JCnfàa 7. SzivCjenje tn &vet Stev. Jûjuhljana ti. marca 1Ç3C. £eto 4. Ju&iiac шшм..^ Çlesocezj Dr. 7, Lôbel Genialni ljudje Znana stvar je, da so bili mnogi geniji ,T najožjem pomenu besede deloma umobolni, deloma so oboleli kasneje. Tasso, Kleist, Hôiderlin, Conrad Ferdi-naind Meyer, Lenau, Maupassant, Do-stojevskij, Strindberg, van Gogh in 3Re-thel, stari Bliicher, Rousseau in Nietzsche, Galton, Newton in Robert Ma-yer: vsi ti so bili vidno na duhu-bolni. Pa tudi drugi genialni ljudje so bili več ali manj psihopati, vsaj posamezne črte njihovega značaja so razodevale psiho-patologijo: nenormalno občutenje ali histerične Sin paranojske reakcije. Ali smemo iz tega res z Lombrosom reči: genij je blaznost? Kaj pravijo geniji sami na to? Aristotel piše, da znameniti pesniki, umetniki in državniki radi bolehajo za melanholijo ali blaznostjo, kakor n. pr. Ajaks, in pravi, da so tudi Sokrat, Empedokles, Platon in mnogi drugi nagibali k temu. Seneca pravi, da ni velikega genija brez pnimesi brezumja; od Diderota izvira beseda: Kako blizu se dotikata genij in blaznost! Enega zapro in vržejo v verige, drugemu postavljajo spomenike; m Schopenhauer pravi kratko in jedrnato: »Genij je blaznosti bližji kakor povprečni inteligenci«. Biografi pa se z dvignjenimi rokami postavljajo pred genij, da ga rešijo pred psihiatrom! In psihiatri? Eden izmed najmodernejših in najsposobnejših, znani profesor za psihiatrijo in živčne bolezni na univerzi v Marburgu, Ennst Kretschmer, znan širom sveta po svojih študijah o zvezi med telesnim ustrojem in osebnostjo, je pravkar izdal odlično knjigo »Genialni ljudje«. Kot zdravnik in raziskovalec seveda ne zagovarja splošno razširjene sodbe, da je to, kar je zdravo, že samo po tem boljše od bolnega; zanj je govoričenje o psihopatični manjvrednosti samo predsodek. »Takle zdrav človek je hujši od živali« je pri neki priliki zaječal Heine, in prav gotovo ne more biti dvoma, da napravi bolezen včasi človeka Občutljivejšega, bolj diferenciranega, kompliciranega, bogatejšega, zavestnejšega. Labilna živčna prefinjenosit genij pospešuje, in je, če jo zdrava celota celotne osebnosti drži j mejah, obogatujoč ш kvišku goneč moment za genialno ustvarjanje. Celo tako orjaško postavo kakor je bil Bismark, »so na viških svetovne zgodovine kakor na primer po bitki pri Kraljevem Gradcu, napadli psihogenski krčeviti joki, da je po tedne moral ležati v postelji, in da se mu je dvignil žolč, kadar se je hudo razjezil.« Njegova žena, ki ga je vendar morala najbolje poznati, ga je imenovala »-ubogega, bolnega črviča.«. 2e po tem primeru je razvidno, da ni nikakega razloga, da bi se bilo treba sramovati neutajljive zveze med boleznijo in genialnostjo. Genij ostane navzlic temu v sociološkem pogledu ideal človeške vrste, čeprav je biološko ne--kaka varijantska tvorba, kakor na primer pritlikavci ali velikani. Vprašanje je le: ali je genij genij navzlic svojih bolezenskih komponent ali pa ravno zaradi injîh? Ali je primes psihopatologije dober za genialno ustvarjanje ali slab? »Psihopatija sama po sebi gotovo ni vstopnica v Parnas,« pravi Kretschmer. Prav tako kakor so med zdravimi pametni in neumni ljudje, tako so tudi med psihotiki zelo inteligentni in slabo nadarjeni ljudje. Toda nadarjenost sama, kakor vemo. še ne zadošča. Biti mora še tista visoka napetost, ki ustvari kratki stik: iskra, »daimonion.