2>elOUSlCCt Pravica
Glasilo terščansltega delovnega ljudstva
mmmmmmrjmBmmmmfnrrmmimtv hubi im mn n mn
Izhaja vsak četrtek pop.; v slučaju praznika M Posamezna številka Din 1*—. ~ Cena; za 1 mesec || Oglasi, reklamacije in naročnina na uprav« dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Mikloši- j j Din 4'—, za četrt leta Din 10'—, za pol leta Din 20*—j za || Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, I. nad. tsva c. — Nefrankirana pisma s« n« sprejemajo II inozemstvo Din 7'— (mesečno) — Oglasi: po dogovoru II Telefon 2265.— Štev. čekovnega računa 14.900
Žumer S.:
Od spodaj navzgor
Veliko se govori in piše o zboljšanju gospodarskega položaja naših delovnih stanov. Pa kakor da bi marsikdo ne hotel razumeti, se večkrat napačno razlaga to kočljivo in za današnje čase zelo pereče vprašanje.
Moralna in gospodarska propast družbe je prišla od zgoraj navzdol. Kapitalizem, ki je najprej sproletaziral delavske vrste, je nujno povzročil tudi gospodarsko propast vsega malega človeka. Ker delavec ni imel stalnega zaslužka, niti najpotrebnejše in zadostne plače za svoje delo, je povsem razumljivo, da ni mogel kupovati niti od kmeta poljskih pridelkov, kot bi jih sicer ob zadostni plači, niti ni mogel kupovati od trgovca špecerijskih potrebščin, niti ni mogel oskrbeti zadostnega zaslužka ne čevljarju, ne krojaču in ne drugim obrtnikom. Ob obubožanju delavskih družin je obubožal tudi naš kmet in naš obrtnik. Edino le velekapital se je stalno množil na račun utrgavanja delavskih plač in manipuliranja z gospodarsko krizo.
Usodepolno je bilo napačno tolmačenje gospodarske krize kot da je gospodarska kriza našega kmeta nekaj čisto drugega kot delavčeva in kriza obrtnika zopet nekaj čisto drugega kot kriza kmeta, dočim je vse skupaj le eno in isto vprašanje in prav za prav v nujni vzročni povezanosti. Zato je tudi nemogoče reševati kmeta pred polomom gospodarstva, ne da bi se reševalo tudi vprašanje našega delavca, in nemogoče rešiti obrtnika, ne da bi se istočasno reševalo vprašanje našega delavca in kmeta.
Iz tega je povsem razumljivo, da bo konec gospodarske krize ta, da bo na eni strani silno bogastvo, polno razkošja, brezdelja in polno zdemoralizirane kapitalistične družbe, na drugi strani pa velike množice do skrajnosti obubožanih delavcev, kmetov in obrtnikov. Število obubožanih kmetov in obrtnikov bo stalno poviševalo število delavcev, kar bo še povečevalo uboštvo v delavskih vrstah, ker ti ljudje hodijo že danes in bodo še v večjem številu hodili v industrijo delat za vsak denar in tako že tudi vplivajo na stalno zniževanje delavskih plač. Industrija pa seveda ta žalostni proces v človeški družbi pridno izrablja v svojo korist in postavlja nove tovarne vedno na take kraje, kjer je ta proces v najboljšem razvoju, n. pr. Škofja Loka, Kranj, Št. Vid pri Ljubljani itd. itd. Kajti preračunljivi kapitalistični kader človeške družbe prav dobro ve, da so tu delavske moči najbolj poceni in njihov dobiček večji, kot pa v središču industrije.
Po vsem tem je razumljivo, da more gospodarska in moralna ozdravitev priti le od spodaj navzgor. Ce je propast prišla od
kapitalizma navzdol in zadela najprej delavstvo in po njem tudi kmeta, obrtnika in trgovca, more priti rešitev le od delavstva, ki bo najprej zadela kapitalizem, reševala pa najprej delavca, istočasno pa tudi kmeta, obrtnika in trgovca. Ce si bo v tej borbi delavec zasigural stalen in dober zaslužek, bodo imeli najprej od tega korist kmet, trgovec in obrtnik, ker bodo lažje in dražje prodajali svoje pridelke in izdelke. Vseh ravnateljev, industrijcev, upravnih svetnikov in delničarjev ni toliko, da bi pojedli toliko poljskih pridelkov, kot jih pridela kmet, niti ne bodo ponosili toliko čevljev, oblek in drugih izdelkov, kot jih izdela naš obrtnik in tudi ne toliko špecerijskih zalog, kot jih ima v skladiščih naš trgovec.
Čas je, da delavec spozna enkrat samega sebe in svojo nalogo in se prične boriti za sebe in družino, za svojo čast in dostojanstvo tam, kjer je edino mesto za to. Čas je,
da enkrat spoznajo tudi naši kmetje, obrtniki in trgovci, da je njihovo vprašanje tudi vprašanje našega delavca in njegova borba tudi njihova borba, njegov poraz ali zmaga njihov poraz ali zmaga nad celokupnim in edinim sovražnikom — kapitalizmom.
Čas pa je tudi, da vsi katoličani, predvsem pa javni delavci spoznajo velik pomen delavske borbe za ves družabni red in priznajo delavskim strokovnim organizacijam tisto vrednost in pomen, ki jim dejansko gre. Čas je, da se otresemo nepotrebnega strahu pred boljševizmom, treba je le, da krenemo na pravo pot. Ko se bodo razmere boljšale od spodaj navzgor, se nam ob zadovoljnosti delavskih množic ni bati boljševizma. Ob vsakem izogibanju tega vprašanja, ob podcenjevanju in neprestanem rovarjenju proti 40 let stari in že težko preizkušeni delavski organizaciji, pa je vse to delo le negativno in nevarna vožnja naše skupne barke med Scilo in Karibdo, med kapitalizmom in boljševiz-nom. Življenje gre svojo pot ne glede na to, kake oči ima naš strah.
