Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-17768 Cena: Posamezna št, L ‘15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100 Leto I. - Štev. 6 Gorica - 7. marca 1949 - Trst Izhaja vsako sredo DVA SVETOVA Danes divja po svetu nujo- j strejša borba med vero in j brezbožnim k o m u n i zrnom., Komur je še kaj za vero, ne: more v tej borlSi stati ob struni. Da bomo videli, kaj sodi o tej borbi široki svet, bomo ponatisnili članek ameriškem dnevnika »Baltimore Sun«, ki pravi: »Malo je ljudi zdrave pameti, ki bi ne bili doumeli vesoljnega Domena govora, ki ga je imel papež Pij XII. pred kardinalskim zborom na zadnjem tajnem konzistoriju. Z njim je razgalil bistvo spora med zahodnim pojmovanjem vladavine in med pojmovanjem, ki ga skušajo komunisti s surovo silo vbiti v glavo narodom, katerim vladajo. V čem je bistvo zahodnega pojmovanja, ni težko povedati. Vse skupaj lahko povzamemo v stavek, ki pravi: »Vlada, naj bo njena oblika kakršna koli, ne sme posegati na področja, na katerih predstavlja človeška duša najvišjo vrednoto«. Tega pojmovanja se oklepajo vsi zahodni narodi. To načelo je prvi razglasil Kristus, ko je dejal farizejem, naj dajo cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega. To načelo je tudi temelj ameriške ustave, katere cilj je omejiti vladno oblast tako, da bodo državljani lahko uživali umsko in versko svobodo v kar največji meri. Absolutizem, ki dajo državi ati vladarju poilolno oblast nad človekom in njegovim življenjem, se na Zahodu ni mogel nikdar obdržati. Tisti mogočnilii, ki so ga skušali uvajati, so vsi prej ali slej padli kot žrtev lastnih zmot. Stoletja in stoletja se je mogočnikom upirala samo Cerkev. Danes je prepričanje, da je človeška osebnost vsaj do neke mere nedotakljiva, tako globoko zasidrana v postavah in srcih posameznikov, da si nobena vlada ne upa več razglašati absolutističnega načela, pa naj si izmišlja še taka premetene zvijače za varunje ljudstva. Edini, ki si to drznejo, so komunisti. Oni so to načelo raztegniti celo na zapleteno področje znanosti ter so udarili po ljudeh, ki iščejo resnice. Še hujše pa je, da skušajo vernikom preprečevati izpovedovanje verskega prepri- čanja in udeleževanja pri bogoslužju. Bistvo sovjetskega komunističnega mišljenja je tako, da ne trpi, da bi se kdor koli tudi samo v mislih oddaljil od smeri, ki jo določa vsemogočna država. Sovjeti so zdaj zbrali enega najbolj katoliških med zasužnjenimi narodi, da so znova razglasili načelo o popolni državni oblasti nad človekovo neumrjočo dušo. Za svoj napad ! so izbrali cerkvenega kneza, : da je ta spor meu obema nuče-\ loma in pojmovanjema dobil pretresljivo dramatičen značaj. Odgovor, ki ga je dal papež na izzivanje komunizmu s svojim nagovorom priča, da je Cerkev še enkrat pripravljena upreti se absolutističnemu nasilju. Zahodni narodi, naj pripadajo tej ali oni veri. morajo ob stališču, ki ga je zavzel do komunizma papež, premisliti, kaj se to pravi. Papež Pij XII. ni storil tega sairu. za obrambo vere, marveč tudi za obrambo načel, na katerih temelji vsa zahodna družba.« razprava proti trem katoliškim duhovnikom. Težave italijanske vlade Italijanska vlada je imela znatno težavo, ker je podpredsednik Saragat zaradi sporov v svoji stranki odstopil, vendar je kasneje ta odstop preklical. Vodstvo Saragatove stranke je tudi z večino enega glasu sprejelo sklep, da Italija ne sme pristopiti k Atlantski zvezi. Molotov odstavljen Moskovski radio je v petek 4. marca zvečer sporočil, da je bil Molotov odstavljen kot zunanji minister, ostane pa še na- prej podpredsednik vlade. Molotov je postal zunanji minister leta 1939. Njegov naslednik je Višinski, ki je bil doslej namestnik zunanjega ministra. Ta dogodek ima po mnenju angleškega tiska zelo velik pomen, Čeprav se bodo posledice videle šele čez nekaj časa in jili zaenkrat še ni mogoče napovedati. Angleški komentatorji so mnenja, da se bo z Višinskim sovjetska zunanja politika po-( ostrila. Vsekakor bo prišlo do j neke spremembe v sovjetski j politiki, kajti dramatične zame-i njave vodilnih osebnosti so bile j doslej vedno uvod v take spre-! membe. Iz življenja Cerkve Lavantinski knezoškof dr. Tomažič umrl da take države ne morejo pričakovati, da jih bodo druge kulturne države sprejele med Dne 26. februarja je po dolgi se v skupnost Združenih narodov. Kaj predlagajo protestanti Razgled po svetu Važne spremembe v obeh taborih Ni treba poudarjati, da je *>vet razdeljen v dva hudo nasprotujoča si tabora. Oba tabora govorita o miru, istočasno Pa se oborožujeta. Zakaj? Za obrambo ali za napad? Zahodni demokratični tabor, kjer so po-! litičnj voditelji odvisni od razpoloženja ljudstva, ie odločno Proti vsaki vojni in se še celo Premalo pripravlja za obrambo. Kaj pa vzhodni komunistični tabor? Končni namen komunizma je doseči popolno nadvlado i nad svetom bodisi z revolucijami, bodisi z vojno. Zahod se seveda temu upira in tako je nujno, da vlada med obema taboroma velika napetost, iz katere bi kdaj utegnil nastati tudi požar. Zaenkrat vlada med °bema taboroma tako imenovana »mrzla vojna«, ki se izraža v politiki, propagandi, gospodarstvu itd. Zadnje čase so nastale v °beh taborih važne spremembe. Atlantska obrambna zveza bo finalu sklenjena, bivši ameriški ^hovni poveljnik general Ei-senhower, ki se je umaknil iz j^jaškega življenja, je spet poklican v vojno ministrstvo, kjer 'Zdeluje važne načrte, ameriški °orambni minister James For-r*-'stal je odstopil, na njegovo ^©sto pa je prišel Louis Johno-st°n, in bivši načelnik ameriške-glavnega stana, nato pa zu-’anji minister Marshall, ki je Pred kratkim odstopil kot zu-n'-nji minister, je prav tako spet naenkrat v vojaški službi. Vse to gotovo ni brez pomena. Ostrejšo obliko zavzema tudi komunistična politika, ki jo vodi Sovjetska zveza. Začela je s politično ofenzivo v zahodnih državah. Njeni podložniki, vodi-! telji komunističnih strank, so zaenkrat začeli izjavljati, kaj bi storile njihove stranke, če bi prišlo do vojne. Začel je francoski komunistični voditelj Thorez, ki je rekel, da se