« In baš to na videz nerazumljivo in nenavadno ima kakor kaže mnogo skunnega s psi-hopatološkim elementom. »Ti demonski bistveni elementi genija so identični s psihopatičnimi črtami v zgradbi genialnega človeka: oboje, tako psihopatolo-. ško kakor demonsko se pri biografski analizi pogosto ne da ločiti. »Vzemimo ferment demonskega nemira nepokoja iz konstitucije genija, potem nam ostane kvečjemu talent. Bolezenska delna komponenta v geniju ni morda slučajno-sten spremljajoči pojav, ampak je neobhodno potreben bistveni sestavni del genialnega človeka. V tem je tudi seveda globlji vzirok, zakaj genialni ljudje tako pogosto — spomnimo le na Beethovna in Michelangela! — izvirajo iz rodbin, v katerih so duševne bolezni dedne. Celo Goethe, ki je bil vendar telesno zelo krepak, duhovno m telesno zdirav in v harmoniji, je imel za očetta nekam čudnega mo- ža, čudaka brez poklica, ki Je naposled umrl umoboden, posledica poapnenja žil. Od petih Goethejevih bratov in sestra ni bil niti eden niti telesno miti duševno Bog vedi kako na višini, Eden izmed bratov je bil duševno degeneriran, len in svoje glaven, edina sestra, ki je delj ostala pri življenju, Kornelija,'je bila v vsem svojem bistvu patološka, tu pa tam celo uiprav blazna. Od Goethejevih štirih otrok so trije uimrli in Avgust, ki je ostal, je kakor znano kazal črte najhujše dedne degeneracije, v svojih zadnjih letih pa celo izrazito umobolnost Njegova dva sinova, Goe-thejeva vnuka, s katerima je Goethejev rod izumrl, sta bila degenerirana, pohabljena in bolna. Ves jod tedaj poln dednih anomalij. In Goethe sam? »Slič-no nagnjenje, ki je sestri uničilo vso življensko srečo, ker je bilo prehudo razvito în izraženo, je bratu služilo le za to, da ga je periodično obsulo z najbogatejšimi darovi čuvstva in domišljije.« Ista dedna gmota, samo neznatno iz-premenjena — iin govorimo namestu o veličini in vzvišenosti o bolezni in blaznosti. Toda ali sta zato genij in blaznost identična? Narobe! Gotovo je v genialnem kakor v umobolnem človeku demon, toda med tem ko ga oni obvlada, je v drugem primeru on obvladan po njem. V pretežno zdravo celotno osebnost genija je vložena psihopatološka komponenta kakor motor v dobro ido-čem stroju; toda ta komponenta je tu, mora tu biti in le omejena napuhmjenost zdravih jih noče videti in se je sramuje. »Kje je blaznost, s katero bi vas bilo treba cepiti?« je že Nietzsche vzklikni tem zdravim in prezdravim. 'Avto, ki ga žene kisik namesfu bencina je najnovejši izum na polju raketnih avtomobilov. Slika nam kaže znanega takeinega vozača Valierja na njegovem Originalnem vozu, ki ima mesto mo» iorja samo dve veliki bombi kisika Skrivnost gr Nekako pred 25 leti je Henri de Régnier proučeval v Benetkah arhive in zasledil tale rokopis, kjer se blaznost in groza druži z zločinom in dojemljivo resničnostjo v prikazovanju. Podajem le odlomek. Sedaj, ko me po vseh pravilih štejejo za umobolnega in sem zaprt v to zavetišče pač do konca svojim dni, ni več nobenega zadržka, da ne bi natanko in po pravici poročal dogodkov, ki so me spravili v internacijo. Predvsem pa si nikar ne mislite vi, ki morda čitate pričujoče vrst.ce, da imate pred seboj enega takih prismo-jencev, ki pišejo neskončne obtožnice proti zdravniški pameti, čije žrtev so postali, ali ki ovajajo mrke