Delavsko	zbornico
delavcem in nameščencem!
Peti predlog JSZ za varčevanje v zbornici, ki ga je plavo-rdeča koalicija odklonila, se je le-tej izdel kar nekam — smešen. Mi smo ga pa dobro premislili in ne bomo odnehali prej, dokler me postane ikri in meso. On nima le finančnega značaja, nego reže naravnost v sistem zbornice same, in smo trdno prepričani, da bo delavstvo stališče JSZ odobrilo v celoti.
Predlog se je glasil: »Članom upravnega odbora, predsedstva in odsekov, ki imajo mesečno eksistenčno plačo, naj se sejnina v celoti črta, prizna pa naj se članom važnejših delavskih profesij in strokovnim tajnikom, ki se smatrajo za delavce.« — Finančni efekt tega predloga bi bil letni prihranek nad 15.000 Din, kar je za današnje čase gotovo lepa vsota. To je ena stran predloga, druga pa je važnejša, zato se moramo pri njej pomuditi malo delj časa.
Volivni red zbornice določa, da morajo zastopniki najvažnejših delavskih profesij kandidirati na prvih 15 mestih. Takih profesij je bil glavni volivni odbor določil 9: rudarje, kovinarje, stavbince, gospodinjske pomočnice itd. Zakonodavec je hotel s tem predvsem za-sigurati ročnemu delavstvu pretežen vpliv na vodstvo in politiko zbornice, dobro vedoč, da je polno delavske birokracije in »voditeljev«, ki se smatrajo nenadomestljivim, in bi se menda podrl svet, ako ne pridejo na vodstvo zbornice vprav oni. In tako so tudi vse organizacije na prvih 15 mestih kandidirale pretežno
delavstvo, vendar je bila v tem oziru najčistejša lista JZS. V plenum delavske zbornice so te važnejše profesije tudi prišle. Toda smola je ta, da se plenum zbornice snide na leto komaj enkrat, da odglasuje bilanco in proračun, nakar gre mirno narazen, zakaj v enem dnevu ne more dobiti vpogleda v delo in sistem svojega zastopa. Z drugo besedo se to pravi, da plenum v stvari ne pomeni mnogo, vse pa upravni odbor, ker on vodi zbornično delo in politiko. Zato bi moralo imeti tistih 9 važnih delavskih profesij pretežni vpliv v upravnem odboru zbornice. Dokler se to ne zgodi, je do-tična določba votivnega reda le pesek v oči delavstvu, ki naj živi v zmotni misli, da ima v svojem zastopu besedo ono samo, dejansko pa jo ima delavska birokracija in »voditeljska« klika. Ker šteje upravni odbor 12 članov, je treba, da pride vanj 9 delavcev, tri mesta pa naj zasedejo nameščenci. Ob tej sestavi upravnega odbora bi se v zbornici na mah nehale razne kupčije ter začela dobra strokovna politika, zakaj uverjeni smo, da bi se delavci, čeprav različno orijentirani, hitro našli na pravem temelju in bi delavsko politiko vodili zares celokupnemu delavstvu v prid.
Da podkrepimo svoje stališče, si kar oglejmo posamezne člane današnjega upravnega odbora! V njem sede od marksistične »Strokovne komisije« sledeči: 1. Melhijor Cobal, ravnatelj delavskega konzuma v Zagorju ob Savi; je obvezen bolniškemu in pokojninske-
V m carski vestnik
Kain bomo prišli? Organiziranim viničarjem, posebno takim, ki dosledno vztrajajo pri zahtevi svojih zasluženih in zakonitih pravic, se od raznih strani čestokrat stavljajo očitki, češ, kam vse to vodi, kam bomo s svojimi zahtevami viničarski stan sploh privedli, kam bomo šli, če na« radi našega nastopa nihče več ne 'bo maral v službi itd. Vsa strašen ja in grožnje so najboljše, obenem pa najslabše spričevalo nesocijalnih manir, ki jih ima večina vinogradnikov napram viničarjem. Če delaš in trpiš, zraven pa stradaš, da ib odo drugi imeli in dotbili, in pri Item ne dobiš nikdar pravične, dostikrat celo ne krivične plače, če si z družino bos in nag i.n brez kru-ha, pa ne bi smel nikjer trditi, da je to krivica? Ali je tako potem prav? Če so tukaj zakoni, uredbe in predpisi, oblasti in institucije, katere naj vse to izvršujejo, kdo naj bo potem tisti, ki ibi imel moč ravno nam viničarjem prepovedati, da se jih ne poslužujemo. Sramota za vsakega tistega, ki se upira priznati viničarju dostojno življenje in državljansko enakopravnost v vseh pogledih. Dvakratna sramota zn takega, ki morda nosi celo javno funkcijo in se še dela vernega katoličana. Laže Bogu in ljudem, delavca pa guli do kosti; njegorva ljubezen do bližnjega je farizejska. Najboljša lekcija vsem takim je, če se vsi organiziramo, ker potem izbira ne bo več mogoča; to jc pa v naših rokah.
