnimi lepili, odpornimi na vodo oz na vročo vodo po JUS H. K8. 024-TD3 oz TD4 Kemijska in površinska zaščita: Okna in balkonska vrata so globinsko impregnirana po vakuumskem postopku z fungicidnim. msekticidnim in hidrofobnim sredstvom Sredstvo ustreza danskemu standardu za impregnacijo borovega in jelovega lesa DS 2122-B Postopek in sredstvo omogočata penetracijo zaščitnega sredstva v globino 3 do 5 mm Takšna impregnacija daje oknu odlično kemijsko zaščito, poveču|e dimenzijsko stabilnost okenskih profilov, nudi osnovno površinsko zaščito okna in povečuje trajnost' premazov Takšna obdelava zagotavlja enostavno in poceni vzdrževanje premaza oz okna kot celote Možnost kombinacij: Okna in balkonska vrata se pri zapiranju večjih fasadnih odprtin lahko medsebojno sestavljajo Na okna in balkonska vrata je mogoče naknadno montirati sledeča senčila rolete, polkna. in tudi medstekelne žaluzije ali gubane zavese Medstekelne žaluzije in zavese lahko montiramo pri izvedeni dvojni ali trojni kombinirani zasteklitvi " ' Osnovne lastnosti oken in balkonskih vrat KOMBIVAK: — odlična toplotna izolacija 3 stekla k — 1,8 W/m' K 2 stekla k -2.2 W/m' K — odlična zrakotesnost — grupa C-P, JUS D. E8 193 — odlična vodotesnost — grupa C-P, JUS ' D. E8 193 — koeficient zrakopropustnosti a — 0,1 m' hm — zvočna izolativnost 31 5 — 34 0 dB Opomba: Po JUS D E8 193 je grupa A najnižja zahtevno-stna grupa, grupa C oz P pa najzahtevnejša grupa, pri kateri je okno obremenjeno z vetrom hitrosti 79 oz 105 in več km/h inles NOVO V KINU ^KINO KRANJ center Brazilska družbena drama Poljub na cesti pripoveduje o tem, kako umazanih prijemov se poslužuje policija, da bi uničila posameznika, o socialnih razlikah v deželi in o nagonih, ki nekontrolirani uničujejo dušo. Zver v človeku je ameriški fantastični film, ki pripoveduje o mladem zakonskem paru. Žena je bila neke deževne noči posiljena v temnem gozdu. Sin čez 17 let zboli za neznano bolezen — žejen je namreč krvi. Vrne se na mesto, kjer je bila posiljena njegova mama in se spremeni v žival, kakršna je bila njegov pravi oče. Režiser v filmu Šifra 82 govori o ženi policajki, ki pripada sekciji za tajne preiskave. Njeno delo je vse prej kot lahko. Film je poln akcije, neizprosnega boja proti organiziranemu kriminalu. 15. in 16. julija nem. barv. erot. komedija PREKO SEDEM postelj ob 16., 18. in 20. uri 17. julija hongkon. barv. akcij, film KUNG FU - BORCI ZA SVOBODO ob 10. uri, nem. barv. erot. komedija PREKO SEDEM POSTELJ ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. fant. srhljivke ZVER V ČLOVEKU ob 21. uri. 18. in 19. julija japon. barv. thriller film ŠIFRA 82 ob 16., 18. in 20. uri 21. julija nem. barv. erot. komedija SLADKE'MALE ANGLEŽINJE ob 16., 18. in 20. uri. KRANJ STORŽIČ 15. julija nongkon. barv. akcij, film KUNG FU - BORCI ZA SVOBODO ob 17., 19. in 21. uri. 16. julija amer. barv. pust. film ASI NEBA ob 17., 19. in 21. uri 17. julija amer. barv. pust. film ZAKLAD MORSKEGA PSA ob 14. in 18. uri, Šved. barv. erot. komedija ZAKONSKO POTOVANJE PO ŠVEDSKO ob 16. uri, premiera brazil. barv. filma POLIUB NA CESTI ob 20. uri 18. in 19. julija brazil. barv. film POLJUB NA CESTI ob 17.. 19. in 21. uri 20. in 21. julija premiera ital. barv. erot. melodrame NEPOSLUŠNOST ob 17., 19. in 21. uri TRZlC 15. julija NI KINOPREDSTAV 16 julija hongkon. barv. komedija VARNOST ZAGOTOVLJENA ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. fant. srhljiv. ZVER V ČLOVEKU ob 22. uri 17. julija amer. barv. pust. film ASI NEBA ob 15. in 19. uri, hongkon. barv. komedija VARNOST ZAGOTOVI J ENA ob 17. Uri, ital. barv. film NEPOSLUŠNOST ob 21. uri 18. julija nem. barv. erot. komedija SLADKE MALE ANGLEŽINJE ob 18. in 20. uri 19. julija hongkon. barv. akcij, film KUNG FU - BORCI ZA SVOBODO ob 18. in 20. uri 20. julija finski barv. film MOŠKEGA NI MOGOČE POSILITI ob 18. in 20. uri 21. julija amer. avstral. barv. pust. film CESTNI BOJEVNIK ob 18. in 20. uri KAMNIK DOM 15. julija NI KINOPREDSTAV! 16. julija amer. barv. krim. film SUROVI UDARCI ob 18. in 20. uri, premiera Šved. barv. erot komedije ZAKONSKO POTOVANJE PO ŠVEDSKO ob 22. uri 17. julija hongkon. barv. akcij, film ZMEDA V BEATLE CREEKU ob 15. uri, amer. barv. krim. film SUROVI UDARCI ob 17. in 19. uri, japon, barv. thriller film ŠIFRA 82 ob 21. uri 18. julija Šved. barv. erot. film ZAKONSKO POTOVANJE TO ŠVEDSKO ob 18. in 20. uri 19. julija amer. barv. pust. film ASI NEBA ob 18. uri, Šved. barv. erot. film ZAKONSKO POTOVANJE TO ŠVEDSKO ob 20. uri 20. julija hongkon. barv. akcij, film KUNG FU t- BORCI ZA SVOBODO ob 18. in 20. uri 21. julija hongkon. barv. komedija VARNOST ZAGOTOVLJENA ob 18. in 20. uri DUPLICA 16. julija ital. barv. film NEPOSLUŠNOST ob 20. uri 17. julija amer. barv. westeni film PRIHAJA JEZDEC ob 15. uri, japon. barv thriller film ŠIFRA 82 ob 17. in 19. uri 20. julija amer. barv. fant. srhljivka ZVER V ČLOVEKU ob 20. uri 21. julija amer. barv. pust. film ASI NEBA ob 20. liri KOMENDA 15. julija Šved. barv. erot. komedija ZAKONSKO POTOVANJE PO ŠVEDSKO ob 20.30 uri 16. julija amer. barv. vvestern film PRIHAJA JEZDEC ob 20.30 uri JESENICE RADIO 15. julija amer. avstral. barv. pust. film CESTNI BOJEVNIK ob 18. in 20. uri, premiera jap. barv. thriller film ŠIFRA 82 ob 22. uri 16. julija amer. avstral. barv. pust. film cestni BOJEVNIK ob 18., 20. uri 17. julija amer. nem. barvni film LOOPING ob 18. in 20. uri 18. in 19. julija amer. barv. pust. film ZAKLAD MORSKEGA PSA ob 18. in 20. uri 20. julija nem. barv. erot. komedija PREKO SEDEM POSTELJ ob 18. in 20. uri 21. julija NI KINOPREDSTAV! JESENICE PLAVŽ 15. julija amer. barv. pust. film ASI NEBA ob 18. in 20. uri 16. julija amer. nem. barvni film LOOPING ob 18. in 20. uri 17. in 18. julija amer. avstr. barv. pust. film CESTNI BOJEVNIK ob 18. in 20. uri 19. julija nem. barv. erot. komedija PREKO SEDEM POSTELJ ob 18. in 20. uri 20. julija NI KINOPREDSTAV! 21. julija amer. barv. srhljivka ANGEL MAŠČEVANJA ob 18. in 20. uri DOVJE 17. julija franc. barv. komedija NISEM JAZ, ON JE ob 20. uri 21. julija amer. barv. pust. film ZAKLAD MORSKEGA PSA ob 20. uri RADOVLJICA 15. julija amer. barv. film EDINI MOŠKI NA SVETU ob 20.30 uri 16. julija amer. barv. pust. film BANDIT V TEKSASU ob 18.30, Šved. barv. erot, film LJUBEZEN NA VRTILJAKU ob 20.30 uri 17. julija amer. barv. film PETEK 13. II. del ob 18.30 uri, amer. barvni pust. film BANDIT V TEKSASU ob 20.30 uri 18. julija amer. barv. film EDINI MOŠKI NA SVETU ob 20.30 19. julija amer. barv. film PETEK 13. II. del ob 20.30 uri 20. julija Šved. barv. film LJUBEZEN NA VRTIIJAKU ob 20.30 uri 21. julija amer. barv. film NA ZLATEM JEZERTJ ob 20.30 uri BLED 15. julija franc. barv. erot. film NOROSTI GOSPE KI.ODI ob 20.30 uri 16. julija amer. barv. krim. film PROJEKT UMOR ob 18.30 uri, franc. barv. erot. film NOROSTI GOSPE ELODI ob 20.30 uri 17. julija nem. barv. film LILI MARLEN ob 18.30 uri, franc. barv. film NOROSTI GOSPE ELODI ob 20.30 uri 18. julija amer. barv. pust. film BANDIT V TEKSASU ob 20.30 uri 19. julija amer. barv. film EDINI MOŠKI NA SVETU ob 20.30 uri 20. in 21. julija amer. barv. film PETEK 13. II. del ob 20.30 uri BOHINJ - BOH. BISTRICA 16. julija nem. barv. film LILI MARLEN ob 20.30 uri 17. julija amer. barv. krim. film PROJEKT UMOR ob 20.30 uri 21. julija šved. barv. erot. film LJUBEZEN NA VRTILJAKU ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA SORA 15. julija nem. film RESNIČNE ZGODBE III. del ob 19. in 21. uri 16. in 17. julija amer. film NA ZAHODU NIČ NOVEGA ob 19. in 21. uri 19. julija amer. krim. film ZOB ZA ZOB ob 21. uri 20. julija amer. krim. film ZOB ZA ZOB ob 19. in 21. uri 21. julija jug. voj. film VLAK ZA KRALJEVO ob 21. uri Zli T /NI K! OBZORJE 15. julija amer. film NA ZAHODU NIČ NOVEGA ob 21. uri 16. julija nem. film RESNIČNE ZGODBE III. del ob 21. uri 17. julija amer. komedija DAN, KO SO SE VSI SMEJALI ob 19. in 21. uri 20. julija amer. avantur, film TIHOTAPCI ob 21. uri poljane 15. julija amer. komedija DAN, KO SO SE VSI SMEJALI ob 21. uri 17. julija amer. avantur, film TIHOTAPCI ob 18. uri 19. julijajug. voj. film V\AK ZA KRALJEVO ob 21. uri OLAS 12. STRAN OGLASI, OBJAVE, OBVESTILA PETEK, 15. JULIJA 1! DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC V KRANJU V SODELOVANJU Z DOPISNO DELAVSKO UNIVERZO UNIVERZUM V LJUBLJANI organizira v šolskem letu 1983/84 dopisno izobraževanja za pridobitev strokovne izobrazbe po programih usmerjenega izobraževanja v kovinarskih in elektro usmeritvah in sicer: 1. Po skrajšanih programih za kovinarje bomo izobraževali kandidate v naslednjih usmeritvah: — obdelovalec kovin — vzdrževalec in upravijalec strojev — spajalec in rezalec kovin V izobraževanje po skrajšanih programih se lahko vpišejo kandidati, ki so dokončali šest razredov osnovne šole in so zaposleni. Šolanje traja dve leti, ki se potem lahko nadaljuje v srednjih programih. 