francoski komunisti ne bi uprli sovjetskim četam, če bi »v zasledovanju sovražnika« vdrle na francosko ozemlje. Podobne izjave so po naročilu koininforma podali najvišji voditelji ostalih komunističnih strank na zahodu od Togliattija do ameriških komunistov. To. pomeni, da se je Moskva odločila za ostrejšo politiko. Potrdilo za to imamo v nenadni spremembi na najvišjem mestu v sovjetski zunanji politiki. Sovjetski zunanji minister Molotov, ki je bil na tem mestu od leta 1939, je. naenkrat odstopil, na njegovo mesto pa je prišel Višinski. Kakšen je pomen vseh teh sprememb, bomo mogoče že v kratkem videli. Avstrijska mirovna pogodba Namestniki zunanjih ministrov se še vedno razgovarjajo o avstrijski mirovni pogodbi. Sovjetski zastopnik je podprl jugoslovanske zahteve, zahodni zastopniki pa so podprli avstri-sko stališče, ki odklanja jugoslovanske zahteve, katero smo omenili že v zadnji številki našega lista. Ameriški zastopnik je izjavil, da že avstrijska ustava sama varuje narodno samobitnost koroških Slovencev ter jim zagotavlja razvoj na vseh področjih, vendar pa je pripravil še poseben predlog, ki naj za trajno reši vsa vprašanja slovenske narodne manjšine v Avstriji. Ta predlog vsebuje naslednje štiri točke: 1. da koroškim Slovencem zagotove pravico do slovenskih šol, 2. da uradno priznajo slovenščino in njeno rabo, 3. da zagotove Slovencem svobodo združevanja in ustanavljanja zadrug in drugih gospodarskih ustanov in 4. da Slovenci dobe državljansko in politično enakopravnost. O tem predlogu bodo razpravljali na prihodnjih sejah. Kitajska mirovna pogajanja Kitajski ministrski predsednik dr. Sun Fo je izjavil, da se bo nacionalistična vlada sredi marca pogajala s komunisti za sklenitev miru. Rekel je, da bodo nacionalisti zahtevali trajen in časten mir in da ne bodo sprejeli nikakega diktiranega miru. Procesi na tekoCem traku Boj proti cerkvi se v komunističnih državah neusmiljeno nadaljuje. V Sofiji poteka razprava proti petnajstim prote-stantovskim pastorjem, v Budimpešti poteka razprava proti 14 osebam, večinoma duhovnikom, na Poljskem pa je tudi bolezni izdihnil svojo dušo v Mariboru tamkajšnji škof dr. | Tomažič. Lavantinsko škofij -: sko stolico je zasedel PO smrti j Predsednik nekega protestantske* rajnega škofa dr. Karlina. Na i ga udruženja cerkva piše, da sc nnt gimnaziji je bil sošolec rajnega I /tli primeren način, kako bi. i/.ra/il gospoda Jožeta Abrama iz Pev-: občutke milijonov ljudi po vsem me. Za Časa Hitlerjeve okupa-| 5>'ctu zoper preganjanje vere, če bi cije je bil nekako konfinirail v na določen dan zvonili z vsemr cc.fr svoji palači V Mariboru. Njego- j kvenimi zvonovi po. Ameriki in po va duhovščina pa je bila skoraj j drugih deželah, kjer se ljudje Sc vsa izgnana po svetu. Poznejše I lahko svobodno' zbirajo k češeenju trpljenje ga je zelo potrlo in! Boga. pospešilo njegovo smrt. Kliezo- O tem smo se posvetovali že z Škof dr. Ivan Tomažič se je od-; drugimi cerkvenimi zastopniki, pravi, likoval po veliki pobožnosti, in so se vsi odločili /a ta predlog. vnemi za sveto stvar, učenosti in ijubeznivosti. Verniki njegove škofije so ga takoj vzljubili. Njegova smrt je globoko prizadela nele mariborsko škofijo, Treba je samo, da se z vsem' ccr? kvarni sporazumemo za dan, kdaj naj bi se to zgodilo. Če se bomo za to dogovorili, bodo zapeli zvonovi križem Amerike in ampak vse slovensko katoliško ! križem vsega svobodnega sveta v ljudstvo, ki ga bo ohranilo v trajnem spominu. Ker noben slovenski časopis v Sloveniji ni mogel napisati niti besedice v njegov spomin, se mu hočemo oddolžiti vsaj s temi! skromnimi vrsticami v našem listu. Naj v miru počiva! Težave za svetoletne romarje Vatikanski radio je sporočil, da so dobile sovjetske podložni-ške države (Češkoslovaška, Romunija, Madžarska, Poljska, Bolgarija, Albanija in sledila jim bo gotovo tudi Jugoslavija) od kominforma navodilo, da katoliškim vernikom ne smejo dajati potnih listov za romanje v Rim ob priliki svetega leta, ki bo prihodnje leto. Nov protest radi verskega preganjanja Kanadski ministrski predsednik St. Laurent je v parlamentu poročal o korakih, ki jih je kanadska vlada podvzela ob priliki obsodbe kardinala Mind-szentyja. V poročilu je dejal, da je kanadski opravnik poslov v Pragi zaprosil za potni list za na Ogrsko in v Romunijo, da bi se tam na licu mesta prepričal o »verskem preganjanju« v teh državah. Minister je izjavil, tako mogočni demonstraciji vere, da bo vzbudila pogum ne le pri ti* stih, ki. se boje tjstega. kar bi uteg* nilo priti, marveč tudi pri onih, ki trpe v temi suženjstva, ki je že leglo nanje. Blagoslov sv. očeta slovenskim beguncem 2. januarja je zapustilo taborišče v Spfttalu ob Dravi na Koroškem, malo manj kot 600 beguncev za Argentino. Ker je bil to doslej največji transport beguncev Slovencev iz Avstrije, je begunsko zastopstvo v Rimu obvestilo sv. očeta in ga zaprosilo za blagoslov. Salezijancu g. Ivanu Dobršku, ki opravlja dušno pastirsko službo v taborišču Grugliasco pri Turinu, kjer se je ta skupina na poti skozi Italijo za nekaj časa morala ustaviti, predno se je tikr-cala na ladjo, je poslal namestnik državnega tajnika msgr. Montini sledečo brzojavko: Sv. oče z očetovskimi željami spremljali slovenske begunce, ki odhajajo v Argentino, jim prosi božjega varstva, sreče na potovanju in za njihovo bodočnost v novi deželi kamor potujejo. Pošilja jim srčno rad zaprošeni apostolski blagoslov, ki naj jim bo v tolažbo in oporo.