Otrok pa ne! K. pobožni gospodinji na deželi, ki je dala postaviti ob svoji hiši celo kapelico, ki vedno rada daruje v razne verske namene, hodi na božja pota in skoraj vsak dan k obhajilni mizi, sta prišla prosit začasnega stanovanja viničarska zakonca, ki slučajno nista nikjer dobila službe in ne stanovanja. Dotična gospodinja, ki ima del svoje hiše celo prazen, je pristala na to, da bi vzela ta dva na stanovanje, ko pa sta povedala, da imata tudi četvero majhnih otrok (sicer šest, pa več si nista upala povedati), je gospodinja dvignila roke na glavo in vzkliknila: »Za božjo voljo1, tedaj pa ne morem dati stanovanja. Tega pa ne, otrok ne. Bog pomagaj! Samo otrok ne k hiši!« — In takih usmiljenih src sebičnosti ter hinavstva, žal najdemo pri nas vsepovsod, to največkrat pri ljudeh, pri Katerih bi bilo najmanj pričakovati.
Svoje pravice so dosegli. Viničar Tkalec Ivan je dobil od uprave admontskega samostana izplačanih 500 Din dolgujoče nagrade. Spor z viničarji ge. Karoline Hintze se je končal z medsebojnim sporazumom, talko, da je dobil Kocjan Ivan izplačanih 500 Din, Pučko Jakob 800 Din in Štrucl Ludvik 800 Din. Na viničarski komisiji v Radenci Slatina se je razsodilo, da ima viničar
mu zavarovanju; 2, Alojzij Sedej, višji uradnik in načelnik mladinskega oddelka pri socialnopolitičnem referatu mest. magistrata v Ljubljani. Je neobvezen bolniškemu in pokojninskemu zavarovanju. Da je mogel kandidirati v zbornico, je bilo treba še špecijelne službe, po kateri so ga prijavili v zavarovanje pri OUZD. Postal je celo predsednik Del. zbornice! 3. Rado Čelešnik, vodja ekspoziture OUZD v Ljubljani, neobvezen pok. zavar., kot uradnik OUZD ne plačuje polnih premij bolniškega zavarovanja, nego samo nekaj nad 10 Din mesečno. OUZD bi moral biti pod zbornično kontrolo, ne pa da ima sam vpliv nanjo! 4. Alojzij Bešter, kovinar v tovarni »Saturnus* v Mostah pri Ljubljani. Je polnovreden član zbornice. 5. Lovro Jakomin, dizučen čevljar, strokovni tajnik, je polnovreden član zbornice. — »Narodna strokovna zveza« ima v odboru sledeče: 1. Dr. Joža Bohinc, ravnatelj OUZD v Ljubljani, nečlan zbornice, velja o njem isto kot o gospodu Celešniku. 2. Rudolf Juvan, načelnik mestnega magistrata v Ljubljani, višji uradnik, neobvezen socialnemu zavarovanju.
3. Joško Zemljič, knjigovodja firme Medic in Zanki v Ljubljani, polnovreden član zbornice.
4. Dragotin Kosem, funkcionar Saveza grafič-kih radrtika v Ljubljani, polnovreden član zbornice.
Petek Alojz do 1. aprila 1953 pravico ostati v dosedanjem stanovanju, viničarka Kovačič Ana iz Hrašenskega virha pa mora ostati še najmanj eno leto v dosedanji službi z nespremenjenimi pogoji.
Gornja Radgona. Tu se bo vršilo 19. nov. šest viničarskih komisij, ki so jih predlagali viničarji po Strokovni zvezi viničarjev. Treba bo tudi načeti vprašanje, da bodo inozemci morali bolje plačevati viničarje in delavce po svojih tulk. vinogradih. Onemu gospodu simpatizerju avstrijskih hitlerjevcev, vinogradniku, ki je zagrozil svojim viničarjem s takojšnjim odpustom, če bi se organizirali, bo pa treba občutno na prste stopiti, i ukaj smo danes mi narod in si ne bodemo pustili komandirati od koiga tam preko .. . ali njihovih prijateljev tukaj.
Posmrtninski sklad beleži zopet dva slučaja. Umrla je tov. Štahara Lena od skupine Limbuš, posmrtnina 500 Din in Novak Leopold, od skupine Kapela, posmrtnina 700 Din. Svojcem obeh ostalih naše iskreno tovariško sožalje! Vsem drugim pa opomin, da si svoje družinske člane zavarujete pri našem posmrtninskem skladu. Sledi 57. in 58. pobiranje prispevkov.
Mariborska ekspozitura
Maribor. Kakor smo že poročali, smo se preselili iz naših prostorov v tretjem nadstropju v prvega. To pa zato, ker so Narodni predložili Delavski zbornici predlog za izmenjavo lokalov, ki jih imajo strokovne organizacije v palači OU/D. S predlogom so s pomočjo socialistov prodrli. Zanimivo je, da so svoj predlog opirali na tkzv. delegatski ključ Delavske zbornice, in da imajo v Mariboru ogromen promet, pardon
—	pokrot, ter morajo izven svojih lokalov, še drago plačevati druge lokale za svoje sestanke. Da ne bi bil ta pokret preveč materialno oškodovan, in tako delavstvo ne bi prišlo do svojili težko pričakovanih pravic, se je naša ekspozitura odločila, da se prostori zamenjajo. Kaj pa sedaj? Nikjer ne vidimo tistega mogočnega prometa, katerega smo pričakovali in o katerem se je toliko govorilo. Lokali so še manj obiskami kakor preje, lako opažamo, da gre pokret NSZ v Mariboru rakovo pot. Delavstvo išče rešitve v delavskem pokretu, katerega tudi sami vodijo. Zato naj se delavstvo zaveda, da strokovna organizacija, ki daje legitimacije za sprejem v službo, in katero baje razni ravinatelji v Melju upoštevajo, ne imore biti delavska.
Od JSZ: 1. Rešek Edvard, papirniški delavec iz Vevč pri Ljubljani, polnovreden član zbornice. 2. Peter Lombardo, stavhinski strokovni tajnik, polnovreden član zbornice, 3. France žužek, knjigovodja borze dela, obvezen bolniškemu in pokojninskemu zavarovanju, polnovreden član zbornice.