družinske spletke ter tajne drame, zbog katerih so izgubili svojo svobodo. Ne! še na kraju pameti mi ni, da bi objokoval svojo usodo oziroma ugovarjal ukrepu glede moje osebe. Odkar bivam tu, mi ni niti enkrat načrt o pobegu šinil v glavo. Nasprotno, moja Staniča v San Ser-volu zame ni ječa, marveč zatočišče. Nudi mi varnost, kakršne ne bi našel drugod, in čisto nič me ne miče oditi. Blagrujem debelo zidovje in čvrste rešetke, ki me poslej za večno ščitijo pred človeško družbo ter osobito še pred onimi, ki po svojem poklicu sodijo človeška dejanja. Ako bi namreč te vrste sodnikom prišle pred oči, bi bile zanje brez vrednosti kakor tudi zame brez opasnosti že iz tega preprostega vzroka, ker sem zakonito in zdravniško zapisan med norce. Ta lastnost mi daje popolno svobodo, da govorim brez ovir. Moja blaznost me čuva. Zategadelj sem ob svojem prihodu počel tu vse, kar je bilo treba, da se dožene moja zadeva. Valjal sem se po tleh. delal sem se, kakor bi hotel zadaviti stražnika, bedaril sem s tolikšno skrbjo in spretnostjo, da bi bil mogel sam sebe preslepiti. Saj je šlo za to, da si krepko zagotovim svoj položaj in potlej v miru uživam njegove prednosti. Kajti uganili ste že, tega sem si v svesti. Jaz sploh ne blaznim, ampak sem bil žrtev strahotne dogodbe, ene izmed takih dogodivščin, ki jih človek ne mara im ne more verjeti, a ki so vendarle resiiione. čeprav presegajo fice Barbare meje našega slabega razuma. Pa poslušajte in sodite. Prva smola mojega življenja je bila to, da sem se rodil ubog, druga pa, da me je narava ustvarila lenega Moji roditelji so iz dobre hiše, pod palcem pa nimajo bogve koliko. Vendar so mi preskrbeli izvrstno vzgojo. Dali so me torej v najboljši beneški zavod. Sem je zahajala plemiška mladež. Ondi sem se seznanil z mladim grofom Odo-ardom Grimavellijem, o katerem v kratkem izpregovorim. Učila sva se površno in ko sem tako za silo dovrši^svoje študije, so me starši priganjali, naj si izberem poklic. A v tem trenutku se je oglasila moja prekleta lenoba. Bila je nepremagljiva in v tem sem pristen Benečan. Čemu si zagledal luč sveta v najmilejšem mestu pod božjim solncem, ako pa moraš tukaj delati kakor drugod? Benetke same po sebi so mi dajale dovolj opravka Rad sem se igral z njimi v njihovi sedanjosti in njihovi preteklosti Želel bi bil izkoriščati svoj čas s tem. da bi brskal po starih pismohranah njene zgodovine, toda za to bi bilo potreba denaria, meni pa ga je silno nedostaia-lo. Kako zamašiti to vrzel, ki dela napoto mojemu veselju do postopanja in zasebnega zgodovinarstva? Ko sem nekoč razmišljal o teh težavah, mi je mahoma šinila v možgane usodna misel, ki me je privedla semkaj. Stopal sem v San Marko. Na klopi sede sem motril dragocene marmorne podobe in mozaike, ki krasé to veledelo umetnosti. Očaralo me je vse to razprostrto zlato in vse to blesteče bogastvo, ki pretvarja cerkveno notranjščino v čarovito duplino Ob tem pogledu me je potrl občutek mojega siromaštva, kar se nenadoma domislim vsebine starih državnih napirjev. ki sem jih še tisto jutro pregledoval v arhivu Bilo ie poročilo Inkviz'toriev s-lede npmškeea pustolovca z imenom Haias Gliicksberger, ki je trdil, da umeie pretvariati kovine. Na svoj nosel je nrišel sredi XVT11 stoletja v Benetke, kjer si je pridobil dokaj nristašev...! Zdajci mi blisk prešine duha. Pozlačeni