2. Po srednjih programih za kovinarje bomo izobraževali kandidate v naslednjih usmeritvah: — oblikovalec kovin — preoblikovalec in spajalec — monter in upravljalec energetskih naprav — finomehanik — strojni mehanik — strojni tehnik V izobraževanje po srednjih programih se lahko vpišejo kandidati, ki so zaposleni in ki so uspešno končali osnovno šolo ali uspešno končali skrajšan program srednjega usmerjenega izobraževanja. Za usmeritve od prve do pete alineje šolanje traja tri leta. Za smer strojni tehnik pa šolanje traja štiri leta. 3. Po skrajšanih in srednjih programih bomo izobraževali tudi kandidate, ki se bodo odločili za pridobitev strokovne izobrazbe po programih za energetika in sicer v naslednjih usmeritvah: — elektromonter — elektroinštalater — obratovni elektrikar — elektromehanik — mehanik za popravilo gospodinjskih aparatov Vpisni pogoji za kandidate so isti kot so vpisni pogoji za izobraževanje po programih za kovinarje. organizacija izobraževanja Dopisno izobraževanje je organizirano tako, da udeleženec dobi program izobraževanja in ustrezno literaturo z navodili za izobraževanje. Predvidena so tudi predavanja in srečanja udeležencev s konzultacijami za posamezne predmete. Prav tako je za udeležence izobraževanja predviden čas za vaje in praktično delo v skladu z zahtevami posameznega programa. Pripominjamo, da gre za metodo racionalizacije izobraževanja odraslih, ki je v današnjem času neizogiben proces. Z izobraževanjem bomo pričeli 1. oktobra 1.1. Vsa predvidena predavanja, konzultacije, vaje, praktično delo, bodo organizirana v Kranju. stroški izobraževanja V stroške izobraževanja so zajeti stroški literature, predavanj, konzultacij, vaj in praktičnega dela. Višina stroškov na posameznega udeleženca bo odvisna od števila prijavljenih kandidatov za posamezni program. Predvidevamo pa, da v nobenem primeru ne bo presegla zneska 15.000 din na udeleženca za eno šolsko leto. naCin prijave Kandidati dobijo na delavski univerzi prijavo, ki jo izpolnijo in opremijo z naslednjimi dokumenti: — potrdilom o izpolnjeni osnovnošolski obveznosti ali — spričevalom o dokončani osnovni šoli ali — spričevalom o dokončani poklicni šoli ali — zadnjim šolskim spričevalom — rojstnim listom — potrdilom o zaposlitvi — 2 fotografijami za indeks — potrdilom delovne organizacije ali izjavo o kritju stroškov šolanja — in 200 din prijavnih stroškov prijave sprejemamo do 1. septembra 1983. O pričetku izobraževanja bomo kandidate pisno obvestili ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n. sol. o. razpisuje imenovanje 1. VODJE DELOVNE SKUPNOSTI KOMERCIALA 2. DIREKTORJA PODROČJA EKONOMIKE IN FINANC Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. — visokošolska izobrazba tehnične, pravne ali ekonomske smeri, pod 2. — visokošolska izobrazba ekonomske, pravne ali organizacijske smeri Skupni pogoji: — 5-letne delovne izkušnje, od tega 3 leta na področju, ki ga bodo opravljali, — znanje tujega jezika, — pogoji »določeni z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj Mandatna doba je 4 leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Kibernetika Kranj, Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj, z oznako »za razpis«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 60 dneh po končanem roku za zbiranje prijav. SVET SREDNJE ŠOLE PEDAGOŠKE RAČUNALNIŠKE IN NAROVOSLOVNO-MATEMATIČNE USMERITVE Kranj Koroška 13 razpisuje naslednja dela in naloge 1. 2 SNAŽILK Polni delovni čas, nedoločen čas 2. ADMINISTRATORKE Polni delovni čas, nedoločen čas 3. KUHARSKE POMOČNICE Polovični delovni čas, nedoločen čas Pogoji: pod 2. — administrativna šola pod 3. — priučena ali pol-kvalificirana kuharica Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. Kandidati morajo priložiti k prijavi dokazilo o zahtevani izobrazbi ter življenjepis. ENGINEERING KRANJ Poštna ulica 3 Kranj Delavski svet DO Engine-ering Kranj razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili VODJE SEKTORJA VARSTVA OKOLJA IN POVRŠINSKE ZAŠČITE Kandidati morajo poleg v zakonu določenih splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba tehnične smeri, — 4 leta delovnih izkušenj — moralno politične vrline Mandat traja 4 leta. Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje,naj prijavo z dokazili pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: DO Engineering Kranj, Poštna ulica 3. O izbiri bomo kandidati obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 1 mladinski servis rog Mladinski servis Kranj Stritarjeva 5 PRODAMO OSEBNI AVTO Z 750, letnik 1981, za izklicno ceno 75.000 din. Licitacija bo 21.7.83 ob 13. uri v prostorih Mladinskega servisa, Kranj. Stritarjeva 5. KMETIJSKA ZADRUGA BLED Zadružni svet Kmetijske zadruge Bled razpisuje ■ na podlagi 51. člena statuta Kmetijske zadruge Bled prosta! dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA ZADRUGE Za opravljanje del in nalog individualnega poslovodnega organa f zadruge lahko kandidira oseba, ki poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjuje še določilo 51. člena statuta Kmetijske zadruge Bled in sicer: — da ima višjo ali srednjo strokovno izobrazbo agronomske, ekonomske ali ustrezne smeri in ima vsaj tri ali pet 'et delovnih izkušenj in da izpolnjuje kriterij družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji (Ur. list SRS 5/81) in samoupravnega sporazuma o kadrovski politiki v Skupščini občine Radovljica. Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Interesenti za razpisana dela in naloge naj pošljejo ponudbo in vso potrebno dokumentacijo z opisom dosedanjega dela in prakse ter program razvoja zadruge in kooperacije na naslov Kmetijska zadruga Bled Prešernova 11, Razpisna komisija. Prijavni rok za razpisana dela in naloge je 15 dni po objavi razpi sa. O rezultatih razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku razpisnega roka. Komisija za delovna razmerja v skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih in sklepom zadružnega sveta objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. TRGOVCA V TRGOVINI BLED Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: Poklicna šola trgovske smeri, 2 leti delovnih izkušenj, poslovna vestnost. 2. CVETLIČARJA V CVETLIČARNI BLED Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: Poklicna šola cvetličarske smeri, 2 leti delovnih izN kušenj. Interesenti za objavljena prosta dela in naloge naj pošljejo ponud be z dokazili o izobrazbi na naslov Kmetijska zadruga Bled. Prijavni rok za objavljena dela in haloge je 15 dni po objavi oglas^ oziroma do zasedbe delovnih mest. O rezultatih objave bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteki objave. 1 1 DEŽURNI VETERINARJI od15. 7. do 22. 7. 83 za občini Kranj in Tržič TERAN JANEZ, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, tel.: 26-357 ali 21-798 GAŠPERLIN BOŠTJAN, dipl. vet., Kranj, Tugo Vidmarja 8, tel.: 25-831 za občino Škofja Loka HABJAN JANKO, dipl. vet., Žiri 130, tel.: 69-280 KRIŽNAR MIRO, dipl. vet., Go-dešič 134, tel.: 62-130 za občini Radovljica in Jesenice PAVLIC FRANC, dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel.: 77-639 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel.: 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. Osnovna šola LUCIJAN SEIJAK Kranj Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednia dela in naloge za določen čas: J prosta — učitelja v OPB na centralni šoli od 1.9. 1983 do 31. 8. 1984 Pogoj: — razredni učitelj — učitelja telesne vzgoje od 1. 9.1983 do 31. 8. 1984 Pogoj: — P telesne vzgoje za nedoločen čas — učitelja zgodovine Pogoj: — predmetni učitelj zgodovine In objavlja prosta dela in naloge VARUHINJE v WO v Besnici, za nedoločen čas. Pogoj: — šola za varuhi* nje Razpis velja 8 dni. Kandidati bodo o izbiri obveščeni 30 dneh. v AVTO MOTO DRUŠTVO TRŽIČ Objavlja po sklepu Izvršilnega odbora javno licitacijo za prodajJ naslednjega osnovnega sredstva: \ TOVORNI AVTO Zastava 640 AN, 4 tone, Furgon, letnik 1979 izklicna cena 300.000 din Licitacija bo v sredo, 20. 7. 1983 ob 16. uri na dvorišču sedeža Avto moto društva Tržič, Ulica heroja Bračiča 4. Pravico do nakupa imajo vse fizične in pravne osebe. Ogled avta mobilov je uro pred licitacijo. Prometni davek v izklicni ceni ni upoštevan. Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije na telefm 50-045. , ALPETOUR TOZD potniški promet KRANJ OBVEŠČA potnike, da v času kolektivnih dopustov od 18.7. obratujejo naslednje mestne linije: 8.8, 1983 ne RUPA—BREG — vmesna linija KOM CONA-STRAŽIŠČE-KOM CONA - vmesna linija KRANJ — HRASTJE ob 5.40, 6.10. 6 40, 12 10, 12.40, 13.10, 13.40 14 10, 15.10 PREBAČEVO—KRANJ ob 5.10, 6.20, 13.20, 14.20 HRASTJE- KRANJ ob 5.55. 6.55, 12.25, 12.55, 13.B5 in 15.25 'ETEK. 15. JULIJA 1983 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH, OBJAVE 13. STRAN GLAS 3| KOMPAS SSW JUGOSLAVIJA VAS POPOLNI TURISTIČNI IN POTOVALNI SERVIS HOTEL MAESTRAL -SV. ŠTEFAN EKSKLUZIVNO - UGODNO KOMPAS JUGOSLAVIJA ODHODI: avgust: 18. 