Finančna kontrola: Rdeči: 1. Petejan Joža, uradnik OUZD v Mariboru, neobvezen socialnemu zavarovanju. 2. Plavi: štruc Jakob, rudar iz Trbovelj, polnovreden član zbornice. 3. Beli: Rozman Peter, viničarski strokovni tajnik, polnovreden član zbornice.
Tako torej I Edino JSZ je v upravni odbor poslala ljudi, ki jih je smatrati za delavce in nameiščence, drugod prevladuje uradniški element, ki sploh ne plačuje prispevkov za ;zbor-nico po svojih glaivniih dejanskih službah. Sedaj naj delavstvo sodi: Ali vodijo zbornico delavci in nameščenci?! Ne! Zato pojdimo na delo, da očistimo to svojo hišo nepotrebne navlake! Rdeči so ob volitvah kričali: Delavsko zbornico delavcem in nameščencem! Dali so jo v roke birokraciji. Mi pa tudi sedaj pravimo: Delavsko zbornico delavcem in nameščencem!	1
Širite »Delavsko Pravico'1!
Kar se pa tiče spremembe vodstva pri NSZ v Mariboru, nam je tudi precej znano. Njihovi delavci res niso imeli preveč vpogleda v delovanje raznih voditeljev, vedo pa vendarle, za kaj gre.
Papirničarji
Sladki vrh. Že v eni zadnjih številk »Delavske Pravice« smo omenili, da pri nas redno ne obratujemo rudi raznih popravil. Pripomniti pa moramo, da so pri vseh neprostovoljnih praznovanjih prizadeti največkrat samo naši člani. Vsled takšnega prisilnega prazuiovanjaJ so naši člani upravičeno ogorčeni, posebno, ker bi podjetje včasih lahko našlo tudi kak drug izhod. Tako bi se to praznovanje lahko po skupinah menjavalo, saj je to pri nas mogoče, ker smo po večini itak vajeni opravljati povprečno vsa dela, ki jih ima naš obrat. Nimamo strojev, na katerih bi morali vršiti služboi posebni špeci-jalisti.
Res je, da vlada med nami delavci precej sebičnosti ter medsebojnega zavidanja. Takšno zavidanje pa se da odpraviti, ako podjetje pokaže tukaj svojo dobro voljo in splošni socialni cut. 1 riznamo tudi, da nam je še potrebno več-krat n o predavanje o naši delavski zakonodaji in naših pravicah. Ne smemo pa tudi prezreti, da je nekaterim potrebno tudi predavanje o dolžnostih, ki jih ima napram podjetju. Želimo pa tudi, da bi naši papirničarji, ki so organizirani v JSZ, stopili v ožji stik z odborom, in nam poročali o službenih razmerah.
Mi delavci v Sladkem vrhu se zavedamo, da podjetje danes težko izhaja. Zavedamo se pa tudi, da tega ne upoštevajo oni faktorji, ki bi se v prvi vrsti morali. Zn prihodnji sestanek, ki bo pravočasno javljen, Vas že danes poživljamo, da se ga polnoštevilno udeležite.
*	* *
JAVNA ZAHVALA.
Podpisana se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so spremili na zadnjem potu našega brata in soproga Valentina Polaka, kakor tudi za poklonitev venca, častno spremstvo z društveno zastavo skupine papirniškega delavstva, kakor tudi gasilski četi Zg. Pirniče! Vsem našn iskrena zahvala. — Polak Marija, žena; Polak Franc, brat.
Lesno delavstvo
Rimske toplice. V nedeljo srno imeli članski sestanek, katerega namen je bil razgovoriti se o ustanovitvi Mladinskega odseka. Tovariš Lešnik je razložil, kakšen namen in kako nalogo imajo ti odseki. Mi hočemo vzgojiti iz mladine ljudi, ki bodo zmožni in bodo hoteli delovati za dobrobit delavca in celote. To je glavni namen onih, ki so dali vzpodbudo za ustanavljanje odseka in to mora biti glavni namen vsakega odseka. V svrho dosege svojega cilja se poslužujemo raznih sredistev, n. pr. dramatike, petja, godbe itd. Največ pažnje pa moramo polagati na sestanke. Poskrbimo, da bo na sestankih govorilo čimveč tovarišev in tovarišic, bodisi s samostojnimi govori, ali odlomki iz časopisov, knjig itd. Kdor nastopa na odru, ali je pri pevskem zboru, mora tudi na sestanke. Ne dovoljujemo izjem. Sestanki naj se otvar-jaio točno ob napovedani uri. Zamudnikov ne čakajmo. Mladina se mora navaditi točnosti. Na sestankih, zlasti pa pri prireditvah in po prireditvah, pazimo na dostojnost. Nasprotniki pokret a se vesele, ako morejo kaj očitati tovarišem. Ozki stiki naj bodo med starejšimi člani skupine in mladino. To je potrebno za vse. Sku-ina si bo tako vzgojila iz mladine naslednike, i bodo prevzeli težke naloge odbornikov in zaupnikov od starejših. Odsek pa rubi starejše tovariše, za razne nasvete in navodila, ter pomoč ob prireditvah.
Ako bomo delali po teh navodilih, potem bodimo prepričani, da učakamo lep napredek našega mladinskega gibanja.
Št. Vid nad Ljubljano. Ker se pretekli torek sestanek ni vršil radi slabega vremena, se bo vršil v nedelj«, 18. novembra oib 9, toi je po osmi maši, v dvorani cerkvenega doma. Prosim vso čilane, da se sestanka sigurno udeleže. — Predsednik.