oboki Svetega Marka so se zavrteli okoli mene in obšla me ie omotica. Ker je bila ta čudovita tajnost ne- koč poznana, zakaj je ne 'bi jaz zopet odkril? Gotovo so še nekateri ljudje vedeli zanjo. Na vsak način je možno najti njih sledove, dospeti do njih in tudi zase doseči dobičkonosno razodetje. Moj sklep je bil storjen. Dobil sem od svojcev nov odlog in mrzlično sem se vrgel na proučavanje okultistovskih spisov in razprav iz alkemije. Skoraj sem bil preverjen, da zlatodelstvo nikakor ni gola bajka. Hans Glucksberger je za trdno imel to moč. Obrazec je po vsej priliki povedal nekaterim svojim privržencem v Benetkah. To prepričanje mi je podeseterilo sile. Nadaljeval sem svoje poizvedbe. Iznenada se je sled pokazal Med Nemčevimi zlatodcji so omenjali neko grofinjo Barbo Grimanellijevo. Ta veleumna gospa je po sodobnih izjavah v malo letih vzpostavila zelo razdrma-no imetje svoje obitelji. Ona je dala prezidati rodno palačo, ki jo je Pietro Longhi poslikal na moker omet. Zame ni bilo nobenega dvoma: nepričakovani procvit grofice Barbare je izviral iz čudežne tajne, ki je moral biti sedaj njen vnuk Odoardo njen postavni dedič! Ah ta grofica Barbika! pa saj mi je bil znan njen obraz. V duhu sem jo gledal sredi zasnutka, na katerem je Longhi predočil razne osebe iz Grimanel-lijeve rodbine, razpostavljene okoli igralskih miz. Prizor je bil zajemljiv in zelo živahen, z liki porodne velikosti in varljivim okrasjem. Sredi igralcev je sitala grofica Barbara. Velika ženska trdega, oholega izraza, V roki je držala papir, popisan z otajnimi židovskimi znaki. Kako to, da me ta kabalistična znamenja niso že poprej spravila na pravo pot? In življenje, ki ga je živel Odoardo izza svoje polnoletnosti, ni li bilo na mah objasnjeno? Rekovno je bilo, da je Odoardov oče pred smrtjo razdejal vso svojo imovino in da že dve leti Odoardo čez nemoč trosi. Grimaneliijevina je bila prenovljena ter je zopet na široko zaživela. Odoardo je za drage denarje pohajkoval po Londonu in Parizu. Mar ni to dokazovalo, da ima tudi on v rokah tajnost grofinje Barbare, Han-sa Gliicksbergerja, čudovito skrivnost, katero sem si hotel tudi jaz prilastiti? To skrivnost sem moral dobiti, naj veMa, kar hoče. Poč emu bi se Odoardo neki branil deliti jo z menoj, ko pa je moj bistre izvohal дјеп obstanek? Toda kako dospeti do svojega namena? Prvi pogoj je bil, da se snidem z Odoairdom. V tem trenutku je bil v Benetkah in drugi dan sem se odpravil v Grimanellijev dvorec. Uvedli so me v samo galerijo, kjer je bila slika na presno apno. Ker Odoarda ni hotelo biti od nikoder, sem utegnil ogledovati Longhijevo fresko. Ena edina oseba me je mikala: grofinja Barbara. Zbodla me je nje tr-dost in grožnja. V roki, se je zdelo, je srdito stiskala svoje čirečare, ki seveda niso imele nobenega pomena, kakor bi jih želela odmakniti nepoklicanim očem. (Dalje) PTICARSTVO IN FONOGRAF Nov uspeh je dosegel disk. Nedavno so ▼ Parku uprizorili v komični operi I veto t-e k e g a kralja, pri katerem so osupK glediŠčniki imeli priliko poslušati prave slavčke: skladno ščebanje, pristne gostolev-ke, glasovne tresljaje, drob\>lenje, čigar 5i-stota je ustvarjala prisrčno o vzdušje. Vse občinstvo ie menilo, da je ravnatelj udomačil slavSke in jih dal partituri na razpolago. V resnici je gospa Harriseon ujela na plačo srebrne glasove nočnih pevčkov. Mična simfonija. oddajana po elektrofonu, je vzhitila vse navaoče. 