« č/ttpodardoAl ŠJU DRUGA POSTNA NEDELJA Iz sv. evangelija po Mateju. Jezus je vzel s seboj Petra, Jakoba in njegovega brata Janezu, jih peljal posebej na visoko goro in se pred njimi spremenil: obraz se mu je zasvetil ko sonce, in njegova oblačila so postala bela ko sneg. In glej, prikazala sta se jim Mojzes in Eliju in sta govorila z njim. Oglasil pa se je Peter in rekel Jezusu: (Jospocl, dobro je, da smo tukaj; ako hočeš, naredimo tukaj tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega. — Ko je še govoril, glej, iih je obsenčil svetal oblak in glej, glas iz oblaka je rekel: Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje, niega poslušajte. — Ko so učenci to slišali, so padli na obraz in se silno bali. Jezus pa je pristopil, se jih dotaknil in jim rekel: Vstanite in in ne bojte se. — Ko so pa oči povzdignili, niso videli nikogar razen Jezusa samega. Ko so šli z gore, jim je Jezus zapovedal: Nikomur ne pravite tega, kar ste videli, dokler Sin človekov od mrtvih ne vstane. Odlomek iz Postnega pisma za tržaško Škofijo Mnogo zla prihaja od naše sebičnosti. Ljudje sami pri sebi mislijo takole: -»Meni se mora dobro goditi«. Tako mišljenje izraža sebičnost. Spremeniti ga i jc treba takole: »Nam vsem naj! se dobro godi«. Ne morem biti brezbrižen za usodo drugih ljudi, saj smo vsi bratje med seboj. Delo imam; mnogi ga nimajo. Stanovanje imam: drugi so brez pravega stanovanja. Življenja si ne morem misliti brez raznih ugodnosti, ki iih nudi svet pod besedo »visoka življenjska raven«: gledišče, kino, v poletni dobi bivanje ob morski obali in v visokih gorah, pozimi spet izleti v hribe in sankanje po snežnih planjavah. Ali kaj pomisliš, ko zase zahtevaš tako življenjsko raven, da drugi pač imajo sneg, pa le za to, da jim zobje šklepečejo od mraza? V tvoji soseščini je družina, ki ima očeta brezposelnega. Vidiš, tam se življenjska raven imenuje revščina. Če bi bili manj sebični, bi si morali postaviti za cilj tako življenjsko raven, ki bi dajala možnost preživljanja vsem. Tedaj bi bil vsak priboljšek upravičen in zaželen. Kadar torej mislim na to, kaj bi bilo .lobro zame, ne smem pozabljati na to, kaj bi bilo dobro za druge. Tako se ie treba vstavljati sebičnosti. Uporabite to postavo ljubezni in bratstva na razne primere, ki jih poznati :z svojega zasebnega, družabnega ali poklicnega življenja. Kot kristjani — saj govorim vernikom — morate izkazovati krščansko ljubezen, ki je postava in ne samo svet. Kot državljani pa boste razumeli, da je človeška družba zdrava le tedaj, če je poskrbljeno za blagostanje vseh. Napredovati moramo vsi, in če mogoče prav visoko, toda vsekakor le skupno vsi, ako tudi v sorazmerju z zaslugami posameznika. Na to radi pozabljamo. Govori se, da je v Trstu čez 20 tisoč brezposelnih. Odkrito povedano, želeli bi, da bi bila za- bavišča nekoliko manj natlačena, bolj redki smučarski vlaki, zato pa število brezposelnih znižano vsaj za polovico. Ali se da kaj takega doseči? Začnimo s tem, da bomo zavračali vabljive mike svoje sebičnosti. Socialno vprašanje je ka~ kopada vprašanje pravičnosti, vendar je samo krščanska ljubezen tista sila, ki mora gnati vse in vsakega na delo. Državna postava je počasna in okorna in ne pomaga v vsaki resnični stiski. Ljubezen prodre povsod in pomaga več tam, kjer je potreba večja. Predno bo družba res pravična skupnost ljudi, mora postati družina bratov in sester, ki se imajo radi med seboj. En sovražnik naše sreče je torej sebičnost, ki vlada v naših srcih. Stare so že te pripombe, toda ne morete reči, da so nepotrebne. Včasih varamo sami sebe. Izide poziv, naj ljudje priskočijo na pomoč v tem ali onem primeru očitne bede, in srca se odpro. Toda koliko src? To je prvo vprašanje, ki nas nekoliko razočara. Drugo pa ie to, da se ljubezen ne sme omejevati na take primere izredne pomoči. Pomagati mora zdržema naprej, dokler je resnična potreba. Tako kot ravna v družini. In prav na področju brezposelnosti bi mogla znatno pomagati odkrita in velikodušna vnema vseh prizadetih krogov, če bi si vzela za cilj izključno le blagor onih, ki so brez dela in zaslužka. Pregledati bi bilo treba znova ves položaj na delovnem trgu, vprašanje nastavitve žensk, ki so že v družini oskrbljene, vprašanje izrednih del in dekjv-nih nadur, možnosti izpopolnitve in razširitve raznih podjetij z namenom, ne da se ta ali oni bolj obogati, ampak da se zaposlijo nove delovne sile. Tedaj bi mogli z notranjim zadoščenjem reči: Blagostanje moje družine bi lahko bilo še večje kot je; pa nič ne de. So pa zato srečni družinski očetje, ki delajo in prinašajo na svoje domove kos kruha namesto obupe v srcu. Če bi se — pravim — tako ravnalo, bi mogli videti, kakšnih čudežev je zmožna resnična in dejanska ljubezen, bratstvo, občuteno v srcih in dokazano v delih. Bog pa, ki ga nič tako ne gane kot dejanska ljubezen, bi naredil ostalo. začetkom posta je ustrezala u-živanju blagoslovljenega mesa (gnjati) na koncu posta. V starih obredih beremo, da ie bilo v navadi, da so ljudje v krogu svojcev ali prijateljev jedli jagnje, ki je bilo prej blagoslovljeno. Ker je pa to dišalo po judovski šegi, so to navado kasneje odpravili in so začeli uživati o veliki noči blagoslovljeno gnjat — kakor je še sedaj v navadi. Postni čas v srednjem veku Po katoliškem naziranju, ki je veljalo tudi kot naziranje srednjeveških držav, je spadalo izvajanje postnih in zdržnih dni k človeškim verskim opravilom. Karol Veliki je Saksom zagrozil s smrtno kaznijo, če se ne bodo držali! 40 dnevnega posta. Armadi, ki jo je poslal proti Hunom, je zapovedal tri molitvene in postne dni drugega za drugim Tudi drugi' narodi v zahodnih evropskih državah so bili od države kaznovani, če se niso postili. Tistim, ki so se res držali cerkvenih zapovedi, je pomenil veliki zastor, ki so mu ljudje rekli »zastor lakote«, in ki je med postom visel v cerkvi med korom in cerkveno ladjo, zares zastor lakote. Spominjal je ljudi, da ne smejo uživati mesa, mleka in jajčnih jedil. Pri tem ni bil nihče izvzet, kr je bil že toliko star, da ga je vezal post. Samo bolnikom in porodnicam je bilo dovoljeno uživati jajca. Tudi romarji, ki so bili bolehni in že dolgo na poti, so imeli olajšavo, da so lahko jedli meso. Olajšava pa je bila zapisana v njihovih romarskih potnih listih. Zapovedanih zdržnih postnih dni je bilo 96 v cerkvenem letu. Postnih dni je bilo navadno 65. Ker so bili postni dnevi tudi dnevi zdržnosti, se je tako povečalo število zdržnih dni na 160 na leto; torej je bil vsak tretji dan v letu dan zdržnosti, ko verniki, tudi otroci, niso smeli jesti mesa, o velikonč-nem času pa tudi mlečnih in močnatih jedi ne. Postni dnevi so obsegali 40-danski