25 september: 1, 8, 15, 22 Zbirališče potnikov vsak četrtek ob 06.00 na letališču Brnik pri okencu Kompas POVRATKI: vsak četrtek ob 18.45 na letališče Brnik Nekaj kilometrov južno od Budve, slikovitega bisera Črnogorskega primorja, v neposredni bližini Sv. Štefana, sredi maslinovih nasadov leži hotel MAESTRAL — visoke A kategorije. Odlična kuhinja z bogatim izborom specialitet, visok nivo hotelskih storitev pokrit in odprt bazen z morsko vodo, savna, igrišča za tenis, kavarna z živo glasbo, aperitiv bari, lepa terasa, frizerski salon, ambulanta in skrbno urejene sprehajalne steze — pomenijo odlično izbran objekt za vaš oddih. Na peščenih plažah neposredno pred hotelom (10 m) in slikovitih zalivčkih Sv. Štefana je mogoče izposoditi si jadralno desko, vse vrste čolnov ali se udeležiti tečaja jadranja na deski in smučanja na vodi. SPORED, posebna ugodnost je organiziran prevoz z ljubljanskega letališča do Tivta in nato s posebnim avtobusom do 25 km oddaljenega hotela MAESTRAL. Gostinske storitve pričnete z večerjo in zaključite 8. dne z zajtrkom. Ves čas vašega bivanja bo za vaše dobro počutje, informiranje in organizacijo izletov skrbel predstavnik Kompasa. Hotel bo z Budvo dvakrat dnevno povezoval Kompasov mini bus. CENA ODDIHA vključuje letalski prevoz na relaciji Ljubljana—Tivat—Ljubljana, letališke pristojbine, 7 pol pensionov v hotelu Maestral. Sv. Štefan, avtobusni prevoz na relaciji Tivat—Sv. Štefan, organizacijo in vodstvo oddiha in znaša: 9.500.— din za osebo. Otroci do 4. leta plačajo 10 % cene aranžmana in koristijo samo prevozne storitve. Otroci do 10. leta imajo 30 % popusta če koristijo 3 ležišče v dvoposteljni sobi. MOŽNOSTI FAKULTATIVNIH IZLETOV: 1. MONTENEGRO TURA: (celodnevni izlet na Cetinje, Lovčen, Njeguše in v Kotor), ogled cetinskega samostana, Njegoševega mavzoleja, kosilo, avtobusni prevoz z vodstvom. CENA: 650 — din 2. RIBJI PIKNIK: (vožnja z barko po budvanskem arhipelagu, ogled naselja Sv. Štefana, piknik na otoku Sv. Nikole, vodstvo), poldnedni izlet — cena: 550.— din 3. IZLETI BODO REALIZIRANI OB UDELEŽBI NAJMANJ 30 oseb. V primeru večjega interesa bo predstavnik Kompasa pripravil še poldnevne izlete v Bar in Ulcinj, Skadar-sko jezero in Titograd. PRIJAVE IN INFORMACIJE: vse poslovalnice Kompasa in druge pooblaščene turistične agencije. VEČEROVA REVIJA AVSENIKI 30 LET Redakcija Večera ae je ob visokem jubileju ansambla bratov Avsenik odločila za izdajo posebne revije. 30 let trdega dela je pripeljalo ansambel do neslute-nega uspeha in danes predstavlja Slovenijo s široko in moacčno slovensko Desmiio širom po svetu Nii-hova bogata glasba in pesem donita v velikih koncertnih dvoranah, kjer navdušujeta zelo zahtevno občinstvo in naše zdomce v kulturnih domovih1 S svojo pesmijo zamenjajo marsikatero uro domotožja za dobro razpoloženje ob prešerni in radostni slovenski narodni melodiji Pred 30 leti je pet slovenskih fantov z desetimi domačimi viiami navduševalo svate na cele ure trajajočih veselicah S sliko in besedo vam prestavljamo njihovo pot in delo, njihovo in našo pesem Predstavljamo vam tiste člane ansambla ki so pomagali na poti k slavi, in ki so jih kasneje zamenjali drugi, predstavljamo vam vsakega posameznika, ki s svojim delom pripomore k do popolnosti izvedeni mogočni slovenski narodni pesmi • Čudno naključje, zakaj se b'rata Slavko m Vilko pišeta Avsenik in Ovsenik • Življenjska pot Slavka, ki naj bi bil na željo staršev postal gostilničar, a je pričel s smučarskimi in pristal med 20 najboljšimi smučarji tistega časa; danes kolesari in gobari • Franc Košir kot dedek, trobentar, pevec in humorist in tudi hokejist • Leo Ponikvar kot motociklistični as in mojster kitare • Mik Soss, pozavnist in smučar na vodi • Popevkarsko slovo Jožice Svete in Alfija Ni-piča • Najmlajša članica ansambla Joži Kališnik poje in planinah • Vilko Avsenik kot dobri duh ansambla • Šest dni na turneji v ZR Nemčiji, dnevni red dela in življenja Z nakupom revije prejme bralec tudi malo gramofonsko ploščo. Naročilo po povzetju — cena 120 dinarjev. i naročilnica glas i |> Nepreklicno naročam...........................................izvodov publikacije AVSENIKI 30 LET I i - Ime in priimek........................................................................................ i i' Natančen naslov.................................................................................... Kraj..............................................................................Poštna številka I Podpis.................................................................................................... I ♦ I • čgp večer PRODAJNI SEKTOR 62000 maribor SVETOZAREVSKA 14 Goriška Brda so prelepa deželica zelenih gričev, ki se razprostira med rekama Sočo in Idrijco ter med Sabotinom in Krminsko goro. Imenujemo jih sončna, cvetoča in vinski raj za ljubitelje dobrih in pristnih vin Gričevnati svet, ilovnato flišasta tla so tvorci edinstvenega žlahtnega grozdja in sadja. Sončna Brda so zelena oaza z vsemi značilnostmi submediteranske klime, poznana pa so predvsem po dobrih in pristnih vinih To prelepo deželico in ka^jico iz zadružne kleti pozna že precej Gorenjcev, vendar kljub temu v jeseni tja načrtujemo izlet z vlakom in avtobusom za naše bralce. Na zalogi imamo NITRO LAK (polmat, NITRO RAZREDČILO in LAK ZA ČOLNE!) © meta prodajalna II ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ KRANJ | p. o. Objavlja 1. prosta dela in naloge za 1 delavca — opravljanje službe za varstvo pri delu — referentska dela za SLO — oskrbovanje avtoparka in objektov Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da je varnostni inženir, — ali da ima višjo izobrazbo elektrotehnične smeri ali druge ustrezne smeri in opravljen strokovni izpit po 17. čl. pravilnika o osnovah in merilih za organiziranje službe za varstvo pri delu, — da ima 3 leta delovnih izkušenj, — da ima šoferski izpit B kategorije, — poskusno delo je 3 mesece 2. prosta dela in naloge 1 delavca — za opravljanje kvalificiranih ključavničarskih del Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da je KV ključavničar, — da ima 1 leto delovnih izkušenj, — poskusno delo je 2 meseca Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Prijave naj kandidati vlože v 8 dneh po objavi na naslov Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška cesta 53 c. Ribiška družina Radovljica Ljubljanska 19, p. p. 31 vabi k sodelovanju HONORARNEGA KNJIGOVODJO. Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi na gornji naslov. ELEKTRO GORENJSKA, n. sub. o. JLA 6/III, Kranj Delavski svet delovne skupnosti razpisuje dela in naloge VODJE SLUŽBE RAZVOJA, PROJEKTIRANJA IN INVESTICIJ Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — dipl. inženir ali el. inženir, — 5 let delovnih izkušenj Za vodenje del in nalog se od kandidata zahtevajo tudi moralno politične kvalitete in širša družbeno politična aktivnost, ter da se da iz kandidatovega dosedanjega dela utemeljeno sklepati, da bo pri svojem delu uspešen. Mandatna doba traja 4 leta. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici na naslov: DO Elektro Gorenjska, n. sub. o. Kranj, Delovna skupnost skupnih služb, Cesta JLA h/iii, za razpisno komisijo.« O izidu bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA Obvešča, da je zaradi komunalnih del na cesti od srede 13. 7. do srede 3. 8.83 zaprta regionalna cesta 314 ŠKOFJA LOKA—JEPRCA na odseku PLEVNO-FRANKO-VO NASELJE. Obvoz za vsa vozila je po KIDRIČEVI CESTI OD PLE-VNE DO LIPICE. Udeležence v prometu prosimo, da se ravnajo po prometni signalizaciji. ŽIRI n. sol. o. TOZD Prodaja Na podlagi sklepa Delavskega sveta TOZD Prodaja razpisujemo prosta dela in naloge VODENJE REJONA IN REVIZIJE za področje II — Hrvatska za dobo 4 let Kandidati za razporeditev na navedene delovne naloge morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja ali srednja izobrazba ekonomske, čevljarske ali VKV pro dajalec, — 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj v financah ali komerciali, — tekoče govorjenje in pisanje srbohrvatskega jezika, poznati tehniko poslovanja in tekoče prodaje Pismene prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Alpina tovarna obutve Ziri, Razpisna komisija za TOZD Prodaja, Strojarska ulica 2, Žiri. 215 O LAS 14. STRAN. MALI OGLASI, OSMRTNICE, ZAHVALE PETEK, 15. JULIJA ZAHVAIA Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, prababice KATARINE _ MIHELIČ se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, njenim prijateljem in vsem ostalim, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni in jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se za izrečena sožalja in darovano cvetje. Hvala dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje, g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za