6KRLICE ZGOŠČENEGA ALKOHOLA so smrtno nevarne, kakor so poročali nedavno sodni zdravniki Duvoir, Goldberg, Piedelièvre i. dr. v Parizu. Ta proizvod se prodaja po trgovinah v obliki belih pravokotnih tablic, ki služijo nalik tekočemu alkoholu za ogrevanje raznih posod. Ta produkt nima nobenega okusa in povzroča smrtonosne zastrupitve, če se užije. Neke igrače imajo kotličke na paro in se dajo kuriti s škrlicami solidificiranega alkohola. Opasno je puščati otrokom te škrlice pri rokah. Treba bi jih bilo pobarvati ali jih storiti neužitne. KAM RASTE PARIZ Francoska prestolnica se razljuduje različno po različnih okrajih, predmestja pa se preobljudujejo. Od 1921 do 1926 se je njih stanovništvo povečalo za 252.000 edinic. Okrožje Saint-Denis je narastlo za 30%, Dugny za 13 %, Drancy za 102 %, La Cour-neuve za 82, Stains za 78, Bobigny za 68, Bondy za 51 itd. Najmanjši dvig opažajo Saint-Quen, Levallois-Perret, Neuilly in Cli-chy, največji pa Orly, 167%. Kako razložiti napredek v Seineskem departementu ? Prebitek rojstev nad umrtji znaša 38.693 edinic, ostalih 213.000 duš pa je dotok iz mesta, s kmetov in inozemstva. Pariška sredobežnost ima svoj izvor v stanovanjski statistiki: razmah obrtstva zavzema obsežna poslopja za svoje namene. Goriva Pregled svetovne proizvodnje rudnega blaga v primeri z Jugoslavijo (Po raznih virih sestavil dr. Jože Rus) Usoda iintdtetrije in trigovine je tesno vezama na energijo, ki pridobiva rude, virti stroje iin poganja mehainiska prevozna sredstva. Glavni vir te energije so danes goriva, med miimi na prvem mestu premog in petrolej. Njima se je v novejšem času pridružila še elektrika. Ali kakor ima sicer svoj izvor v bogastvu tal, venidar danes še ni predmet mednarodne trgovine.* Premog Premog, čigar vrednost je bila pred dve 'sto leti še neznatna, je dosegel v današnjih časih važnost, ki jo je skoraj nemogoče oceniti. Njegova poraba se je Vrste premoga in premogovni k i. — Nepopolnoma zogleneli sloji, šota in lignit, morejo služiti le kot gorivo. Obe glavni vrsti premoga, rnjavi in čnni premog, pa najdeta svojo porabo v industriji, bodisi vsak zase, bodisi kot mešanica. Rjavi premog se namreč prav naglo vname, daje pa manj toplote, najbolj se rabi v zdrobljenem stanju (Kokskohle). Grmi premog gori počasneje, daje pa mnogo večjo toploto. Plremog najvišje gorilne vrednosti se imenuje antracit. Izdatnost premogovnika je odvisna predvsem od njegove 'bogatosti, to se pravi od debelosti iin kakovosti slojev. Proizvodnja prem powjpela od 10 milijonov ton 1. 1800. kar na 1200 milijonov 1. 1925.; ta silinii porast pa svojega vrhunca še ni dosegel. On gre vedno više, kftjub temu, da se način izrabe čedalje boilij spopolnjuje in se množijo še drugi viri industrijskih sil, beli premog (voda) oziroma tekoča goriva. Premo-g pa svoje važno mesto v gospodarskem žiVljenljm ni dobil samo kot dajatelj energije, on je tudi bogat vir znatnega števila prav različno koristnih snovi. Iz njega se dobiva po umetni zogijenitvi koks, ki je potreben v plav-žarstvu in pridobivanju jekla, dalje nam premog daje plin, ki se rabi za gorikoto, svečavo in pogonsko silo. in končno se rabi pri sintetičnem pridobivanju dmšftka. Z destilacijo svetilnega plina se pridobiva i iz premoga tudi