velikonočni post, post vigilij pred prazniki in pa kva-trne poste. V kvatrnem času tudi niso smeli delati tlake in ne plačevati najemnine. Prvotno postenje, ko je mo- ral biti človek tešč do sončnega zahoda, je Cerkev zahodnih dežel v 9. stoletju opustila. Dovolila je enkratno nasičenje na dan, kar velja od 14. stoletja dalje kot splošno navodilo. Dokler je postna zapoved predpisovala, da mora biti človek tešč ves dan, so bila novodila o posameznih jedeh nepotrebna. — Petki in sobote so bili itak dnevi zdržnosti, ko je bilo prepovedano jesti meso. Nova cerkvena postna praksa je to postenje olajšala, vendar je ukazala, da o velikonočnem času verniki ne sinejo uživati tud’ še jajc, presnega masla in mleka. Kako je bil post v srednjem veku zares — za naše sedanje pojmovanje naravnost neznosno strog — priča skoraj drakonska odredba kardinala Nikolaja iz Cuesa, po kateri je bilo določeno, da tisti, ki je v postu užival jajca, niti ne sme sprejeti sv. obhajila. Zaradi cerkvene prepovedi o uživanju jajc in jajčnih jedil med postom, ker so takšna jedila prištevali k mesnim, je seveda sledilo, da so se nabrale velike množine jajc (saj kokoši vprav v tem času najbolj nesejo jajca), ki so jih ljudje potem o veliki noči podarili znancem in prijateljem. Ko je kasneje Cerkev dovolila uživanje jajc v postu, pa je ta šega vendarle ostala. Dandanes si niti misliti ne moremo velike noči brez jajc, ki jim pravimo pi-ruhi ali pisanice. Ljudje so se pričeli postiti na pepelnico, prejšnji dan pa je bil praznik veselja. Ker so takrat ljudje neznanski radi i-meli veliko praznikov, so ta pen pelnični predpražnik raztegnili na več dni nazaj, tako da so iz pustne noči nastali trije pustni dnevi. Večja množina mesa pred Socialna šola 5. Državljansko življenje. Za državo so potrebne tri sestavine: prebivalstvo, ozemlje in oblast. Od drugih posvetnih družb se razlikuje po svojem obsegu in višjem cilju. Država vse ostale družbe združuje, kajti ona obsega družine, pokrajine in najrazličnejše u-stanove. Država je na svojem ozemlju suverena, to se pravi, da ima na njem najvišjo oblast in ni odvisna od nikake druge višje posvetne oblasti. Kljub temu pa ima država seveda od-nošaje in stike z drugimi državami in se lahko z njimi združuje v višje, naddržavne tvorbe. Naloga države je skrbeti za skupno blaginjo državljanov. Država je naravna družba. Bog je ustvaril človeka kot družbeno bitje. Leon XIII. piše v svoji _ okrožnici »Immortale Dei«: Če človek živi ločeno od soljudi, si ne more preskrb-ljati tega, kar potrebuje za življenje, niti si ne more preskrb-ljati sredstev za razvoj svojih duševnih in moralnih zmožnosti. Družina, ki bi živela odtrgana od ostalega sveta, bi pogrešala okolje za življenje. Država kot civilna ali politična družba je torej naravna družba. Nobena družba pa ne more živeti brez oblasti, ki jo pošteno vodi, da lahko zagotovi in doseže skupno blaginjo. Družba in oblast sta torej nekaj naravnega in izhajata od Boga samega. Posledica tega načela je, da je nepokorščina do oblasti nepokorščina do reda, ki ga je postavil Bog. Druga posledica tega načela pa je, da oblast ni sama sebi namen, ampak mora služiti ljudstvu. Edino opravičilo za oblast je služba ljudstvu in to ji tudi postavlja meje,- preko katerih oblast ne sme iti. Oblast ne srhe kršiti osnovnih načel vere in morale in ne božjih ter človeških pravic vsakega posameznika. Čeprav prihaja oblast od Boga, vendar ni nikaka predpravica kakega posameznika ali kake družine. Bog ni izbral nikogar kot izvoljenca, ki bi bil nosilec oblasti. To je storil le [izjemoma pri judovskem ljudstvu, ki je bilo kot izvoljeno ljudstvo poklicano • za posebne naloge. Bog tudi ni določil, kako naj se vrhovna oblast imenuje in kakšna naj bo ustava. To nalogo imajo ljudje sami. Z drugimi besedami se to pravi, da Bog ni posebej določil oblike vladavine, kot na primer monarhijo, aristokracijo ali demokracijo. Vse to si lahko svobodno izberejo ljudje sami po svoji uvidevnosti. Zato tudi katoliška Cerkev pri svojih odnošajih z državami ne gleda na njihovo obliko, ampak skrbi le za verske zadeve in pravice njihovih državljanov. Državljan ne sme biti brezbrižen do državne oblasti, ampak se mora udeleževati javnega življenja v večji ali manjši meri, kakor mu pač dovoljuje državni red v različnih oblikah vladavin. Državljan je dolžan vestno izpolnjevati politične funkcije, ki so mu dodeljene. Katoličani so torej popolnoma svobodni, da se zavzemajo za to ali ono državno obliko, pa naj bo to republika ali monarhija, le to morajo skrbeti, da oblast spoštuje nauk, ki ga uči krščanstvo. Ce je to zagotovljeno, državljani po katoliškem nauku nimajo pravice do nasilnega državnega prevrata, kajti sicer bi bila družba izpostavljena nevarnosti trajnih neredov in uporov. Le takrat, če je na oblasti neznosna tiranija, ki krši najosnovnejše pravice državljanov, je upravičen in dovoljen nasilen prevrat, ako so vsa druga sredstva odpovedala. Pohujšljivo časopisje začenja skrbeti italijanske oblasti, ki s strahom opazujejo, kako se širi nemoralni tisk vseh vrst in kako ga ital. množice požirajo. Računajo, da izhaja ta čas okrog 200 ilustriranih časopisov, ki so vsi bolj ali manj nemoralni. Vsak izmed teh se tiska v desettisočih izvodov, nekateri gredo celo v sto-tisoče. Vrh tega je treba računati še vsakovrstne brošure in »šundromane«, ki se dobijo v vsaki trafiki. O tem perečem vprašanju so razpravljali v rimskem senatu 1. februarja t. 1. Vsi govorniki so se ujemali v obsojanju takega časopisja, niso se pa ujemali v sredstvih, s katerimi bi se dal zajeziti pohuj-šljivi tisk v Italiji. Brez dvoma, da je potrebna vzgoja ljudstva, da ne bo segalo po taki duhovni hrani, , kot jo nudijo ti časopisi, vendar mora nastopiti z večjo energijo tudi državna oblast, ki mora imeti pravico in oblast, da zapleni tiiskovine, ki so v javno pohujšanje, kakor tudi da sme vzeti izdajateljem takih časopisov tiskovno dovoljenje. Svoboda je lepa stvar, toda svoboda pohujševanja in zapeljevanja mladih in starih je greh in zločin in zato se mora v mejah možnosti prepovedati. POZOR! V nad dva milijona iztisih se tiska Gran Hotel. List je mo ralno mani vreden in večkrat nemoralen. Verna katoličanka ga ne čita in ga tudi ne sme. Ali bi ne bilo sramotno za slovensko hiša, ako bi vanjo zahajal tak list, ne pa naš K. G.? Koledar za prihodnji teden 13. marca. NEDELJ A. Druga postna, levatrna. — Kristina. 