žalostinke. VSEM ŠE ENKRAT HVALA! ŽALUJOČI: hčerka Mihela, vnuka z družinami Orehek, 7. julija 1983 Janko in Majda ZAHVALA Ob boleči izpubi našega nepozabnega moža, očeta, dedka, pradedka, brata in strica FRANCA BAŠLJA s Kidričeve 17 v Kranju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki so nam stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. duhovniku in pevcem za lep pogrebni obred in sosedu Alojzu Žibertu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala tudi zdravniškemu in strežnemu osebju Kirurškega oddelka Bolnišnice Jesenice za nego v času njegove bolezni. VSI NJEGOVI Kranj, 8. julija 1983 ZAHVAIJV Ob boleči izgubi našega dragega očeta, brata, strica, tasta, starega očeta CIRILA STEGNARJA iz Sebenj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, bivšim sodelavcem iz tovarne Peko, pevskemu zboru DU ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, poklonili vence in cvetje in ga tako številno pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo pevcem bratov Zupan, govornikoma ter g. župniku za lepo opravljen obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI____ V SPOMIN ljubemu ZVONKU Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Ne mine ura, dan ne noč, povsod v mislih si navzoč Odšel si od nas komaj z 21. leti brez besed, brez pozdrava 18. julija bo minilo leto dni, ko nas je za vedno zapustil naš ljubi sin ZVONKO Težko je sprejeti grenko resnico, da te ni med nami. Tvoje korake še vedno slišimo, tvoj dih je še živ, le tvoj grob priča, da si se za vedno poslovil. Prazen je naš dom, ker se ne slišijo več tvoje besede in tvoj veder smeh. Imeli smo te vsi zelo radi, a usoda je tako kruta, da si nas moral zapustiti. Nikoli te ne bomo pozabili. Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grobek. ŽALUJOČI: ati in mami, brata Tini in Goran ter sestra Tanika MALI OGLASI tel: 27-960 PRODAM Prodam SIJVMOREZMCO »Gastol«, 380 V, 18U W, 1500 obr/min. Stare, Luže 33, Šenčur 6695 Prodam dva FOTELJA, KAVĆ in MIZICO. Matjaž Peternelj, Frankovo naselje 124, Škofja Loka 6746 Prodam sedežni KAVČ in dva FOTE-I.JA. Naslov v oglasnem oddelku. 6795 Suha bukova DRVA, kiper cilinder 3 t, enofazni elektromotor 1,5 kW, 2900 obratov, 100 m POT KABLA 4 x 1,5, prodam. Telefon 064-65-129 zvečer 6796 ŽICO P 1,5' in 2,5' ter steklene PRIZME bronza iz uvoza prodam. Telefon 24-965 Kranj 6797 Ugodno prodam otroški kombiniran VOZIČEK tribuna, modre barve. Krivec, Visoko 91, Šenčur . 6798 Prodam KASON 6,25 x 2,40 m, rabljen in 2 m PLOl IOV 5 x 20 x 800 cm. Stanonik, Zmmec 54, Škofja Ix>ka 6799 Prodam tri mesece staro KOZO. Šmidova 15, Kranj, Čirče 6800 Prodam dve novi OKNI termopan »Logatec«, velikost 180 x 140 ter POROČNO OBLEKO. Telefon 26-168 6801 Prodam 58 m' STIROPORA 5 cm. Telefon 25-717 6802 Prodam PŠENIČNO SLAMO z njive. Sp. Bela 5, Preddvor 6803 Prodam dnevno OPRAVO in VZMETNICE." Rozi Volčič, Župančičeva 12, Kranj 6804 Prodam termoakumulacijsko PEČ 6 kW in trajnožarečo PEČ kuppersbusch. Gril, Delavska 2/B, Stražišče — Kranj (nad kemično čistilnico) 6805 Poceni prodam dvodelno OMARO, 10-litr-ski BOJLER in JOGI VZMETNICO. Rudija Papeža 34, stanovanje 5, Kranj 6806 Prodam rabljen SIIX)KOMBAN »Mengele«. Zg. Brnik 26 6807 Prodam KRAVO bohinjko, ki bo četrtič teletila, in OBRAČALNIK »Maraton«. Pod-brezje 60, telefon 70-160 6808 Poceni prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Stare, Valjavčeva 4, K ranj, telefon 23-227 6809 Prodam KRAVO s teličkom. Toman, Bo-dešče29, Bled 6810 Ugodno prodam nov OBRAČALNIK za seno (200 cm). Ovsiše 18. telefon 70-436 6811 Prodam O.AŠENO APNO za beljenje, VENTILATOR, premera 40 in SIGNOL (30 kg). Vido Novak, Pipanova 18, Šenčur 6812 Prodam AKVARIJSKE RIBICE: mečke, molije, zebrice, skalarke, ostriže. Šijanec, Juleta Gabrovška 23, Planina II. 6813 Prodam trodelno OMARO, »KOMODO««, 2 nočni omarici in ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika). Seljak, Gradnikova 2, Kranj 6814 Prodam dve rabljeni OKNI 125x125. Kranj, Juleta Gabrovška 15 6815 Črno stilno JEDILNICO (hrast) in SPALNICO prodam. Ogled od 16. do 18. ure. Galjot, Begunjska 1, Kranj 6816 Poceni prodam otroški AVTOSEDEŽ. Jarc. Okroglo 19, Naklo 6817 HLADILNIK s skrinjo »Končar«, nov, nerabljen, z garancijo, prodam. Informacije od 19. do 21. ure po telefonu 25-531 681» Zelo ugodno prodam električni STOJEČ 50-litrski BOJLER, PIPE, TUŠ, malo rabljeno, ter DIVAN, domače izdelave. Marija Kajdiž, Polšiška c. 5, Bled 6819 Prodam barvni TELEVIZOR grundig na daljinsko upravljanje, 100 m' smrekovega suhega OPAŽA (pobjona). Marija Verbič, Zg. Brnik 136 6820 Prodam 220-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO gorenje. Perko. Škofjeloška c. 42, Kranj 6821 Prodam 10 dni starega BIKCA simental-ca. Rozman, Zadraga 18, Duplje 6822 Prodam CIRKULAR 1,5 kW, 380 V. Telefon 81-608 6823 Prodam rabljena OKNA, VRATA in STREŠNO OPEKO. Kocjan, Križe 3 6824 Prodam brother PLETILNI STROJ KH 840, nov. Telefon 064-77-968 6825 Ugodno prodam izvenkrmni MOTOR to-mos 18. Telefon 24-964 6826 Prodam rjave JARKICE, znamke prelux. Jože Urh, Reber 3. Bled — Zasip 6827 Prodam KOZE z mladiči. Repinc, Mlinska 28, Bled 6828 Prodam KOZLIČKA in MOPED. Podhom 7, Zg. Gorje, telefon 77-045 6829 Prodam montažno GARAŽO. Peter Jazbec, Sebenje 52, Tržič 6830 Prodam PUNTE, betonske ZIDAKE, in betonske STEBRE za ograjo. Telefon 28-944 6831 Prodam termoakumulacijsko PEČ 5 kW. Telefon 47-368 6832 Prodam tri NEMŠKE OVČARKE, stare 7 tednov, čistokrvne, z rodovnikom. Kranj — Planina II., Rudija Papeža 3, stanovanje 5 6833 Poceni prodam dve lepi čisti PERNICI, PREGRINJALO za čez dve postelji, otroško POSTELJICO, šolsko KLOPCO, poseben patent, uporabna od 4—15. leta, se dviguje in niža. Ogled vsak dan razen sobote in nedelje od 17. ure dalje. Ljubljana, Poljanska C. 47, I. nadstropje, Mozetič — Zajec. Telefon 061-325-530 6834 Prodam KRAVO po izbiri, ali menjam za jalovo: in KUPIM 1000 kg JEČMENA za krmo. Virmaše 42, Škofja Loku 6835 Prodam najboljšemu ponudniku OBROČ za R-10, 70 m obžaganih borovih DESK 20 mm za »pobjnn«, 1,5 m suhih borovih PLOHOV 50 mm. Panjan. Vincarje 10, Škofja Loka, telefon 60-202 6907 Prodam PRAŠIČE, primerne za rejo, težke od 20 do 100 kg. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 6908 Prodam od 25 do 120 kg težke PRAŠIČE. Posavec 16, Pod na rt 6909 Prodam OVCE in KOZE. Posavec 16. Pod-nart 6910 Prodam ZAJCA in ZAJKLO - brejo. Zalog 43, Cerklje .6911 Prodam 150 m' »POBJONA«. Cerklje 17 ' 6912 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO, ki bo v tretje teletila. Češnjevek 12, Cerklje 6913 Prodam malo rabljen kombiniran ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika). Zalog 42, Cerklje 6914 Prodam 8 tednov stare PRAŠIČKE in ma-cesnove PLOHE. Grad 43, Cerklje 6915 Prodam GRAMOFON technics SL-02, s carinsko deklaracijo in KALKULATOR te-xas TI 58 C. Jože Čebašek, Trboje 89 6916 Prodam rjave JARKICE, stare 7 tednov. Zgoša 47/A, Begunje 6917 Prodam stare stilne železne in lesene POSTELJE, železo-kovana VRATA, 4 m široka, starinsko SKRINJO — poslikano, bakreno PLOČEVINO 0,2 in 50 kg FOLIJE. Telefon 064-21-413 6918 Prodam več suhih trdih DRV. Luže 7, Tržič 6919 Prodam vrtno GUGALNICO in večji ŠOTOR. Kranj, Jezerska c. 122 6920 Prodam BRANE za traktor TV 730. Sp. Brnik 45. Ogled popoldan . 6921 Prodam 1400 kg betonskega ŽELEZA, debeline 10 mm. Silvo Balažič, Gasilska 4, Šenčur 6922 Zelo poceni prodam rabljeno STREŠNO OPEKO. Telefon 064-61-447 6923 PSIČKO, 8 tednov staro, čistokrvno nemško ovčarko, z rodovnikom, prodam. Mati uvožena, oče Vello von Anger. Škofja Loka, Jegorovo 29, telefon 60-898 6924 Zaradi ostarelosti prodam 7 let starega KONJA. Zaletel, Trnje 4, Škofja Loka 6925 Prodam mlade breje OVCE. Klemenčič, Zabrekve 3, Selca 6926 Prodam CAMP PRIKOLICO IMV 450, rabljeno eno sezono. Šubic, Groharjevo naselje 14, Škofja Loka 6927 Prodam HLADILEC mleka za 1 vrč. Doli-nar, Sv. Duh 47, Škofja Loka 6928 Oddam eno leto starega NEMŠKEGA OVČARJA. Kristl, Reteče 8, Škofja Loka 6929 Poceni prodam 3 m' smrekovih DESK, I. klase. Reteče 8/A, Škofja lx)ka 6930 Prodam »GAVTRE« s kamnitimi oboki, od stare kmečke hiše. Bogataj, Log 5, Škofja Loka 6931 Prodam brejo KRAVO. Bogataj, Log 5, Škofja Loka 6932 Prodam rotacijsko KOSILNICO, znamke »Fella«. Trnove, Zg. Duplje 4 6933 Prodam velike količine PRSTI. Dostava na dom. Orehovlje 13, Kranj 6934 Prodam TROSED, dva FOTELJA, Ml/i CO in 170-litrski HLADILNIK. Golnik 46, soba 210 6935 Prodam italijanski športni OTROŠKI VOZIČEK in FRANCOŠČINO 2000 S. Stojnic, Vrečkova 11, Kranj 6936 DIRKALNO KOLO giubilato - campa-gnolo, prodam s carinsko deklaracijo. Koželj, Hotemaže 72, Preddvor 6937 Več enakih kosov GOBE v velikosti postelje, debele 12 cm, prodam. Telefon 23-507 6938 Prodam 10 dni starega BIKCA. Podbrezje 54, Duplje 6939 Prodam dve otroški POSTELJICI z vso opremo, dobro ohranjeno. Janez, Britof 266, Kranj 6940 Prodam TELEVIZOR »Portabela«, ekran 30,35. Niko Micić, Sejmišče 7, Kranj 6941 Prodam KASETOFON hitachi krom dolbi, cena 25.000 din. Danilo Dolfar, Gorenjskega odreda 18, Kranj . 