katran, kii se toliko potrebuje neposredno kakor tudi v kemijski in farmacevtski produkciji. * Glej članek istega avtorja v 9. in 10. itev, »žis* a l. 1800. in l. 1925. odvisna je pa tudi od njihove lege. Premogovnik vodoravnih slojev ali dlnevni . kop je neprimerno izdatnejši kakor premogovnik nagnjenih in globoko pod površjem ležečih slojev; v starih kopih je treba vrtati vedno globlje jaške. Dalje čimbolj so premogovi sloji široki in pravilni, s tem manjšimi stroški jih je mogoče črpati. Končno je velike vrednosti še zemljepisna lega: premog, ki leži ob monju. ima izvoz silno olajšan, sicer pa so premogovniki odvisni od tega, ali se morajo posluževati plovnih potov ali železnice, če pa nimajo ne prvega ne dragega, potem v trgovini vobče ne pridejo v poštev. Premogove dežele. — Najstarejši premogovniki, to je premogovniki Velike B r i t a ni (j e, sedem v Angliji, edem na Škotskem, štejejo še danes v vsakem ozira med prve na svetu. Velika vrednost jim tiči posebno v njihovi legi ob morju, ki omogoča obalno plovbo in izvoz po vseh morjih zemeljiske krogle. Tudi njihova bogatois! |e tako velika, da je nimata ne Amerika ne Nemčija. Z edini jene države Sev. Amerike izkopljejo tudi dosti premoga, ali one ga -največji del porabijo na liou mesta, v atlantskih pokrajinah, kjer so premogovniki in velike tovarne drug poleg drugega. Kar premoga preostaja, gre v Kanado, Južno Ameriko in skozi panamski prekop v dežele ob Tihem oceanu. Tretja v vrsti »črnega zlata« bogatih dežel je Nemčija. Ruihrska pokrajina in Saksonska obsegata ob svojih premogovnikih industrijsko najbolj delavne nemške kraje. Nemčija izvaža več premoga kakor Amerika, prodaja ga predvsem v Francijo, Avstrijo, Rusijo, Švico, Holandiijo in Skandinavijo. Francija mora kljub bogatosti in izdatni izrabi premogovnikov na svojem severu del premoga kupovati v Belgiji, Nemčiji — primerjaj dolgoletno zaisedibo nemških premogovnikov v Porenjiu — in Angliji. Premogovniki Belgije so podaljšek sevemnoframcoskih in imajo premoga v izobilju. Tudi Poljska, Češkoslovaška in Rus i j a morejo svoj premog izvažati iz Šiezije, Češke in od Doneča. Na Daljnem vzhodu kopljejo Japonska, Kitajska in Inidokina sklade prvovrstnega premoga. Prva porabi doma ves svod prtideilefc in ga mora še uvažati iz sosedstva. Ostali dve deželi posebno Iindokina, črpata s vaje zaklade le ob redkih železnicah in sicer v velikem delu za izvoiz. Avstralija in Vzlhod-* na Afrika sta tudi začeli izvažati premog. Premog se uvaža v posebno veliki meri v glavne posrtaje pomorskega prometa in sicer zastran preskrbe mimo vozečih pannikov. Ogromni mednarodni trgovinski promet s premogom ima svoja središča v C a r d i f f u in New-čast leu na zahodni obali Anglije, v Duisburgu na Renu v Nemčiji in v Hamptorn-Rodu v USA. V Jugoslaviji se koplje danes visoko-vredni črni premog samo v 11, mani vredni rjavfi pa v 59, a lignit v 40 rudniških obratih. V vseh 100 naših premogovnikih je 1. 1928. delalo 30.762 rudarjev in 856 nadteornikov. Istega leta se je izkopalo le 457.000 ton črnega premoga, 1 milijon ton lignita in 3;666.000 too irtfavega premoga v vrednosti 90, 119 oziroma 686 miilijonov dinarjev. V sami Sloveniji imamo en premogovnik črnega in 24 rjavega premoga oziroma lignita, ki težijo z malimi iziiemami vsi v ZasavijU, pokrajini med dolenjsko Temenico in štajersko Dravliinjo. 