14. PONEDELJEK. Matilda. Ko' zjna (Rožica). 15. TOREK. Klemen Marija Dvorjak (Holfbaucr). Bil je češkega iodu in je živel na Dunaju v za' cetku prejšnjega stoletja. Njegov duhovni vpliv jc bil tolik, da so imenovali »dunajskega apostola« 16. SREDA. Hilarij (Jeler) in T* e’jan, oglejska mučenca, patron# gorišike stolne cerkve in nadškofije' 17. ČETRTEK. Patricij (Patrik)-Rojen jc bil na Angleškem, poznej* pa je vero oznanjeval na Irskem * tolikim uspehom, da so ta zeleni otok imenovali »svetniški otok* njega pa »irskega apostola«. 2iv® je v 5. stoletju. 18. PETEK. Ciril Jeruzalemski' cerkveni učejvik. 19. SOBOTA. Zapovedan prazn® sv. Jožefa. I Slovenske šole iw julLI Emancipazione“ V Trstu izhaja tednik, ki so ime? ■nuje »L’emancipazione«. Pravi, da zastopa načela G. Mazzinija, apos stola narodnostne pravičnosti. Kas dar nima pisati kaj drugega, objav* Ija članke o slovenskih šolah na Tržaškem. To samo po sebi ni nič hudega. Celo veseli bi moralj biti tega. Mazzini je namreč vedno go* reče zagovarjal misel prisrčnega so* glasja in sožitja med narodi. Pa preberi kak članek iz »L’em.«! Vsak je poln strupa, ki ga bruha proti slovenskim šolam. Ali je to mazzi* nianjzem? »LVmancipazionc« sicer ni resen list. Ker pa pravi, da piše članke o naših šolah strokovnjak, si bomo tudi mi malo ogledali to »strokov* njaško« zadevo, čeprav smo pri bra= nju zadnjega članka prišli do pre* pričanja, da bi tak šolski »strokov* njak« na italijanski šolj še pome* tač no mogel biti. Preveč neumnosti in laži je namreč nagrmadil v dveh j ■stolpcih. Laži! Toda po vrsti! Naj* j prej neumnosti! »Strokovnjak« navaja številčno stanje slovenskega učiteljstva in šolskih otrok iz 1. 1923. Takratne razmere sc mu zdijo idealne. V šolskem letu 1922*23 jc imel n. pr. (sledeči podatki so iz »L’em.«, ki naj odgovarja za točnost): Roljunee 172 učenca in 2 učitelja Boršt 145 „ „ 2 „ Ricmanje 165 ,, „ 2 „ Škofije 476 „ „ 3 „ Sv. Barbara 117 „ „ 1 „ Dolina 370 „ „ 4 „ Najpopolnejša šol mo* rajo z^ijjčjei kletke! čistiti, počivati a'; si še obleko za mašo nabaviti. Starejši naseljenci zelo pomirajo. V zadnjem času jo umrl v svojem 60 leti naš rojak Franc Muzgar. Imel je lep pogreb, ker je bil zelo priljubljen. Oprostite moji slabi pi* savi, sem: že 20 let v tujini, kjer se res mučimo za ta borni vsakdanji kruhek. Želimo, da bi bil list kaj več poročal jz domovine in o1 na* seljonciih v tujini. Nc smem poza* biti, da gospod Vinko Žakelj vsak mesec obiskuje isto nedeljo kot nas naše rojake v drugem 11 km odda* lienem mestu. Bog ž>ivj njega in Vas! A. Novice Slov. postne pridige v Gorici ^JCakoc osafco teto so tudi (etos postne pcldige ja S(o-oence o ceekol so. Ognacija osati petek ob S. uci joečec, Gatožaji pcidigac je preč. 9. (Paofirt (noši dekan 15 'Kotmcida. 'Dakimo ose <5(o-oence k tem pcitUgam, da komo tako ces pcajnooali pcajnik 'Dstajenja. Dva duhovnika v Ptuju obsojena Župnika Vekoslav Skuhala in Franc Planinšek sta bila te dni obsojena na 12 let prisilnega dela. Sodili so ju v Ptuju radi spovedne molčečnosti. Sv. Janez Nepomuk ima svoje’naslednike med Slovenci. Ameriško romanje v Fatimo Dne 9. maja pride v Fatimo drugo narodno romanje iz Združenih držav. Romanje vodi benediktinec p. Hieronim Pal-mer. Iz New Yorka bodo odšli v zrakoplovih na Portugalsko. To bo prvo romanje po zraku. Podpore ameriških verskih organizacij Evropi Razno ameriško verske organiza* cije so sklenile izdelati skupen na* črt za prekomorsko pomoč, ki oh* staja predvsem v poljskih pridelkih. V letu 1948 je nad pol drugi mi* lijon rodbin v 26 državah od 48 držav poslalo 43 državam Evrope, Azijo jn Južno Amerike 2.000 vago* nov pšenice, moke, mleka, surove volne, bombaža in drugih izdelkov. Gospodarski listek Promet tovornih avtomobilov skozi Trst Da bi pomagala vozačem tovornih avtomobilov na dolge proge in hkrati preprečila okvaro obalne ceste Miramar-Sesljan, je Zavezniška vojaška uprava danes spremenila svoje prometne omejitve za težke tovorne avtomobile. Civilna policija je pred časom dobila navodila, naj preusmeri ves promet težkih tovornih avtomobilov s ceste Miramar-Sesljan na novo cesto, ki veže Sesljan in Sveto Soboto preko Padrič. Z ozirom na številne prošnje vozačev težkih tovornih avtomobilov na dolge proge za spremembo te odredbe, smejo sedaj voziti v smeri iz Trsta po ulici Fabio Severo, na poti v mesto pa po ulici Cologna, ki dosežeta novo -cesto na Opčinah. To velja za vozila vseh vrst, razen za avtomobilske cisterne. Ta odredba stopi v veljavo takoj. Avtomobilske cisterne pa bodo še naprej vozile po cesti Sv. Sobota-Sesljan. Težki tovorni avtomobili bodo lahko še vedno vozili po vsej dolžini nove ceste, če bodo vozači tako želeli. Zaradi teh novih navodil Zavezniške vojaške uprave pa ostane enosmerna vožnja po cesti Fabio Severo, ki so jo uvedli zaradi cestnih del, stalno v veljavi. Mohorjeva družba naša najstareJSa kulturna ustanova Zgodovinski pomen Mohorjeve družbe je tako velik, da se nujno mora ob njem ustaviti vsak zgodo: vinar, ki piše o naši preteklosti. Kulturno delo te družbe je izredno. Ustavimo se za trenutek tudi mi ob njenem zgodovinskem delu. Nemški cenzorji in oblastniki so leta 1845 preprečili, da bi Martin Slomšek osnoval Slovencem tako po* tiejSno »Društvo za izdajanje do* brih slovenskih bukev«. To vrzel je zamašil z »Drobtinicami«, ki so bile več desetletij prava ljudska enčiklo* pedi ja. Toda Slomšek se ni zadovo: Ijil s tem. Stara misel, ustanoviti društvo, ki bi izdajalo knjige, pisane' po njih načelih, je zaživela leta 1853, ko je Slomšek ustano--vil »Društvo sv. Mohorja«. Takrat je štela 785 udov. Leta 1860. sta Jas nežič in Einspieler preosno\’ala Društvo v cerkveno bratovščino »Družba sv. Mohorja«, ki se je do: slej naglo in mogočno razvijala. Leta 1872. je imela Družba sv. Mohorja 20.000 udov jn lastno ti* s k ar no, leta 1880. . . . 