To in ono
Škofja Loka. Poročilu se jc^ v nedeljo naša tovarišica Marija Bernik z g. Ziherl Janezom. Novoporočenceina obilo sreče!
Konferenca zaupnikov II. skupine
rudarske zadruge s TPD
Dne 12. novembra t. 1. se je vršila na TPD konferenca delavskih zaupnikov II. skupine rud. zadruge v zmislu obstoječe kolektivne pogodbe.
iZastopani so bili: g. gen. ravn. Skubic, g. centr. ravn. Hainrich, načelnik II. skup. rud. zadruge Franc Pliberšek ter lokalni načelniki iz Trbovelj, Hrastnika, Zagorja, Hude jame in Kočevja.
Intervencija se je vršila glede sledečih točk kolekt. pogodbe:
'1. Da se premeste učni kopači v kopaške kategorije, kar je gen. ravnateljstvo še zaenkrat odgodilo zaradi pomanjkanja tozadevnih podatkov od ravnateljstev.
2.	Deputatni premog se izenači za vse revirje TPD tako, da dobi vsak upravičenec 3 tone kockovca in 3 tone orehovca letno, kar se '"je dosedaj različno prakticiralo po gotovih revirjih.
Tečaji rudarskih zaupnikov
Hudajama: Pri nas se je vršil zaupiniški tečaj II. skupine rudarske zadruge od 29. oktobra do ill. novembra t. 1. Vršil se je popolnoma na nevtralni |>odlagi. Vabljeni so bili delavci vseli naziranj, t. j. člani vseli strokovnih organizacij. Tečaj je posečalo 32 delavcev-rudarjev, večinoma iz obrata »Lisa«. Za obrat Hudajama se bo vršil slični tečaj tudi tekom te zimske sezone.
Poročevalec in vodja tečaja je bil tovariš Franc Pliberšek, načelnik II. skupine rudarske zadruge iz Trbovelj. Tečaj je obsegal sledeče učne predmete: I. iilel: a) Kaj je delavski zaupnik; i>) Dolžnosti delavskega zaupnika; c) Pravice delavskega zaupnika; d) Zaščita delavskega zaupnika; e) Kdaj mora posredovati delavski zaupnik; f) Kaj stori delavski zaupnik v času stavke; g) Kako mora delavski zaupnik nastopati pri predpostavljenih, delodajalcih, uradih in ustanovah; h) Socijalno zavarovanje delavstva; i) Socijalna zaščita delavstva; j) Delavske ustanove; k) Kolektivna in individualna delovna pogodiba. — II. del: a) Praktična na-
Vprašanje zaposlitve tujcev
v mariborskih tekstilnih tovarnah
3. TPD se obveže plačevati odškodnino tistim, ki so klicani na orožne vaje (§ 219. obrt. zakona).
4. Da se upokojeni rudarji, kateri imajo sina ali poročeno hčer ter je mož rudar, ob-drže še nadalje v stanovanju.
5. Za rudnik Kočevje se je obljubilo en šiht več mesečno, tako da bodo delali 16 ši-htov na mesec.
6. Obljubilo se je tudi od strani gen. ravnatelja, da se bo zaradi stanovanjske bede v Trbovljah v dogliednem času izgotovila ena že stoječih neizdelanih stanovanjskih hiš.
Obravnavala so se še razna druga pereča vprašanja, na katera pa se ni dobilo jasnih in pozitivnih odgovorov.
Iz vsega zgoraj navedenega se vidi, da vrši II. skup. rud. zadruge res z veliko po-žrtvovalnosto svojo nalogo za izboljšanje položaja rud. delavstva.
vodila za pisanje prošenj, vlog, pritožb in drugih pisainsikiih predmetov na podjetja, ustanove in urade; b) Naznanitev sestanikov in zborovanj; c) Kako se sestavijo zapisniki vseli vrst.
—	III. del:	Poljudna	predavanja	o	nasitanku
premoga in drugo.
Poudariti moram, da je tov. predavatelj res strokovno dobro podkovan ter je vse točke programa rešil in obrazložil na splošno zadovoljnost tečajnikov. Bil je ves čas stvaren in stroga objektiven ter kot itak ni žalil srčnega čuta niti enemu izmed navzočih članov, bodisi katerekoli strokovne organizacije.
Da so taki zampniški tečaji velikega pomena za splošno delavstvo, posebno pa za tiste, ki stoje še danes izven strokovnih organizacij, je 'popolnoma razumljivo. Le dobro poznanje naših socijalnih zaščitnih zakonov, delavskih ustanov, ter nepretrgano in vestno delovanje v res delavskih strokovnih organizacijah nas bo enkrat privedlo v boljšo bodočnost. — »Ni bo rib e 'h rez žrtev«, in ni »žrtev brez zmage«, to naj bo naše geslo v bodoče.
Konferenca o zaščiti delavske mladine
Mednarodna zveza krščanskih strokovnih organizacij v Utrechtu (Holandija) bo imela novembra meseca t. 1. konferenco, na kateri 6e bo proučeval predvsem problem nezaposlenosti delavske mladine. Na konferenci, katere se bodo udeležili voditelji delavskih mladinskih organizacij, se bo sestavila peticija, ki se bo poslala mednarodni konferenci dela, ki se bo vršila prihodnje leto. Namen te peticije je, konferenco dela prisiliti, da se bo z vso vnemo zavzela za pereče vprašanje nezaposlenosti delavske ndadine.
Nadalje se bo na konferenci razpravljalo še o podaljšanju šolske obveznosti delavske mladine, izgraditvi poklicnega pouka, posebnih delih za mlade brezposelne delavce ter o počasni uvedbi mladih brezposelnikov v produkcijski proces, z upokojitvijo starejših delavcev in skrajšanjem delovnega časa.