8889 delavstva z nadzorniki je spravilo v 1. 1928. na dan skupaj 1,867.000 ton premoga v skupini vrednosti več ko 340 milijonov dinarjev. Dobra tretjina vse vrednosti pridobljenega jugoslovanskega premoga je torej doma v tleh Slovenske zemlje. Vendar je naš pridelek premoga v primeri z ostalimi deželami prav majhen, saj dobimo v enem letu premoga komaj toliko, kar dasta Anglija in Nemčija v enem samem tednu. Naše premogovne rezerve pa se cenijo na štiri milijarde ton premoga, kar nam daje najlepše naide za bodočnost. Veliki napredek, ki ga zaznamuje slovenska proizvodnja premoga, se nam kaže posebno jasno, ako pomislimo, da so naši premogovniki dvignili v L 1913. le 1,587.000 ton, lanskega leta na že 2,293.000 ton premoga. Od proizivodmje lanskega leta je porabila naša industrija brez železnic 808.700 ton premoga, in sicer v primeri s predlanskim letom za 200.000 tan več, kar „je spet posebno razveseljiv dokaz o napredku induistri-jalizacije naše dežele. Petrolej Petrolej je prišel v mednarodno trgovino primeroma poizino, je pa danes eden glavnih inijenih predmetov. Njegova proizvodnja, ki presega letno 140 milij. ton, je petkrat večja, kakor je bila pred 40 leti. Avtomobilizem, letalstvo in pomorsko strojništvo so dali pobudo iz početka počasnemu, pozneje pa silno naglemu одјетегаи porastu. Obenem se je kemiji posrečilo, da je dobila iz petroleja marsikak stranski produkt, ki so vsi njegovo vredlnost le pomnožili in zvišali njegovo porabnost. Konsum je pa že tako velik, da se resno bojijo, da ga utegne zmanjkati. Zaradi tega so razvili narodi prav mrzlično delavnost. da si zagotovijo posest njegovih najdišč, da najdejo novih, oziroma poiščejo zanij nadomestila. Medtem, ko stikajo učenjaki in tebnrlki za petrolejem po vsem svetu, ga dvigajo inženjerji pridfno iz starih in novih navrtanih vrelcev. Dames vrtajo že do 2500 m globoko, obenem si prizadevajo, da spcupolnjjo transportna sredstva z va- gomkimi in laduistami cisternami in še bolje s podzemnimi kanalizacijami od vrelcev do rafinerij (n. pr. Baku-Batum v Kavkaziji). Petrolejske dežele. — Najiz-datnejši producem petroleja so ameriške Zedinjene države, saj pridobijo 70 odstotkov vseh količin. Starim vrelcem v Peurasytfvaniji so se pridružili novi, dosti obilnejši v Oklahomi, Teksasu, Louisiaini in Kaliforniji. Američani porabijo prav znatne količine petroleja doma v svoji industriji in prometu, ga pa tudi izvažajo po vsem svetu preko luk Philadelphia in Sabine. Njihove rafinerije (čistilnice) predelajo tudi mnogo surovega, iz tujine uvoženega kamenega olja, ki ga njihovi vrelci nimajo. Druga v vrsti je Mehika, %ki pridela 15% vsega petroleja. Njeni črpani vrelci ležijo blizu Mehikanskega zaliva in se skoraj ves izvoz vrši preko luke Tampico. V notranjosti države pa čaka še mnogo nedotaknjenih vrelcev. Ruska Kavkazija je bila dolgo časa diruga petrolejska dežela. Petroleja je tu v izobilju, a črpa se samo na obali Kaspijskega jezera s središčem v mestu Baku. čudaštva velikih romantikov Slavne pisatelje radi smatramo za vzvišene na človeške malenkosti. V istini so bili to ljudje kakor drugi s svojimi slabostmi in strastmi. Lamartine n. pr. je bil ponosnejši — ali se je vsaj tako delal — na svoje vinograde nego na svoje granese. Razen v verzih ni kazal nikoli zmisla za umerjenost. Tako je nekoč v svoji raztre-senosti, iskaje bržkone kako rimo, preveč nalil svoj črnilnik, da se je prelil na zeleno prevlako po mizi. Hitro je popil ma-rogo s svojim dragim robcem, rabil je namreč vedno le najdražje perilo. To si lahko mislite, za kam je bila zdaj rutica. On pa je zamrmral sam pri sebi: »Pa trdijo, da nimam reda!