25.000 udov „ 1890. . . . 48.000 „ „ 1900. . . . 80.000 „ „ 1919. . . . 90.512 ,, Družba sv. Mohorja je zajela ves slovenski narod in tudi izseljence. Njene knjige so romale v 13 škofij. V Afriki in Aziji je imela leta 1907. 206 udov, v Severni Ameriki pa 1694. Do danes je razposlala v svet okoli 30,000.000 knjig. Čeprav ima danes Družba sv. Mohorja zaradi meje 3 sedeže (Celovec, Ljubljana, Gorica) je ostala zvesta Slomškove* mu programu: 1. Skrbeti, da se krščanski in po* božni duh obvarje in potrdi, 2. da se ljudem dobre in koristne knjige v roke dajo. Družba sv. Mohorja je torej naj* starejša slovenska kulturna ustanos va, ki je orala ledino na vseh področjih. Zbudila je ljubezen do slovenske knjige ter se tako ponaša z delom za narod in Boga. Prešernov sošolec irf prijatelj Slomšek je ostal s slovstvenim delom sredi ljudstva. Torej je bila služba Rogu jn narodu ista, kršitev dolžnosti do ljudstva in jezika mu ni bila nič manjši greh kakor krši* tev božjih zapovedi. Slomšek je dvignil v ljudstvu speče in zmaliče* ne duhovne sile. Pri tem prosvet* nem delu se je naslanjal na 2 trdni ustanovi, na Cerkev in šolo. Potrebo ljubezni do jezika in narodnosti je podkrepil še z božjo zapovedjo ter tako zasidral slovenski narodni pre* rod kot metafizično zapoved v sa* mem Bogu. Samo tako razumemo čudovito združenost verskih in na> pIERRE L’ ERMITE Kako sem ubila svojega otroka je Dominik župniku kaj pri* Povodoval in prod njim zakrival syoj0 dušo, se je temu večkrat za* '^elo, kot bi gledal pred seboj po* , Opijajočega se človeka, ki kliče na Pomoč. Dominik je hotel postati človek. °di njegova mati jc izrazila to že* dasiravno sc je dobro videlo, da ',‘av za prav niti nc ve, kaj hoče s reči. No, k temu jo je silila bo* ^®en, da njena družina ne izumre. lda težko podedovano brome je ^»tiskalo na zemljo mlado otroško U|i°- ki se je hotela znebiti neznos* okov, prosto razpeti svoja krila in poleteti v sinje zračne višave. Župnik Firmin jc sklenil, da Domi* niku pri tem pomore, in je vedno gledal, da jc ostal v stiku z otrOko* vo dušo. Zavoljo tega se je tudi odzval po* vabilom gospe Yholdy in večkrat kosil v njenem razkošnem dvorcu. Sedeli so v naravnost knežji obed* nici, kjer se mu je zdel ubogi Domi* nik kot kakšna igračka, okoli kate* re so se z nekim hladnim prezirom obračali visoki služabniki. V veliki dvorani je videl župnik sliko gospe Yholdy. Pod sliko je bil podpisan neki modem slikar, ki najrajši slika samo našemljene go* spe. Pogladil je psička, ki so ga pri* peljali s Kitajskega, kjer je še prav majhen stal pet sto frankov; tudi ta jc bil po modi in podoben debeli zveriženi stonogi pa tako zavaljen, da se je bilo bati, da mu bu zdaj zdaj poč:la pretesna koža. Čudil sc je zbirki pahljač in škatel za slašči* ce in zabil marsikak večer za prazno pomenke. Popolnoma zastonj pa tudi tega časa ni izgubil, ker sta gospa in go* spodična — ta je bila zanj šc po* sebe navdušena, ker je dobro govo* ril nemški — prišli do prepričanja, da je Dominikov katehet v resnici zelo ljubezniv mož, kateremu lahko zaupata Dominika, dokler bo hotel. To je bil pričetek in obenem že prvi uspeh. Nekega večera pa je župnik Fir* min sprejel celo partijo bridgea (an* gleška igra), četudi jc bil od nekdaj hud nasprotnik kart. Zato pa mu je gospa Yholdy dovolila, da popelje Dominika v svoj patronaž v prod« mestju, kjer je z velikim veseljem ustanovil nekako podružnico za prc* proste ljudi jn jo združil s svojo premožno župnijo. Gospa ni dosti razumela, kolikega pomena jc to dovoljenje, in je zahteval lc, da sme iti edino z župnikom in si ogle* dati hišo tedaj, ko ne bo otrok notri. Škrlatinka sc prav kmalu naleze in potem človek še druge okuži. In kadar ne bo otrok notri, bo smel Dominik z župnikom narejati tudi božično drevesce. Gospa Yholdy je darovala smrečico, na ka* toro bo Dominik z rdečim koncem privezoval ničvredne igračke in sladkarije. Vse to pa se bo zgodilo samo radi župnika Firmina. Oh, ta gospod župnik! Povabil jc tudi »gospodično«, naj ju spremi v patronaž. To je storil tako premišljeno, da sam nikdar ni mislil, da jc tako spreten. In nekega dne se je zgodilo, česar ne bi bil nikdar nihče pričakoval: v spremstvu »gospodično« jc stopil Dominik z družinskega avtomobila pred veliko leseno barako, krito š posmoljeno lepenko. Baraka je stala sredi razritega zemljišča, kamor so metali žlindro in druge smeti. Okoli barake je zraslo polno preprostih in oškrabanih nizkih bajt, ki so bjle zgrajene v sili. To je bil patronaž. Baraka je bila šilo enostavno raz* deljena v dvorano za člane, za mladce in za naraščaj. Vse dvorane so bile med seboj popolnoma enako, edino dvorana mladcev je imela svojo knjižnico. Pa kakšno knjižnico! Kako razkošna je bila žc samo vezava knjig! Dvorana članov je bila mnogo bo* gatejša, imela jc celo lasten biljard (neke vrste igra). In kakšen biljard! Sukno je bilo na več mestih prc* Stran 4. KATOLIŠKI GLAS Leto I. - Štev. 6 rodnih načel, ki je moremo primer* jati samo Strossmajerjevi voditelj* s ki in mecenski narodni službi. S te poti ga ni mogla odvrniti nobena oblast. Dunajska vlada ni marala Slomška. Večkrat je bil pod tajnim policijskim nadzorstvom. Nekemu visokemu uradniku z mini-strstva je dejal »Jaz se ne bojim vse evropske policije«. Kljub mnogim zaslugam, ki jih je imel, kot edini izmed tedanjih avstrijskih škofov ni prejel od cesarja nobene* ga odlikovanja. Zato pa so ga Slo; venci, tembolj ljubili. Aškerc je za--pisal dobesedno: Ni ga popularne]; šega imena med Slovenci; v najskri* tejši gorski vasi izgovarja Slomško* vo ime vsak kmet kakor ime kake= ga svetnika«. To je samo nekaj kratkih resnic, ki pa nam že dado mnogo misliti. Ni še dolgo, kar so prišle letošnje knjige. Naši ljudje so jih z veseljem sprejeli kot vedno. T udi na Trza; škem je bil odziv izredno velik. Pa tudi na Goriškem skoraj ni sloveni ske družine, ki bi bila brez Mohor* jevih