Naša organizacija zaradi slabih finančnih razmer ne bo mogla poslati delegatov. Pač pa bomo izdelali obširno poročilo o stanju naše delavske mladine, njene organizacije ter socialne zaščite.
Koliko premoga porabijo drž. železnice?
Znano je, da so slovenski rudniki najmodernejši v državi. Zato je tudi njihova kapaciteta močnejša, k tilkor druigih r ud n ik o v. Zanimivo pa je, kako se giblje odjem drž. železnic iz slovenskih premogovnikov. Slika tega odjema ie ta-'le:
J	1929,30	1930 31	1931/32
Slovenija, priv. rudniki	45.2%	29.0%	31.2%
Srbija, priv. rudniki	18.4%	19.2%	22.4%
11 rvntekn, priv. rudniki	4.- %	5.2%	5.3%
Dalmacija-Bosna, priv. r. 4.6%'	5.2%	5.5%
državni rudniki	27.8%	40.3%	53.3%
V	letih 1933 in 1934 so se ti odjemi išle bolj znižali. Radi .takih razmer se živi jenski standard našega rudairja vodno bolj nivelira navzdol.
Proslava 40 letnice v Celju
Kadar gotove ideje prodro med članstvo, odnosno med ljudstvo, ipotem je prva dolžnost, da ono samo začenja izvajati započeto, v prvi vrsti z dejanjem, potem pa z živo, od pok reta oduhovljeno besedo. Naša proslava naj bo ka-or trenoten razgled nazaj v preteklost, še bolj pa mora biti oko usmerjeno naprej. In ker to proslavo priredi celjsko članstvo, tedaj je nujno, da v prvi vrsti ono samo iz dna svoje pre-pričevalnosti pokaže svetu usidranost svojih misli o najnujnejšem vprašanju: socialna rešitev! To lx> skušalo storiti na dva načina: t izdajo celjske številke »Delavske pravice« in s popoldansko delavsko prireditvijo. Da nekoliko utemeljimo: Članke za celjsko številko »Delavske Pravice* so napisali pod različnimi naslovi člani našo skupine. N jon namen je predvsem dokazati idejno doraščenost naših članov tudi «jj?ven centra.
Popoldanski oderski nastop .pa naj predoči živo življenje brez hinavščine in brez Dretfra-vanja. O prireditvi sami bo 'poseben članek v celjski »Delavski Pravici« in je potrebno, da ga prečitajo udeleženci in s tem dobijo podroben vpogled.
S tem bi bilo na kratko povedano tovarišem in tovarišicam o naši nameri.
Celjskemu članstvu in prijateljem našega ibanja pa predvsem dvoje: Bodimo ponosni, a proslavljamo 44)-letnico našega gibanja, ki je za resnično poštenje! Na ceste in v hiše s pomnoženo naklado »Delavske Pravice«. V boj z agitacijo za udeležbo na prireditvi.
Stran z malodušnostjo! ■
Spreglejmo, tudi to je korak naprej!
*	* *
Članstvo se naj udeleži skupnega razgovora v nedeljo, ob 9 dopoldne, v Delavski zbornici. Snov vam je znana! Vsi in točno!
Par vrstic o tem vprašanju smo čitali zad-nje dni v dnevnem časopisju. Omenilo se je, da bi bilo dobro enkrat napraviti seznam vseh v Mariboru iza.posleniJi iujcev. Seveda ne smemo nled tujce prištevati naših rojakov izven mej naše države. Saj ti so ravno tako izkoriščani kakor domači. Treba bi bilo napraviti statistiko, iz katere bi bilo razvidno, kakšno delo opravljajo in za kakšno ga je podjetje zahtevalo iz inozemstva? Ali ima dovoljenje? In koliko časa ima pravico bivati v naši državi?
Znano nam je, da je v Mariboru zaposlenih ogrOmno število tujcev, ki se skrivajo ipod imenom »špecijalisti«, čeprav ne vrše takih poslov in niti ne obvladajo našega_ jezika. Temu vprašanju bi bilo treba posvetiti več pažnje, vseika-kor bi morale biti o zaposlitvi tujcev informirane tudi strokovne organizacije in pa Delavska zbornica, ki bi morala voditi točno statistiko o zaposlenju inozemcev, in to statistiko dajati v kontrolo in pregled tudi strokovnim organizacijam. Tako, da bi imelo tudi delavstvo samo pregled. Čisto jasno je, da bi se potem lažje kontroliralo, kateri tujci so res nenadomestljivi in kateri ne. Znano dejstvo je, da zavzemajo ti najboljša mesta s sijajnimi plačami, in imajo seveda tudi odločilno besedo o zaposlitvi in plačah našega delavstva. Deflavstvo tudi ve, da mnogi niso za drugega sposobni, kakor za priganjaštvo itd.). Seveda delati se mora dosledno. Ne pa, kakor smo pred časom opazovali, da je nastal velikanski krik in hrup po časopisju proti Židom in tujcem, če je pa dotični
izpolnil pristopnico, pa je bilo vse v redu, govoril j>' lahko tudi culukafrski jezik, to je bilo vse postranskega pomena. S takimi sredstvi se ne bo preprečil naval tujcev v naše tovarne, pa tudi število sedanjih se ne bo zmanjšalo.
Zato predlagamo, da skušajo v centrali stvar forsirat; na merodajna mesta in da se to vprašanje rešuje dosledno, brez vsakih ozirov. Skrajni čas je že, da se vendar enkrat nekaj poštenega ukrene, da pridejo naši domači sposobni ljudje do mest, ki jih odjedajo tujci. Da se pa tudi delavstvu preskrbi eksistenčni minimum in se ga obvaruje preti šikanami od strani tujcev, zaposlenih po naših obratih. To bo ipa doseglo delavstvo ‘le po poštenih strokovnih organizacijah, po sposobnih in nesebičnih zaupnikih.