6942 Zaradi smrti v družini prodam 7 PANJEV ČEBELJIH DRUŽIN, več praznih PANJEV in čebelarski pribor. Telefon 26-098 po 16. uri 6943 Prodam 300 kosov novomeške OPEKE, rdeče barve. Radosavljevič, Hrastje 106/A, telefon 22-805 6944 Prodam 50 kg težko OVCO. Srečo Jerman, Predoslje 126, Kranj 6945 Prodam 500 kg betonskega ŽELEZA 12 in 10 in NEMŠKEGA OVČARJA, starega 9 mesecev. Telefon 74-833 6946 Čistokrvne NEMŠKE OVČARJE, brez rodovnika, prodam. Trata 18, Škofja Loka 6947 Prodam KRAVO po teletu. Bled, Riben-ska c. 8 6948 Prodam nov PRTLJAŽNIK za osebi to. Telefon 27-700 Prodam barvni TELEVIZOR gorenj* fir. Telefon 23-631 popoldan (Kranj) * Poceni prodam še dobro ohranjei I VAN. Katarina Bernard, Levstikova Bled Prodam 1 m' belega fasadnega P! Ovsiše 34, Podnart, telefon 70-169 Prodam stoječo PEČ — KA?.1I\'-, v 190 x 45 x 45, cena 3.000 din. Telefon 2 KUPIM 2i> i v -A Kupim betonski MEŠALEC. Če me t bite doma, mi pišite. Kabaši, Stražišr ] Kranj <; . Kupim do enega leta staro KOLO na,'< 5 prestav, ali zamenjam za avto-radi, Marjanovič, Šmidova 2, Kranj — Čirčv \ fon 21-902 dopoldan • Kupim otroški športni VOZIČEK vic, Gabrk 17, Škofja Loka k Manjšo količino GAŠENEGA APNA? pim. Ponudbe pod: Plačam dobro Kupim STREHO, desna vrata (pn*1 zadnja) vetrobransko steklo za LADO* karavan. Kelemen, Jezerska c. 94 Kupim pol eolske pocinkane cevi 2a in PPR ŽICO 2 x 1,5 in 2 x 2,5 (devize) J fon 28-944 I*s Kupim MEŠALEC za beton in ot*r KOLO do 6 let; in PRODAM ŠOTOlT osebe. Telefon 40-624 VOZILA ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata, strica, svaka, bratranca STANETA FRLIČA voznika avtobusa v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in ga tako številno spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Stenškovi za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se tudi Integralu — TOZD obmestni promet Ljubljana, Združenju šoferjev in avtomehanikov Kranj. Hvala tudi društvom Naturistov Gorenjske iz Kranja, Venere iz Celja, Obala Iz Kopra, društvoma iz Avstrije in Bavarske, delovnim kolektivom Zvezda, IKOS, UISG Kranj in Globus — Kokra. Iskrena hvala tudi KS Primskovo, ZB NOV, govornikom za poslovilne besede, godbi, praporščakom in pevcem za zapete žalostinke. Ohranili ga bomo v lepem spominu! ŽALUJOČI: žena Marta, otroci Miro, Sonja, Stane in Jože z družinami ter drugo sorodstvo Kranj, Šempeter pri Novi Gorici, Krapina, Sevnica, Komenda, Kamnik, Berlin -■-v, Prodam DIANO letnik 79. Kličite po fonu 40-138 v soboto od 8. do 10. ure. 'p Prodam APN-4, letnik 1981. TeL0 064-61-378 L Kupim tovorni avto, vozen z B-kategcf * Ponudbe z natančnim opisom in ceno v šifro: Podaljšan kason £1 VW 1200, starejši letnik, prodam po A Motor je brezhiben. Vehovec, Mlakah 1* 68, Šenčur t8 Prodam LADO 1200, letnik 1974, za Tekavec, Predoslje 108 (v Orehovljah) :<> Prodam avto FORD TAUNUS M 17, **> ga ali za dele. Sp. Bela 5, Preddvor e Prodam MOTOR - original LANU ^ VER diesel. Telefon 064-23-114 od 20.«! ure V t* Ugodno prodam osebni avto PEL'C' 204 karavan. Telefon 064-23-144 od 20 J G Ugodno prodam osebni avto SI MCA LS. Telefon 064-23-144 od 20. do 22. S V 1*1 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, '8 strirano za celo leto in ZASTAVO 750, f' hh Kranj, Tavčarjeva 22 \{ Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976,'* 12 SM. Miran Štern, Šmidova 13, K; Kupim dobro ohranjen MOPED Alf Tek-fon 05.176 ' Prodam BMVV 315, prevoženih 15.5(i gistriran do junija 1984. Kranj, Gube!) r telefon 26-457 PEUGEOT 104 GL, prodam za 38?« Lončarič, Ljubljanska c. 29, Kranj (d,"1 dan) ■ \- Prodam ŠKODO 105 1., letnik 1979 celega ali po delih. Srednja vas 11, G0^' Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. W fon064-41-136 popoldan V Prodam razne dele za PEUGEOT stereo avtoradio na kasete. Rezar, Grjr*! Cerklje Prodam R-4, po delih. Švegelj, Podkuj 70, Duplje Vr Prodam GOLFA, letnik 1979. Čadov^ Golnik tL, Prodam GOLFA, letnik 1979. Lesc«£ lezniška 2 — vulkanizer . ^ Prodam OPEL KADETT, letnik 196^ ^ ohranjen, registriran eno leto. Gojko v, čevič, Škofjeloška 8, Kranj Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971,' strirano. Milan Galin, Britof 367, Kranj'— Prodam ZASTAVA - KOMBI 85Q<3 9.000 km. Telefon 24-457 Prodam WARTBURGA. letnik 1974,* , voženih 76.000 km. Informacije po tel^S. IMV PRIKOLICO 310 z baldahinom in elektrolux s hladilnikom, plin, elektrika, odlično ohranjeno, prodam. Od 15. 7. dalje v avtokampu »FONTANA«. Telefon 26-889 6949 Prodam otroški športni VOZIČEK PEG (rjav žamet) in NAHRBTNIK. Telefon 27-807 po 20. uri 6950 Prodam 4 kovinske FOTELJE. Informacije po telefonu 74-950 — Radovljica 6951 Prodam LAK za parket. Telefon 061-611-527 6952 POHIŠTVO »Meblo« za v dnevno sobo in komplet ORODJE klip-klap, ugodno prodam. Informacije po telefonu 064-22-276 dopoldan , 6953 26-310 popoldan MZ 250 TS/1, letnik 1977, prevoi' 10.000 km, prodam. Grašič, Polica 11,Njfj^ Prodam dve ZASTAVI 750, ena šp,? opremljena in generalno obnovljena, ok^-gistrirani do julija 1984. Prodam še otof moško in pony kolo, vse novo. Špenko* temaže 15, Preddvor 5l Prodam DIANO, letnik 1978, register* do junija 1984, cena 8 SM. Drago Jtf Prebačevo 32, telefon 25-811 po 20. un S? Prodam dobro ohranjeno ŠKODO ir* letnik 1973, registrirano do junija 19NL^ mič, Tončka Dežmana 8. Kranj Prodam osebni avto ŠKODA 100, \\ Janez Čebašek, Voklo 31, Šenčur Jg. Prodam ŠKODO 110 L, obnovljeno, wT 1975, prevoženih 60.000 km. Cuder ^ Babni vrt 6, Golnik Prodam AUDI 100 po delih. Britof? Kranj ff< Prodam avto RENAULT 18. nov, vf barve. Naslov v oglasnem oddelku. ^ Ugodno prodam ZASTAVO 750, \T~ 1968. Ivan Piber, UI. Narodnih herojtfD . Bled Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil dragi mož, oče, brat in stric FRANC TOPORIŠ šofer v pokoju w m lfl SI dc •o n< K ra ta i, Pogreb pokojnika bo v petek, 15. julija 1983 ob 17. uri izpred domače hiše na pokopališče v Goricah. ' ŽALUJOČI: žena Pavla, hčerka Jana, brata in sestri ter osta- i______ lo sorodstvo Gorice, 13. julija 1983 S. ra lw 81 m I Ig PETEK. 15. JULIJA 1983 MALI OGLASI, DEŽURNE TRGOVINE •sebi FORD CAPRI. letnik 1971, neregistriran, "Srozen. ugodno prodam. Kidričeva 47, Škofja h en/Loka 6868 ) v Prodam KADETTA, celega ali po delih ■ pvorje- 44, Cerklje 6869 ova1 ' Prodam .IK'ITO, letnik 1981. Kranj. Cirče £ 6870 Prodam ZASTAVO 750 SE, letnik 1980, revoienih 24.000 km. Janko Rekar, Zabiez-ica 7/H, Žirovnica 6871 Ugodno prodam ZASTAVO 750. letnik 974, na novo obnovljeno in registrirano in STAVO 750, letnik 1974, na novo obno-Ijeno in registrirano in ZASTAVO 101, vo-—^ zno, celo ali po delih. Dukanovič Alpska 13, ^"Blod 6872 m_Q\ Najboljšemu ponudniku prodam DIANO, až'šl letnik 1078, registrirano do junija 1984. Mar-.-jan Šolar, Cankarjeva 25, Bled, telefon J na, 064-T8-.i3a 6873 !'at>m Pnxiam MOTOR tomos 15 SLC. Janez To-"V lar, Grosova 24/A, Kokrica. telefon 24-438 6874 ;K Prodam FIAT 125 po delih. Roman Veli-\t konja, Titova 76, Jesenice 6875 P\»f Ugodno prodam FORD transit — kasonar, \ »vozen z B-kategorijo. Anton Golja, Jereka 8, (pjJBohinjska Bistrica 6876 \D0- Prodam ŠKODO, letnik 1974, registrirano, tcena 40.000 din. Noč, Za Pecovco 14, Bled, i 2a »telefon 77-565 6878 ze)x Prodam NSU 1200 z rezervnimi deli, regi-l>»triran do maja 1984. Informacije po telefo- 15. STRAN GLAS , 0Jnu 75-009 po 19. uri 6879 PO^ Prodam MOTORNO KOLO JAWA /350 cem, letnik 1979. Janez Drešar, Mavčiče ?45 6880 Ugodno prodam starejšo ZASTAVO 750. Orfled vsak dan od 15. ure dalje. Janez Me-Vghč, Mošnje 9, Radovljica 6881 JP°u Prodam DACIO 1300 R-12, letnik 1974. ™ Rant, Škofja Loka, Podlubnik 157, telefon Tri064-62-535 6882 Ugodno prodam osebni avto VIVA VAUX-itegcT HAL. letnik 1972, potreben manjšega popraćeno™ Vila. registriran do marca 1984. Karmen HTerzič. Ribenska 24. Bled 6883 po / Prodam MOTORNO KOLO BMW R 67/", lakaf-tetnik 1953. Branko Mandeljc, Sp. Gorje T80/C pri Bledu 6884 za y> Prodam ŠKODO 110 R, letnik 1974, dobro ih) ^ohranjeno. Karel Močilnik, Titova 104, Jese-; n fnice, telefon 83-617 6885 '»vto m vlečno kljuko za Z-101. Okorn, Hosta 11. Škofja Loka 6959 \: Prodam DIANO, letnik 1977, registrirano 79 .do oktobra 1983, potrebno popravila. Puštal 30l''fl9. Škofja Loka 6960 \ Prodam OPEL ADMIRAL avtomatic, 971 ^5 KM. Štular, Šorlijeva 18, telefon 28-427 y, 6961 )T i p Nujno prodam JAWO 350, dobro ohranje-OrV*°' Prevoženih 4.200 km, cena 3 SM. Pivka ^10, Naklo 6962 ^odh* f^^AULT 12 TL, dobro ohranjen in nadomestne dele, prodam. Rant, Moše Pijade-3, Kranj, telefon 25-730 6963 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, regi adn, !