knjig. Družba pripravlja že zdaj načrt za prihodnje leto. Ras cunajte vsi s knjigami in pridobivaj* te novih prijateljev Mohorjeve družbe. Čim več naročnikov bo družba imela, tem bogatejši bo lahko njen knjižni dar. Letošnje Prešernove nagrade v Ljubljani Slovenska vlada v Ljubljani po* deli vsako leto na dan Prešernove smrti nekaj nagrad za najboljše p e* sr. iške zbirke, povesti in romane, ki so izšli v tistem letu. Letos so zna* šale nagrade po 30.000 din. O nas gradah odločajo samo komunisti, ki jim ni toliko do umetniške dogra* jenosti kakor do komunistične pra* vovernosti. Zato je seveda že vna* prej jasno, kdo lahko 'pride v po* štev za nagrado. Tekmovati morejo le tista dela, ki so na komunistični liniji drugo tako ne more nobe* no več izjti. Letos je dobil prvo nagrado znani komunist s Primorske in bivši glav« ni urednik Slovenskega poročevalca Ciril Kosmač. Napisati je besedilo za slovenski film Na svoji zemlji, kjer poveličuje partizanske podvi* ge med vojno. Drugo nagrado je potegnil Anton Ingolič za povest Pot po nasipu. Mož je pisal pred vojno mastne naturalistične ljube? •zenske romane, po vojni pa je za* jahal komunističnega konjička. Ker pa je šele na stara leta vzel v roke komunistični abecednik, je moral ob prvih povojnih romanih (n. pr. Vinji vrt) preslišati marsikatero bridko, češ da ne pozna partizan* skega človeka... No, mož je zavihal rokave in v kratkem času ne samo zlezel na linijo, ampak celo do — nagrade! — Tretjo nagrado si je prislužil naš tovariš France Bevk za mladinsko povest Tonček. Bevk se je po polomu svoje fratelančne po* lit'ko na Primorskem preselil v Ljubljano na boljši in varnejši kraj. 0čm mmm Seno namesto boinb Na tihomorski j obali v Združenih državah je zapadel sneg in ; na stotisoče glav ostalo i . Zdaj dova-z velikimi vojaškimi letali. Športni teden Za naše ugankarje V prvorazredni skupini so se v nedeljo odigrale sledeče tekme: Palermo * Genoa 3*0, Inter*Ju* ventus 1*1, Luccliese* Livorno 0*1, Torino* Milan 4*1, Roma*Modena 2*1, Sampdoria* Novara 1*3, Atalan* ta »Padova 0*1, Fiorentina * P. Patria 3*1, Bologna * Triestina 1*1. Vremenske nerodnosti so zelo ovirale igranje v prvenstvenem tek* movanju. Srečanje Bari * Lazi o so morali odložiti, zaradi snega, kfc ga je toliko zapadlo v južni Italiji. Goričani so gladko premagali moštvo »Centese« (3*0. TOTOCALCIO 2 — X 1 X 2 1 1 2 1 II 1 1 Sv. oče je sprejel v posebno av* dijenco portugalske nogometaše, ki so igrali v Genovi proti italijanski reprezentanci. Tekač Randeaux si je priboril zmago v mednarodnem teku (poljski ciclocross) v Franciji. Kolesarji se resno pripravljajo na dirko, ki se bo vršila 19. marca na progi Milano * Sanremo. LOTERIJA Dne 5. t. m. izžrebane številke: NEAPELJ 43 13 32 41 38 FIRENCE 25 64 36 85 77 TURIN 78 25 10 5 74 MILAN 14 63 44 49 75 CAGLIARI 20 58 13 32 72 BENETKE 65 49 20 85 19 GENOVA 59 27 44 41 16 PALERMO 33 84 14 71 89 BARI 82 76 56 36 50 RIM 48 35 55 73 22 Rešitev ugank iz 4. št. je sledeča: 1) Jur*čifč (Gregor*čič). 2 Povrstne rime so sledeče: Gori* ca, Mica, brica, tiča, Lica, pravica, desnica, temnica, vica. Izmed došlih rešitev ni nobena zadela vseh točk. Pri rimanj kitici so se nekateri izkazali«pesniško fan* tazijo. Nekdo nas je skoraj prepri* čal, da bi bila tudi njegova rešitev možna, vendar vse preveč šepa na rimi: pest arest. Tu sta dva e po* polnoma različna. UGANKE 1. ČRKOVNA PODOBNICA 1C gl A m da Kar čudili bi se, če ne bi bil dobil nagrade, ker se zna mož že od nekdaj naravnost udarniško prilago^ diti vsaki kulturni smeri. Že pred vojno je pisal v vse mogoče časopi* se. in sicer tako, kakor je kak ča* sopis hotel. — Četrto nagrado so prisodili Vladimiru Levstiku za pre-. vode iz tujih slovstev, zlasti iz ruskega. 2. DOPOLNILNA UGANKA. .. slo, s .. kar, š. r. t, .e...., b..da, . l.sk, ..se. je, n...tin, u. a. ka, zv .. da, po .. ba. Namesto pik vstavi črke in dobiš e-najst besed. Črke, ki si jih vstavil, ti dajo znan pregovor. Nagrada bo ista kakor zadnjič. Zanimivosti Cileini uolobi Letošnji koledar »Ave Marija«, ki so ga izdali slovenski frančiškani v Lemontu (Združene države), ie objavil zanimiv članek z naslovom »Marijini golobi«, ki ga na kratko posnemamo. Bilo je lansko leto na praznik Brezmadežnega spočetja, ko je vsa Portugalska slavila stoletnico, odkar se je slovesno posvetila Materi božji. Za to priliko so prinesli kip fatimske Matere božje v prestolnico Lisbo-no. Tedaj se je pripetilo nekaj izrednega, kar so videli vsi pričujoči in o čemer so poročali vsi portugalski, pa tudi tuji časopisi. Ko so v slovesni procesiji ne- sli kip Matere božje iz Fatime, se je od vseh strani zgrinjalo ljudstvo, da pozdravi svojo ljubljeno Gospo in jo pospremi na n [eni poti v Lisbono. V majhnem mestecu Bomba-zral so se nenadoma pojavili v zraku trije beli golobi. Golobje so boječe živalice, ki se ob vsakem šumu splašijo ter odlete. Tu pa se je zgodilo natobe. Golobje so nekajkrat obleteli kip, nato pa so se v največje začudenje vseh spustili h kipu in se vsedli k Marijinim, nogam. Sprevod se je pomikal od vasi do vasi, od mesta do mesta. Tako se je pomikala procesija cela dva tedna no deželi in ti trije golobi so ves čas noč in dan čepeli ob Mariji in'se niso premaknili nikamor. Pred kipom so igrale godbe, ljudje sc peli Marijine pesmi, nosilnice, na kateri je bil kip, so se gugale, ponoči so pokale rakete, odmevali so možnarii, žarometi so razsvetljevali kip. toda golobi so mirno stali ob Mariii-nih nogah. Včasih so bili čisto pokriti s cvetjem in rožami, ki jih je navdušena množica metala Mariji v pozdrav. Vse to golobov ni: motilo, le tu in tam so si s perutmi pomagali ohraniti ravnotežje, če je kaka roža le pretrdo priletela nanje. Najbolj čudno pa je bilo, da niso hoteli med celim štirinajstdnevnim potovanjem vzeti prav nič hrane in vode. Karmelitski tretjerednik Luis Gonzaga de Oliviera, ki je nosil nosilnico z Marijinim kijKun skozi Lisbono, pripoveduje: Ko je procesija 5. decembra ponoči prispela do nove cerkve, posvečene fatimski Materi božii, so hoteli golobe odpoditi, da bi