LZ UPRAVE.
Prihodnja številka »Delavske Pravice« izide že v torek, 20. t. m. Vse gradivo kakor tudi inserate so zbrali celjski tovariši, ki prirede v nedeljo, dne 25. t. m. proslavo 40-letnice JSZ v Celju.
POLOŽNICE
prilagamo v tej številki vsem cenj. naročnikom, ki jim je potekla naročnina, ali pa če imajo kak zaostanek. List se vzdržuje samo z naročnino 1
Gospodarske težave nameščencev
Nepravilna kontrola. K trgovcu, (ki pa je slučajno odsoten, pride uradnik Inšpekcije dela ter sta vi ja pomočniku razna vprašanja, na katera mu ta odkritosrčno odgovarja. Pojasni mu seveda tudi, ‘kdaj odpirajo in zapirajo trgovino, kar na deželi ni ibaš natančno. Uradnik ei vse natančno zapiše in na koncu razgovora da pomočniku izjavo podpisati. Čez kakih 14 dni pa je klicaji na županstvo njegov gospodar, kjer iga zaslišujejo glede medostatkov v obratu. Ker noče ničesar priznati, mu 'pomole pod nos od njegovega pomočnika podpisana izjavo, na:-kar se seveda mora vdati. Obračun, ki ga imata nato igoepodar in njegov pomočnik, si seveda lahko visaikdo sam predstavlja. Po našem mnenju naj bi inšpekcija dela vršila svojo kontrolo, ki je sicer zelo potrebna, nekoliko drugače in sicer talko, da ne ibi bili uslužbenci irad.i svojih izjav izpostavljeni jezi gospodarjev. Eventualno maj nastavi jen ca pokličejo k .zaslišanju, kjer naj ga zaprisežejo. V tem slučaju bo moral govoriti resnico, ne da ibi ga za to gospodar mogel napadati.
Brezposelnost brez meje. Iz dnevnega časopisja posnemamo, da število trgovin in obrti v zelo veliki meri pada. Tako je bilo v 3. četrtletju na novo odjavljenih 223 trgovin in 235 obrti. Te številke pomenijo veliko tudi za na-
meščence, zlasti če pomislimo, da je nazadovalo število trgovin in obrti v zadnjik 3 letih za 5296! Zavedati se namreč moramo, da so oni, ki so v tej številki zapopadeni, zaposlovali nameščence, če ne več, enega pa gotovo. Seveda so se po odjavi morali vsi ti uvrstiti mod brezposelne. Da pa je med mjimi mizerija in borba za služile še večja, moramo prišteti k njim Sle prejšnje njihove gospodarje, ki tudi iščejo sedaj zapo-slenja, dočira so prej sami druge zaposlovali. Ni pa 'še nobenega vzgleda, da bi se toi stanje obrnilo na bolje.
Majhen zaslužek — velik promet! K tej krilatici, ki jo nekateri trgovci uporabljajo v reklami, bi mi še pristavili: »In skorajšnja propast.« Če ne za enega, pa za drugega, kajiti zavedati so moramo, da več kot znaša potreba ljudstva, ni mogoče prodati, pa naj 'bo roba še tako poceni, če boš ti delal z majhnim zaslužkom večji promet, je jasno, da ga drugi ne bo mogel delati in tudi zaslužiti ne, ter Ijo moral kmalu zapreti svojo trgovino. Pa tudi trgovec z gornjim načelom ll>o kmalu na vrsti, ker večji promet zahteva večje stroške, ki jih ne bo zmogel. In konec bo tudi pri njem tak, da bo eaprl svoje 'poslovalnice, nameščence pa pognal na cesto s trebuhom, za kruhom.
Češkoslovaška uvedla 40 urni delovni teden
Češkoslovaška je ena redkih držav v Evropi, kjer se socialno vprašanje tudi praktično rešuje. Tako je ministrstvo za socialno politiko odredilo, da imajo vsa podjetja, ki dobe državna naročila, zaposliti svoje delavstvo samo 40 ur tedensko pri isti plači kot prej pri 48 urnem delovnem času.
Podjetja, katera bi to naredbo kršila, so od nadaljnjih naročil izključena. Plače, katere prejemajo kvalificirani, kakor navadni delavci, morajo biti urejene in zasigurane po kolektivnih delovnih pogodbah. Podjetja, ki izvršujejo državna naročila ne smejo sprejemati nove delavce le potom posredovanja javnih in strokovnih borz dela.
Pri nas pa ravno tiste tvrdke, ki dobivajo delo od strani države in raznih samouprav, zaposleno delavstvo najbolj izkoriščajo Države, kakor razne samouprave, so tu prve
poklicane, da naredijo konec takemu izkoriščanju. Ne gre namreč samo za to, da bo delo čimprej in čim ceneje izvršeno. Gre tu tudi za kvaliteto dela in pošten zaslužek. Naj razni gospodje, ki veliko govore o socialnih problemih in imajo pri oddaji državnih naročil, kakor tudi od strani samouprav veliko besede in o teh naročilih odločajo, začno reševati ta problem tako, da bodo pri tem zaščitili tudi delavstvo. Cehi nam dajejo v tem pogledu dober zgled. Brezposelnost in nezadovoljnost se najbolj učinkovito pobijata s tem, da se za pošteno delo da tudi pošteno plačilo. Doslej namreč ravno podjetja, katera vršijo dela po naročilu države ali samouprav, delavstvo najbolj izkoriščajo in s tem dajejo povod, da so se zniževale plače tudi ostalemu delavstvu. Ne kriči to vprašanje po rešitvi samo od strani delavcev, marveč je na tem živo interesirano naše narodno gospodarstvo.