*a 3" Krani- telefon 25-730 U0V Prodam ZASTAVO 750, -_/vr*tr,rano cel° leto. Mijodrag Dokič, Cankar-^ jeva 14, Kranj 6964 19fi»j Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1979. Bor-ko Mihajlovič, Golnik 55 6965 Poceni prodam JAWO, 350 ccm. Cerklje 88 g7, . 6966 rani* Poceni prodam školjko za AUDI 60 in me-8Sf«Jalnik, 2 luči. Nikola Jaki, Savska c. 3, Kranj 6967 l9_ i MERCEDESEV motor 200 D, generalno . tek<°bnovljen in M°RISOV motor, 2.000 km, po W? "eralni, prodam. Husnija Jogič, Lojzeta ".Hrovata 6, Kranj j^l Prodam ohranjeno DIANO, letnik 1977. 1 "yože Križaj, Reteče 16, Škofja Loka 6969 i šm' f*0*60' prodam nove AVTOPLAŠČE, 5 ko-*X»ov. dimenzije 13x155. Naklo 244, telefon M.47-676 6970 •nk&¥ Prodam ZASTAVO 125-P, s plinsko napravo ali brez nje. Marija Zupan, Gasilska 2, istJStražišče - Kranj 6971 [o Jej« Ugodno prodam ZASTAVO 101, neregi-^Strirano. Milan Videmšek, Pangerščica 8, 30 JColnik . 6972 Prodam AUSTIN, letnik 1970, celega ali po delih. Krek, Partizanska 5, Škofja Loka, Iftelefon 60-261 6973 V Ugodno prodam AUDI 80 S, letnik 1977. /Sr. Bitnje 24, Žabnica 6974 "J K Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. Ogled uderfod 16 ure dalje. Zminec 57, Škofja Loka . ,1 6975 ntoi\ Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Lan-igerholc. Sv. Duh 100, Škofja Loka 6976 v- "T Prodam nov R-4 GTL. Telefon 064-62-054 |>o 19. uri 6977 •0. 1/ Prodam R-4, celega ali po delih. Magušar, lerojtoolenja vas 6, Selca 6978 ^ Prodam ohranjeno ZASTAVO 750 lux, letnik 1976, registrirano do 30. 7. 1984. Šmid, ^Dražgoše 30, Železniki 6979 Prodam DIANO, letnik december '1976, «ena 7,5 SM. Jezeršek, Partizanska 47, I. nadstropje, Škofja Loka 6980 . VW 1200, letnik 1968, registriran do maja 1984, z gumami michelin XZX, prodam za 5 SM. Jereb, Papirnica 16. Škofja Loka 6981 I AMI 8 in VW 1300, prodam komplet ali po dehh. Preddvor 50 698? Prodam ZASTAVO 750 lux. letnik 1972, lidno ohranjen. Ogled v petek, soboto in eljo ves dan. Janko Gogala, Rupa 36/A, anj 6983 1' Prodam FIAT 126-P, letnik 1978, registriran do junija 1984. Telefon 064-60-231 6984 Prodam R-4, celega ali po delih. Trebu-tak. Starac. 11 /A 6985 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Voklo 1. Šenčur 6986 i Kupim STROJ za LADO 1200 ccm. Ivan poštar, Nazorjeva 10, Kranj 6987 Prodam OPEL KADETT, starejši letnik, registriran, vozen, in ŠKOLJKO za Z-750. tnik 1980 (prednji del je cel). Voklo 106, nčur 6988 Prodam FIAT 126-P, letnik 1978, registri-n do junija 1984. Ogled vsak dan jyd 16. do 1 ure razen nedelje. Zupan, Gradnikov« . Radovljica 6989 -—■ UVofir,, odlično Ohranjen MZ TS Prodam obnovljeno ZASTAVO 101. letnik 1974, prevoženih 90.000 km, cena pO dogovoru . Noč- Aleksander, telefon 8 i -608 6991 DIANO 6 LC, letnik 1979, 37.000 km. registrirano do junija 1984, garažuano, prodam. Telefon 75-234 6992 Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto, za 18.000 din. Telefon 74-048 6993 Prodam dva SPAČKA, skupaj ali po delih. Ogled popoldan. Česen, Križe 18 6994 Prodam 126-P, letnik 1977, cena 7,5 SM in FIAT 85") sport, letnik 1969, cena 7 SM. Sonja Črnivec, Kidričeva 18, Kranj 6995 STANOVANJA Kupim avosobno ah dvoinpolsobno STANOVANJE v Kranju (Šorlijevo naselje) ali bližja okolica, centralno ogrevano in telefon. Ponudbe pod: Gotovina 6892 Eno ali dvosobno STA KOVANJE v Kranju, iščem za dobo enega leta. Ponudbe pod: Možnost predplačila 6893 Brat in sestra nujno iščeta STANOVANJE na relaciji Kranj—Tržič. Oglasite se lahko po telefonu 24-374 od 19. do 21. ure 6894 Mlad zakonski par, išče za dobo enega leta GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE na relaciji Jesenice—Radovljica. Ponudbe pošljite pod šifro: Poštena 6895 Poceni prodam dvosobno STANOVANJE v Kranju. Keleman Boro, Ljubljanska 6, Kranj 7001 V najem vzamem dvosobno ali večje STANOVANJE s centralnim ogrevanjem v Škofji Loki. Telefon 61-234 7002 Oddam opremljeno SOBO ženski, za pomoč v gospodinjstvu. C. na Klanec 20, Kranj 7003 Menjam družbeno dvosobno STANOVANJE, s centralno, za večje v Škofji Loki. Naslov v oglasnem oddelku. 7004 POSESTI_ Trosobno. nekomfortno STANOVANJE (pol starejše hiše) pri Stražišču, prodam. Šifra: 140 SM 6632 Za polovico HIŠE zamenjam začeto GRADNJO stanovanjske hiše, ali za starejšo hišo. Naslov v oglasnem oddelku. 6896 Novo HIŠO s centralnim ogrevanjem v Bohinjski Bistrici, oddam v najem. R. M., Trg Svobode 2, Bohinjska Bistrica 6897 Prodam GRADBENO PARCELO, 700 m', za 100 SM. Ponudbe pod: Gotovinsko plačilo 6898 Brezplačno oddamo travnate POVRŠINE V KOŠNJO. Interesenti dobijo informacije v tajništvu Gorenjskega sejma Kranj, telefon 21-580 6399 Oddam GARAŽO na Planini (plinarna). Ponudbe pod: Dogovor 7005 Oddam PROSTOR za obrt (voda, elektrika). Dostop do prostora je pri cesti, blizu avtobusne postaje, prostor je oddaljen iz Kranja 3 km. Več ustno. Naslov v oglasnem oddelku. 7006 Prodamo starejšo HIŠO v Kranju, primerno za obrtnika. Informacije po telefonu 28-531 • 7007 Na mirnem lepem kraju v bližini Radovljice, Sp. Lancovo 20, prodam polovico ali celo hišo z vrtom po ugodni ceni. Ogled možen vsak dan od 19. ure dalje. 7026 ZAPOSLITVE GOSTILNA NA VASI zaposli NATAKARICO, KUHARICO, ĆISTILKO in dekle za delo na polju. Grad 14, Cerklje 6900 V Kranju zaposlim sposobnega KOVINARJA ali strojnega tehnika. Ponudbe pod: Delaven 7008 OBVESTILA Obveščamo vas, da .bo »MESARIJA KU-NEJ IVANKA« Šenčur, Pipanova 13. v času od 19. 7. 1983 do vključno 24. 8. 1983 zaprta zaradi letnega dopusta 6643 MONTIRAM vse vrste stropnih in stenskih oblog. Telefon 25-586 6645 Izvajam vsa SLIKOPLESKARSKA DELA. Telefon 23-308 6646 Obveščam, da sem se preselil na naslov: Albin Žagar, Juleta Gabrovška 3/A, Kranj, telefon 22-842 - »ŽAGANJE DRV« 6791 Po naročilu izdelujem vse vrste umetno KOVANIH IZDELKOV (okenske mreže, balkonske ograje, vrtne ograje ...). Telefon 79-562 6901 Vsem cenjenim gostom sporočamo, da bo gostilna »BENEDIK« v Stražišču zaradi letnega dopusta zaprta od 21. 7. do 12. 8. 1983. Občasno bo odprt bife na kegljišču v večernih urah. 6902 Obveščam vse svoje cenjene stranke, da bo lokal zaradi letnega dopusta zaprt od 18. julija do 4. avgusta. Se priporočam. Slavka Pire, FRIZERSKI SALON Kranj, Cankarjeva 8 6903 Setvis in MONTAŽO žaluzij in rolet naročite po telefonu 77-481 6904 Sprejmem vsa ZIDARSKA DELA. Šifra: Takoj 6905 Opravljam ZAŠČITO podna na vseh vrstah avtomobilov. Suhadole 41, Komenda, telefon 064-23-152 6906 GRADITELJI! Omete, tlake, razne vrste fasad, adaptacije, opravimo kvalitetno, poceni in v točno dogovorjenem času. Kličite po telefonu 42-285 med 9. in 12. uro 7009 Cenjene stranke obveščam, da bo delavnica od 21. 7. do 15. 8., zaradi dopusta zaprta. Stranke naprošam, da dvignejo prinesene slike, ker zanje po 6 mesecih ne odgovarjam več. Andrej Čolnar, Steklarstvo, Kranj, Prešernova 1 7010 DREVESNICA TUŠEK - Vodice nad Ljubljano, ima ogled VRTNIC, SADIK za žive meje ter drugih okrasnih DREVNIN (iglavci, listavci), od 15. 7. do 30. 7. 1983. Sadike lahko tudi naročite! 7011 ROLETE: lesene, plastične in žaluzije, naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610 7012 Po ugodnih cenah vam naredim vse vrste gradbeno-zidarskih del. Telefon 061-340-447 ali 347-427 7013 PRIREDITVE Ansambel SIBILA, vabi v SOBOTO ob 20. uri in v NEDELJO ob 16. uri na veliko VRTNO VESELICO na Zg. Brnik 7014 KUD »STORŽIČ« - KOKRICA, vabi na VRTNO VESELICO 10. in 17.7. z ansamblom ŠESTI ČUT 7015 ANSAMBEL JEVŠEK igra v soboto v RIBNICI, v NEDEIJO pa na VESELICI v SOVODNJU 7016 ANSAMBEL OGLARJI IGRA V SOBOTO, 23.7. 1983, na KMEČKI OHCETI v Bohinju. VABLJENI! 7017 -GASILSKO DRUŠTVO DUPLJE, priredi SELICO z bogatim srečolovom m kegljanjem za kolo. Igra ansambel MODRINA Prireditev bo ob vsakem vremenu. 7018 Gasilsko društvo JAVORJE vabi v nedeljo. 17. 7. 1933 ob 14. uri na veliko VRTNO VESELICO na Grebljici pod Starim vrhom. Igra ansambel Ivana RUPARIA. Vabljeni! IZGUBLJENO 12. julija sem od avtoousne postaje Kranj do tržnice izgubil SPOMINSKO MEDALJO PREŠERNOVE BRIGADE. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne na Medobčinski odbor ZB NOB Kranj 7019 Na poti iz Kranja proti Bledu sem v sredo, 13. 7., izgubil temno rjavo jakno. Poštenega najditelja prosim, da mi jo proti nagradi vrne ali sporoči na naslov REBOLJ, Kranj, Mlakarjeva 2, tel. 22-276. 