v cerkvi ne bili v napotje. To pa se ni posrečilo. Golobje so ostali ■celo noč v cerkvi. Tega si nihče ni mogel razložiti. Vsa Lisbona je govorila in pisala o teh golobih in ugibala, kakšen pomen naj bi ta dogodek imel. Drugo jutro pri slovesni maši se je dogodilo nekaj, česar golobje sami po svojem naravnem nagnjenju ne bi bili mogli storiti. Cerkev je bila nabito polna. Pred povzdigovanjem so dali zvončki znak, da se bliža najsvetejši trenutek svete maše. Ljudje so poklonili in po celi cerkvi je zavladala tišina. Tedaj sta se dvignila dva goloba izpred Marijinih nog, kjer sta štirinajst dni stala brez vode in hrane in poletela k oltarju, kjer se je darovala sveta daritev. Eden je ostal na levi strani oltarja, drugi pa na desni. Ko je škof dvignil posvečeno hostijo, sta oba dvignila svoje peruti kot v pozdrav in počašče-nje. Ko se ie sveta daritev nadaljevala, sta goloba na začudenje vseh pričujočih ostala vsak na svoji strani oltarja. Tretji .golob je ostal na svojem mestu pod Marijinim kipom. V trenutku, ko je pozvonilo k svetemu-obhajilu, se je tudi ta golob dvignil in stopil na vrh zlate krone, ki jo ie imela Marija na glavi. Ko je škof držal Obhajilni kelih in hostijo v rokah ter molil: Glejte Jagnje božje, je tudi ta golob razprostrl svoja krila in jih držal razpeta, dokler ni začel škof obhajati. Po končani slovesnosti so odnesli kip Matere božje fatimske spet v njeno svetišče na kraju prikazovanja, golobje pa so odleteli. Ta dogodek je zbudil med ljudstvom veliko zanimanje in začudenje. Časnikarji so golobe ob Marijinih nogah fotografirali in objavili njihove slike. Ljudje so si skušali razlagati, kaj naj bi vse to pomenilo. Večina je bila prepričana, da jih je Marija sama prišla obiskat in jim po nedolžnih živalih, go lobih, ki so simbol miru, hotela pokazati, da bo prišel mir med narode samo tedaj, če se ljudje spet vrnejo k Bogu, ki prebiva med nami v Najsvetejšim zakramentu. Naolstlčna papiga Ravnateljstvo živalskega vrta v ; Monakovem ima zelo težavno n a! o' go, ki mu dela velike preglavice. T* | vrt ima »nacistično« papigo, ki bi | jo morali »denaeificirati« kakor 1 ju' di. Papiga je namreč naučena, ds vsakega prišleca pozdravi z globo' klin poklonom in vljudnim »Heil Hitler« in tega pozdrava noče opu* stiti. Je pač bolj odkrita kot ljudje ki so se le potuhnili, v resnici pa ohranili nacistično miselnost. DAROVI ZA KATOLIŠKI TISK Opčine 1350. — lir. Srčna hvala! Odgovorni urednik : Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici drgnjeno in zakrpano z različnimi zaplatami; krogle so bile vse olup* ljene. Dvorana odraslih je imela tudi neko od vsoh vetrov zneseno 'zbirko orožja, ki so ga nakupili deloma pri kakem starinarju, deloma pa so ga prinesli tovariši iz vojne. »Ko bi mama to videla!« smeje se vzklikne Dominik. »Da, da, ko bi gospa to videla!« de rosno gospodična, ki je skakala po kotanjastih tleh in si nad čevlje zavihala elegantno krjlo, da si ga ne pomaic. TRETJE POGLAVJE Z božičnim drevescem sta imela zabavo Dominik in gospodična. Prišla sta šele takrat, ko je bilo drevesce že skoraj gotovo. Nakupila sta tgrač, a so bile nekatere prele* pe, druge pa zopet precenenc, tako da vse skupaj ni imelo nilkake vred* nosti za siromake, zlasti še ne za siromaka današnjih dni. »Bcatus, uui intelligit super egenum et pau* perem...« Blagor mu, kdor .razume reve>ža in siromaka! Onadva ga ni* sta razumela. Ko sta odhajala, sta bila oba strašno vesela svoje nespameti, le z nekim pritajenim strahom sta se czirala na one bedne koče, ki so se vrstile okoli patronata, kot bi ga ovil s Siromašnim pasom. Avtomobil je moral čakati dve debeli uri pred pralnico jn župnik je bil ves na ognju, ker je hotel imeti tudi šoferja na svoji strani, a se je bilo vedno bati — zlasti v začetku — da perice gosposkim obiskovalcem ne bodo prizanašale z opazkami. Toda take občudovanja vredne duhovnike, ki se ne strašijo težkih žrtev in brez obotavljali ja sami žive v patronažu, spremlja neka p oseb* na previdnost. Šofer je našel tam nekega rojaka, ki je čevljaril v stari kolibi. Z njim sta se pogovorila v svojem narečju in izpila kozarec belega vina; tako človeku še najhitreje minejo dolge ure čaikanja. Vsi so radovedni gledali Domini* ka in gospodično, ko sta stopala v svoj razkošni avtomobil. Nu, njim se jo zdelo, da jih samo občuduje* jo in zadovoljni in veseli so se vsi pripeljali nazaj v Champs-Elvsčcs (Elizejske poljane, najlepši del Pa* riza). Gospodična je živo orisala izlet, Dominik pa je v silnem nav« dušenju močno pretiraval kaJcor kakšen mladenič, ki se je vrnil s prvega lova. Gospa Yholdy se je nasmejala od vsega srca, župnik pa si je prlpravjl ugodna tla za nadalj* nje delo. Čez nekaj mesec v jc napravil nov poskus, ki je bil že resnejši od pr* vega. Dominik jo šel v petnajsto leto in župnik ga je hotel enkrat samega odvesti v patronaž. S tem so nikakor ni mislil otresti gospo* dične, kar tudi ne bi šlo tako glad« ko, ampak je hotel, da Dominik odraslim nekoliko razloži, kako se fotografira. Oni dan je župnik zopet obedo* val pri YhoJdyjevih. Gospa ga je večkrat povabila v hišo in vedno bolj cenila vsako njegovo besedo. Župnik jo je tudi žc dodobra pre« poznal. Vedel je, kaj lahko doume s svojimi ženskimi možgaai in je skrbno gledal, da ni nikoli rekel kaj takega, kar no bi šlo v njeno pic* menjto glavo. Trudil se je, da bi se prilagodil njenim mislim, da tako — kdo veV — tudi njej sami stori kaj dobrega, posebno pa zato, da i1 so tem laže približal Dominiku ir res izklesal iz njega poštenej!* človeka. Da napravi iz njega človeku, t* cilj je imel vedno pred očmi. . Ptf skušal jc na različne načine, včasi^ stopil za korak naprej, včasih 1,J spet ostal na starem mestu, kak0'' je pač kazalo. Tedaj je gospa Yho* dy prvikrat dovolila Dominiku,. ^ jc smel zvečer ven, a jc strogo ttvala, da mora iti župnik Firm' ves čas z njim. Sicer ,pa z mladeniči, ki so zbirali v patronažu, ni bilo mogoč govoriti pred po kleveto, ker so p1 dnevi delali vsi do zadnjega, čcr»' no nekateri niso bili starejši Domin jika. (Nadaljevanj