Odškodnine za delo - vajencem
Znano je, da ima Avstrija vajeniško zaščito zelo dobro izvedeno. Tako imajo vajenci poleg drugih ugodnosti tudi pravico do odškodnine. Toda ne samo pravico na papirju, kakor ta obstoja pri nas, marveč to odškodnino dejansko tudi dobe.
Vajenci, zaposleni pri dunajskih obrtnih združenjih dobijo odškodnino za delo po Času zaposlitve in značaju stroke. V ortopedsko-mehaničnih delavnicah prejemajo vajenci od
1 do 6 mesecev učenja 5 šilingov (40 Din), od 7 do 12 mesecev 7 šilingov (56 Din), od 13 do 04 mesecev 9 šilingov (72 Din) in od 25 do 36 mesecev 13 šilingov (124 Din) odškodnine na teden.
V nadaljnjih številkah »Delavske Pravice« bomo objavili višino odškodnine za vsako stroko posebej. Vseh strok je 22.
Naša skrb in zahteva pa mora biti, da se to čimprej izvede tudi pri nas.
Delavska kultura
Hudajama. Pod okriljem Strokovne skupine imamo dva Mladinska odseka in sicer v Laškem in v Rečici. V Laškem je bil odsek ustanovljen v začetku letošnjega lota. Sestanke ima odsek vsak četrtek. Nastopil je že na odru in ima tudi pevske vaje.
Mladinski odsek v Rečici (Huda jama) je starejši. Ima svoj tamburaški zbor. Ob poletni pasji vročini je zadremal, hladna jesen ga je zopet prebudila. Pričeli se bodo redni sestanki in itamburaške vaje.
Odseka imata svoje sedeže poldrugo uro hoda eden od drugega, vendar sta že nastopila
skupno v Laškem in Rečici. Laški z dramatično igro, rečiški s tamburaškim zborom.
Alko bosta oba odseka vztrajno delovala po načrtu, ki sta si ga pred kratkim časom osvojila in bo laški odsek izvežbal svoj pevski zbor, potem bodo skupni nastopi še lopši.
Oba odseka se bosta udeležila akademije v Celju, dne 25. novembra. Naj bi se je udeležili tudi starejši tovariši od skupine.
V	šoli. »Janezek, zakaj se pa smeješ?«
»Na nekuj sem mislil, gospod učitelj.« »Zapomni si, tla med mojim predavanjem ne smeš na nič misliti.«
OUZD v oktobru 1934
Povprečno število zavarovanih delavcev v oktobru 1934 je znašalo 82.831: od tega 51.894 moških in 30.93? ženskih. N apr a m oktobru lan-skoga leta se je članstvo povečalo za +4.091 zavarovancev. la letni diferencijal opažamo skoraj nespremenjen že približno pol leta. Dočim je prvotno žensko članstvo hitrejše naraščalo kot moško, me moremo toga več trditi o zadnjih mesecih. Iste ternden.ee moramo pričakovati t bližnji bodočnosti.
Padanje delavskih plač je začelo že poje-njavati. Letni difeirencijal povprečno dnevne zavarovane mezde je znašal: v juliju 1934 —0.77 Din, v avgustu —0.76, v septembru —0.73 Din in v oktobru —0.65 Din.
'Naglasiti je treba, da znaša letni padec povprečne dnevne zavarovane mezde ženskih samo^ —0.07 Din v oktobru.
Celokupna dnevna zavarovana mezda vseh zavarovancev je znašala v okt. 1934 1,877.184.— Ulm in je za +41.546.80 Din večja od oktobra lanskega leta.
Izredno vel kov, namreč 0.58%, to pome tobru za c.irka nego v oktobri
Soc.-gospodarske zanimivosti
Trošarina na sladkor znaša pri nas 7.77 Din za kg. Še višjo ima Italija in sicer 11.70 Din za kilogram. Najnižjo pa ima Francija 1.91 Din za kilogram. Brez trošarine na sladkor so sledeče države: Švica, Turčija, Grtšlka, švedska, Norveška, Belgija in Danska.
V	letu 1932 smo producirali papirja in sicer tiskovnega 2.346 ton, srednje finega 2571 ton, brezlesnega 3046 ton, omotnega 7.943 ton, svilastega 146 ton in cigaretnega 296 ton, skupaj 16.348 ton. Naše papirnice pa morejo producirati letno 42.000 ton papirja. Njihova kapaciteta tedaj mi izrabljena miti iza 50%.
Iz knjige »Jug. privreda«.
Deževalo je v vino. Gost: »Vaša kislica je od samega vraga!«
Gostilničar: »Oprostite, zaradi neprestanega deževja je letošnje vino sploh slabše'« i»Gost: »No, v vaše vino je moralo še posebno močno deževati.«
USNJARSKA IN ČEVLJARSKA ZADRUGA
R. Z. Z O. Z.
V TRŽIČU
,(Runo‘
IZDELUJE VSAKOVRSTNE OVČJE IN KOZJE KOŽE KAKOR TUDI BARVANO USNJE ZA POVRŠNIKE
POSTREŽBA TOČNA CENE SOLIDNE
lik je pa odstotek ženskih bolni-2.96%. Absolutni prirast znaša <]a J® imel OUZD letos v ok--,<)% vec zenskih bolnih članov, i lanskega leta.
Urejuje in za uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. - Za Jugoslovansko tiskarno: K. Cet - Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice«: Srečko 2umer.