7027 NAJDENO Na teniškem igrišču v Kranju sem našla VERIŽICO. Telefon 27-517 zvečer 7020 ČESTITKA Dobremu atu, staremu atu in pradedu MATEVŽU PLEVELU iz Zaloga, za visok življenjski jubilej iskreno čestitajo vsi, ki ga imajo radi 7021 OSTALO Izjavljam, da nisem plačnik dolgov za svojo ženo Elo Knaflič. Bojan Knaflič, Koroška 56, Kranj 7022 Iščem zanesljivega IZVAJALCA za postavitev večjega kurnika in drvarnice — kombinacija les in salonit plošče. Informacije po telefonu 27-700 7023 kamniški DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 16. julija bodo dežurne naslednje prodajalne Trgovske in gostinske delovne organizacije Živila Kranj na področju KRANJA in okolice: TOZD maloprodaja Kranj: SP Pri Peterčku, Kranj, SP Pri Nebotičniku Kranj, SP Oskrba, Kranj, Begunjska 4, SP Planina Kranj, Zupančičeva 24, PC Planina Kranj, SP Preddvor, PC Britof od 8. do 20. ure, SP Šenčur, PC Bitnje od 8. do 18. ure. TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj od 7.30 do 14. ure, Dom Srednja vas od 8.30 do 14. ure, Hrib Preddvor, Kočna Jezersko, Klemen ček Duplje in Krvavec Cerklje od 8. do 20. ure, Na vasi Šenčur in Naklo v Naklem od 8. do 14. ure. V nedeljo pa bodo dežurne naslednje prodajalne: TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj od 7.30 do 11.30 ure, Krvavec Cerklje od 7. do 11. ure, Naklo v Naklem od 8. do 12. ure in Na vasi Šenčur od 8. do 11. ure. TOZD maloprodaja Kranj: Gorenj-ka Cerklje od 8. do 11. ure. TRZlC: Merkator Bistrica 14, Mercator Cankarjeva 1 a, Živila — Lipa Koroška 3, Mercator Pristava. ŠKOFJA LOKA: Market Novi svet VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela oziroma naloge PRIPRAVNIKA za določen čas Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu za določen čas s polnim časom izpolnjevati še naslednje pogoje: — ekonomski tehnik Pripravniška doba traja 6 mesecev. Kandidati naj pošljejo prijave s priloženim življenjepisom in dokazili o strokovnosti ter potrdilom o stalnem bivališču na naslov najkasneje v 8 dneh po objavi. Pro šenj brez dokazil o strokovnosti komisija za delovna razmerja ne bo obravnavala. Po poteku objavnega roka bodo kandidati pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v ► * »<>k« 4(4 drvi <**.**4*»»»»" ij= zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj Odbor za medsebojna delovna razmerja razpisuje prosto mesto PRIPRAVNIKA z višjo strokovno izobrazbo računalniške smeri, za dela in naloge s področja programiranja avtomatiziranih obdelav podatkov Delovno razmerje se sklene za določen čas (eno leto). Interesenti za opravljanje navedene pripravniške prakse naj vlogo s pismenimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naslovijo na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, sektor za samoupravno organiziranost in kadre, Oldham-ska 2, Kranj. Razpisni rok poteče 15 dan po objavi, o izbiri pripravnika pa bodo vsi interesenti obveščeni najkasneje v 30 dneh po izteku razpisnega roka. TOKOS Tržič p O. tržiška tovarna kos in srpov - tržič Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. VODJE BRUSILNICE 2. KONSTRUKTERJA 3. ORODJARJA Pogoji: pod 1. — srednja strokovna izobrazba strojne smeri ali delovod-ska šola, — 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, — sposobnost vodenja in organiziranja dela v oddelku pod 2. — da ima končano štiriletno srednjo tehnično šolo strojne smeri pod 3. — da ima končano poklicno šolo ustrezne smeri (orodjar), — 1 do 3 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov Tokos Tržič, p. o., Cankarjeva 9, Tržič, komisiji za delovna razmerja. O izidu objave bodo obveščeni v 30 dneh po izbiri. RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju GORENJA VAS - Todraž Komisija za delovna razmerja DO RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju GORENJA VAS - Todraž objavlja oziroma ponovno objavlja oglas za opravljanje prostih del in nalog: 1. VODJA SLUŽBE ZA VARSTVO PRI DELU 1 delavec 2. PREVAJANJE IN ADMINISTRATIVNA DELA (določen čas ca. 15 mesecev) 1 delavec 3. OPERATER V KONTROLNEM CENTRU kemijski tehnik 1 delavec 4. OPERATER II 2 delavca 5. RAZNA RUDARSKA DELA - KV RUDARJI več delavcev Pogoji: pod 1: — visoka izobrazba rudarske smeri, — strokovni izpit za tehn. vodenje jamskega obrata — 3 leta delovnih izkušenj — ustrezne prakse — po opravljenem strokovnem izpitu; pod 2: pod 3: pod 4: pod 5: višja izobrazba ustrezne smeri, aktivno znanje angleščine in poznavanje strokovnih tekstov, znajne strojepisja do 2 leti delovnih izkušenj; srednja izobrazba kemijske ali metalurške smeri, 2 leti delovnih izkušenj KV strojnik ali ključavničar, kemijski ali metalurški delavec, 1 leto delovnih izkušenj; KV rudar, — vozniški izpit B oz. C kategorije, • — do 5 let delovnih izkušenj. Na delih pod 2 se sklene delovno razmerje za določen čas (ca. 15 mesecev), na vseh ostalih delih pa za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Izmensko delo je na delih pod 5, kasneje tudi na delih 3 in 4. Jamsko delo je na delih pod 5 — za ta dela se zahteva starost nad 21 let. Za objavljena dela se zahteva uspešno opravljen zdravniški pregled pred zaposlitvijo. Možnost rešitve stanovanjskega vprašanja v Gorenji vasi (predvidoma do konca leta 1983) po določbah pravilnika. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev (spričevala), opisom dosedanjih delovnih izkušenj in kratkim življenjepisom pošljejo v roku 8 dni po objavi na gornji naslov. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh Planinci ohranjajo izročilo prešerno vce v Pred 40 leti je bila ustanovljena 7. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada France Prešeren — Jubilej so proslavili s shodom borcev in pripadnikov armade v kranjski vojašnici — Priznanja za sodelovanje Kranj — Kranjska vojašnica Stane Žagar, ki je vedno vzor urejenosti, je letošnji 12. julij, praznik 7. SNOUB France Prešeren, dočakala prav posebno svečano okrašena. Zastave, transparenti in cvetje so dopolnili ob gostoljubnem sprejemu domačinov prijeten vtis gostov. Med njimi so bili številni od 600 še živečih prešernovcev, delegacije občinskih skupščin Gorenjske in Primorske, predstavniki delovnih kolektivov pa mnogi krajani, ki so kakorkoli povezani s pripadniki kranjske garnizije. Enoto, ki nadaljuje tradicije Prešernove brigade, je z njenim poveljnikom obšel komandant ljubljanskega armadnega območja generalpol-kovnik Branko Jerkič. Čestital je nekdanjim partizanom pa vojakom in starešinam k prazniku ter jim zaželel nadaljnjih uspehov. Po prihodu ' bojne zastave enote in zvokih himne je zbranim spregovoril starešina Spiro Nikovič, ki je najprej opisal zgodovinsko pot Prešernove brigade med narodnoosvobodilno borbo. »V povojnem obdobju,« je zatem nadaljeval govornik, »je enota dobila nove naloge; specializirala se je za pouk in borbeno usposabljanje ljudi za življenje in delo na visokogorskem ozemlju v vseh vremenskih razmerah. Postala je planinska enota v sestavi kopenske vojske armade. Skozi njene vrste prehajajo mladi iz vse domovine, ki so pripravljeni do konca braniti svetle pridobitve naše revolucije. Enota je resnična kovačnica bratstva in enotnosti, zasnovana na Titovi ideji o polni ljudski sreči in ustvarjalni enakopravnosti pripadnikov vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti v njeni sestavi.« Med predstavitvijo razvoja enote v povojnem obdobju je Špiro Nikovič kot pomembni prelomnici označil tudi večkratno povečanje borbene moči in premičnosti enote zaradi oboroževanja s sodobno vojaško tehniko in opremo domače konstrukcije in proizvodnje ter opremljanje z najmodernejšo alpinistično opremo, kar ruši vse zemeljske pregrade. Kot je naglasil, so ob tem v svoje delo vgra- jevali vrhunske izkušnje planinske, smučarske in drugih organizacij, po drugi strani pa so na osnovi znanja in izkušenj njihovih kadrov poglabljali sodelovanje v številnih društvih in organizacijah. Planinski enoti polkovnika Spira Nikoviea so čestitali tudi predstavniki Zveze šoferjev in avtomehani-kov U Kranja , Pripadniki planinske enote iz Kranja na torkovi slovesnosti v vojašnici Dobro delo v enoti je omogočila, kakor je ocenil njen poveljnik, visoko razvita pripadnost slehernega posameznika kolektivu, številni rezultati pridnih vojaških rok — od novih cest, mostov, vodovodov in telefonskih linij do športnorekreacijskih objektov — pa so plod trdne in vsebinske povezave enote z okoljem ter ljudmi v njem. Enota, ki je bila že štirikrat najboljša v armadnem območju in je dvakrat zasedla drugo mesto v kopenski vojski naše armade, je doslej sprejela predstavnike skoraj vseh armad sveta, v posebno čast in potrditev uspešnega dela pa ji je bil obisk maršala Tita 1977. leta. »Na prvi uri pouka z vojaki,« je končal govor Špird Nikovič, »v muzeju 7. SNOUB France Prešeren izpostavljamo primer mitraljezca in bombaša, ko je eden, golih prsi in z bombo v roki, rušil sovražnikov bunker, drugi pa ga je ščitil. Želimo, da ta vez ostane v stalnem spominu naših mladih vojakov in jim daje navdih v najtežjih trenutkih.« Zbrane je med drugimi pozdravil tudi prvi komandant Prešernove brigade Ivan Javor-Igor, ki se je planincem zahvalil za vestno ohranjanje izročila prešernovcev. V imenu odbora skupnosti borcev brigade je nato podelil številna priznanja nosilcem raznih dolžnosti v njej. Na slovesnosti so prav tako izročili 27 plaket in 13 priznanj, s katerimi je poveljstvo kranjske garnizije nagradilo organizacije in posameznike za sodelovanje. Svečanost so nadaljevali s kulturnim sporedom, v katerem so nastopili vojaki in mladinci iz Kranja z recitacijami, vojaški ansambel s pevko Branko Kraner, vojaški orkester kranjske garnizije in folklorna skupina kranjskega doma JLA. Obiskovalce, ki so se zadržali v tovariškem srečanju, so domačini pogostili z vojaškim kosilom. S. Saje Presahli studenci na Možjanci Suša pod Mojzesovo skalo . ... ... ■_____: XT___1 Od lanskega 15. novembra, ko je neurje odneslo del poti pod va sjo, na Možjanci še ni bilo obilnejših padavin — Presahnila sta studenca na Vrseh in pod Mojzesovo skalo — V zbiralnikih je bilo v torek dopoldan le še pet kubičnih metrov vode; zaloga naj bi zadostovala za tridnevno oskrbo ljudi in živine Možjanca — »Možjanca ima to nesrečo, da leži na vrhu hriba in nima za sabo gore, odkoder bi pritekala voda,« pravi domačin 70-letni Janez Rebernik. »Dolgo tlačim možjansko zemljo, vendar ne pomnim, da bi presahnila oba studenca, na Vrseh in pod Mojzesovo skalo, in vsi trije izviri v Močilih. Že ime pove, da naj bi bilo tod vedno dovolj moče. Le'tbs je tudi njih narava ugnala. Krivo je vreme. Od lanskega 15. novembra, ko je neurje odneslo del poti na Mož-janco, na našem območju ni bilo obilnejših padavin. Ne snega in ne dežja. Vedno nas je moča zaobšla. Bila je na Štefanji gori, v Koku, v Tupaličah in Preddvoru. Kakor zakleto! Tudi včeraj je bilo tako.« Posledice tega občutijo krajani, Možjančani. Že tri tedne zaman odpirajo pipe. Suhe in ožete so do zadnje kaplje. Predtem je voda le curljala, saj v obeh rezervoarjih ni bilo zadostnih količin, v ceveh pa zato ne pravega pritiska. V spodnjem zbiralniku, ki je dobesedno prislonjen ob . Mojzesovo skalo, je bilo v torek le še pet kubičnih metrov vode. Zaloga naj bi zadostovala za tridnevno oskrbo ljudi in živine. Če so se napovedi uresničile in tudi v sredo ali četrtek ni bilo deževja, potem so danes na Možjanci bržčas že brez vode. »Že tri mesece nismo prali perila v pralnem stroju, ker varčujemo z vodo. Delamo kot nekdaj, peremo na roke in prekuhavamo oblačila na štedilniku. Večje kose dam prat sorodnikom v Hraše. Ti me ob vsakem obisku »obdarijo« tudi z dvema kan-glama sveže vode. Še kako sem jo vesela,« je ob zbiralniku pripovedovala Ivanka Jagodic. Hčerka Mihel-ca je medtem odpirala in zapirala spodnjo pipo zbiralnika in točila vodo v kangle in kanglice. Po dvakrat, trikrat dnevno prideta ponjo, da jo navozita dovolj za sedem glav živine in za ljudi — za umivanje, pranje in kuhanje. Še dobro, da imajo Možjančani 30 glav živino na planinski paši, sicer bi jim v teh sušnih dneh predla še huje. V vasici so prvi zbiralnik zgradili 1935. leta, drugega štiri Leta kasneje. Ljudi je bilo takrat na Možjanci več in živine m^nj\ kot zdaj. Medtem se je poraba vode znatno povečala. Svoje je prinesel standard — stroji, čistoča ... S tem so se pojavile tudi težave pri oskrbi /. vodo. Janez Rebernik se dobro spominja, kako so gasilci pred desetimi leti črpali vodo na Možjanco i/, zajetja Kokre v Jablani-ci. Potegnili so devetsto metrov cevi. Rosenbuuorjove črpalke so komaj zdržale. Zatem so v sušnih poletnih mesecih vozili vodo v vas kranjski gasilci s cisternami. Napolnili so zgornji zbiralnik in količine so zadostovale za nekaj tednov. »Tudi letos nam bodo verjetno pomagali gasilci. Ni kaj, hvaležni smo jim. Toda to ni rešitev problema. Na Možjanci bi morali zgraditi še tretji zbiralnik prostornine 80 kubičnih metrov vode. Njegove zaloge bi zadostovale za dvomesečno sušno obdobje,« je ob koncu pogovora pribil Janez Rebernik/ c Zaplotnik GLASOVA ANKETA Prave počitnice Ni še dolgo, ko so šolarji pospravili šolske torbe. Težko pričakova- ' ne počitnice so se pričele. Nekateri jih preživljajo kar doma, ob bližnjih potokih, drugi pa vsaj del počitnic že preživljajo ali pa jih še bodo preživljali ob morju. Šolarji iz Kranja in Jesenic, ki so na počitnicah v otroški zdravstveni koloniji v Pineti pri Novigradu, so pred dobrim tednom že pričeli nabirati novih moči in zdravja za prihodnje šolsko leto. ,. ' . , *i>m »Otroci so zaenkrat zdravi, tudi sonce jih ni preveč opeklo. Med njimi je še precej neplavalcev, saj so tukaj otroci od šestega do petnajstega leta. Kar tristoenainšestdeset jih je in izgleda, da se dobro počutijo Tudi domotožja ne opažamo, saj so otroci cele dneve zaposleni. Po zajtrku se vključijo v različne interesne dejavnosti. Organizirali smo krožek aerobike pravljični krožek, novinarski krožek, pevski zbor, re-citacijski krožek in različne športne krožke. Poleg tega smo organizirali tudi različna športna tekmovanja med skupinami. Lez dan se kopamo zvečer pa pripravimo različne družabne prireditve. Organizirali smo risanje na asfalt, zabavne večere, kviz, pokaži kaj znaš, ogledali pa si bomo tudi nekaj filmov,« je pripovedovala Branka Volcic, pedagoška vodja izmene. ■j ;;<• Tudi otroci so povedali kako se počuti- jo, kaj delajo. Daniel Matiček je doma iz Kranja, star je deset let. »Letos sem prvič v koloniji kot šolar, bil pa sem že, ko sem hodil v vrtec. Plavati že znam, zato mi je najbolj všeč, ker veliko plavamo. Tudi nekaj dobrih prijateljev imam. Čeprav mi je bilo v začetku malo dolgćas,sem se odločil, da bom drugo leto vseeno spet prišel.« Denis Trost iz Stražišča je v koloniji že četrtič. »Da naj grem v kolonijo so mi svetovali doma predvsem zato, da se ne bi ves čas le potepal. Vendar mi ni žal. Veliko se kopamo, tudi »na glavo« si že upam skočiti. Obiskujem novinarski krožek, najraje pa sem v družbi s prijatelji iz naše šole.« Barbara Kne je iz Kranja in je stara osem let. »V koloniji sem že četrtič, prej z vrtcem, zdaj s šolo. Rada hodim na morje. Tu se veliko kopamo, imam tudi dosti prijateljic. Obiskujem krožek aerobike. Ko bom prišla domov, bom šla na morje tudi s starši.« V. Primožič S polnim plinom nad miličnika NESREČE TRŽIČ — Na Trgu svobode v Tržiču je minulo sredo, 6. julija, 27-letni domačin Ivo Pejič skušal povoziti miličnika Jožeta Smerkolja. Slednji je nadziral promet v mestu in nepravilno parkiranim avtomobilom delil opozorilne listke za napačno parkiranje. Takega je zataknjenega za vetrobransko steklo dobil tudi Pejič, ki pa ni bil voljan poravnati kazni, temveč se je nad miličnikom celo razburil, naj listek odnese. Ker Smerkolj tega kajpak ni hotel storiti, je Pejič sedel za volan in s polnim plinom zapeljal proti miličniku, da bi ga povozil. Miličnik je maščevalcu komaj utekel. Storilec pa lahko pričakuje; da bo kazen strožja kot bi bila le denarna izguba za napačno parkiranje. Strela uničila gospdoarsko poslopje Žiri — V sredo, 13. julija, je med nevihto udarila strela v gospodarsko poslopje Martina Potočnika v Žireh in zanetila požar. V hlevu je bilo 24 glav živine, poljedelski stroji in 30 ton krme. Živino in stroje je sovašča-nom, ki so Potočniku v požaru priskočili na pomoč, uspelo rešiti iz ognja, poslopje pa je v trenutku zgorelo do tal. V požaru, ki so ga gasili sosedje in prostovoljni gasilci, je nastalo za dva milijona gmotne škode. Ivanka in Mihelca Jagodic po dvakrat ali trikrat dnevno prideta po vodo k zbiralniku ob Mojzesovi skali. — Foro: C. Z. ZADEL PEŠAKINJO IN ELEKTRIČNI DROG Kranj — Voznik osebnega ay mobila, 54-letni Martin Medved'1 Škofje Loke, je v ponedeljek, 11. ji j a, vozil po cesti na Planini. Ko j) neprimerno hitrostjo pripeljal v D nepregledni ovinek, ga je zaneslo pločnik, kjer je najprej zbil pešat njo 72-letno Danijelo Sušnik iz ]o nja, nato pa trčil še v drog električ-napeljave. Razen pešakinje je bil k-do ranjen tudi voznik, laže pa njea1 sopotnik Miloš Kolarič. PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA Potoki — Na magistralni ces med Kranjem in Jesenicami se je: torek, 12. julija, tik pred naselj^ Potoki pripetila prometna nezgod^ ki sta jo povzročila neprevidno pi\ hitevanje in pretesna varnostna ni dalja. Neznani voznik osebnega » tomobila je namreč prehiteval kot sko vprego, ko je nasproti nenado* pripeljal voznik osebnega avtomoM la Franc Šumeč, star 40 let, z JesJ nic. Da bi preprečil čelno trčenje, zaviral, tedaj pa je vanj trčil za njjj vozeči osebni avto, ki ga je v pn?fi sni varnostni razdalji vozil vozri Boris Žemljic, star 29 let, donu? Maribora. V nesreči je bila huje njena sopotnica 11-letna Jesenic*] ka Suzana Šumeč. IŠČEMO OČIVIDCE KRANJ — Pri kranjski vojašni \ na Cesti JIA se je 27. junija pripeti! prometna nesreča, v kateri je iz«'j bila življenje 20-letna kolesarka Ji na Stare iz Vodic. Peljala je po dea strani ceste, nenadoma pa zapeljal j diagonalno prek ceste, kjer jo je 2»; i 26-letni voznik osebnega avtomobi Bojan Robljek s Ko';rice. Ker \ okoliščine prometne nesreče I sporne, Postaja milice in UNZ Knw naprošata očividce, ki bi karkoli v deli o nesreči, naj se oglase. Zla." pozivajo občana, starega od 55 \ 65 let, ki se je dlje časa zadrževal«, kraju nezgode in bi utegnil o n> kaj več povedati, naj se oglasi na \\ staji milice ali Upravi za notran zadeve v Kranju, da bi podrobne pojasnil nesrečni dogodek. D. t