« Balzac je venomer stremel po tem, da bi zabogatei drugače ko s slovstvom. Sanjaril je o čudnih naklepih, tako je mislil osnovati veliko osrednjo špecerijo z družabnico GeoTge Sandovo, ki bi sedela pri blagajni Kani! je uvažati hraste iz czhodnih krajin. Nadalje je med dlrugim razglabljal o ustanovitvi društva zia gojitev kraljevskega jabolka (ananasa). Vsako jabolko naj bi vrglo 8 frankov dobička in po 5 letih bi bil gospod Balzac milijonar. Romunija in poBska Galicija irna-ta petrolejske vrelce pod gorskim obodom Karpatov, Južna Amerika pod Anidami, Birma, malajski polotok, sundski otoki in Japonska v južno azijskem podgorju. Vse te dežele pridobivajo petrolej v velikem delu za izvoz. Dokazanega petroleja ima tudi naša soseda Albanija. Tudi v Jugoslaviji imamo dokazane plasti nafte, in sicer v Medžimurjiu, Hrvatski - Slavoniji, severni Bosni, v črnogorskem Primorju, posebno v izdatni meri pa okoli Ohrida v Južni Srbiji. Na večji del teh najdišč pa je sedlo četvero svetovnih petrolejskih družb (trustov), nočejo jih pa še odpreti, ker hočejo držati cene petroleju na svetovnem trgu kolikor mogoče visoko. Francija, Velika Britanija, Nemčija, Španija in Italija nimajo skoro prav nič te dragocene tekočine v svojih tleh. Pred votpno zanj niso imele nobenih skrbi. Silno povpraševanje po njem med vojno in pozneje pa je dalo povod, da se je rodila peitrolejiska politika, ki je čisto trgovinsko zadevo spremenila naravnost v življenisko vprašanje teh dežel. Kako naj se to pereče vprašanje reši, je velika uganka, ki postaja čedalje bolj neznosna in strašna. Musset, gizdalin, pevec ljubezni, je imel po neki strani malomeščanski okus in je živel v kar se da preprosti notranjščini. Razumel se je na rokohitrstvo, razrezal vam je robec na 20 kosov in ga potlej iz-celil. Veselilo ga je, če si občudoval te male spretnosti, a njegove poezije nisi smel. »Pustite me na miru z velikim pesnikom. Bog znaj, ali se bo ohranil kak verz iz mojih zbirk!« je govoril svojim sobesed-nikom. Vendar proti Hugo ju, ki mu je vsiljeval svoje nasvete, se je izrazil: »Vi ne morete čutiti, kar čutim jaz. Po sto letih se bodo moji stihi še črtali, med'tem ko bodo vaši pozabljeni!« In sprla sta se za deset let. Ko sta se zopet pobotala in je prišel Musset neki dan v Akademijo, jo vprašal dosmrtnega tajnika: »Je li ViktoT Hugo tu? — Ne. — Če je tako, pa odidem. — Zakaj? — Ker ni nikogar tu!« Hugo je bil vnet spiritist in babjeverec. Trpet' ni mogel, da bi bilo 13 oseb za mizo. Tri stvari je nad vse mrzil: odlikovanja v gumbnici, površnike in dežnike, (nk). « Bernhard Keïïermarm Indija ' kraljevska beračica Nekdaj ena izmed najsijajnejših de« žela naše zemlje, kraljica med kralji« cami, očarujoča kakor pravljica, hre« penenje zapada, je danes Indija le še siromašna beračica. Brez nade in v topi bolesti čepi pred svojo nekdanjo palačo, v kateri gospoduje tujec. Kaj vemo o Indiji? Nič! Natanko toliko, kolikor dovoli vedeti svetu ta tujec in nič več. Kaj ve Indija o nas in o svetu? Kar ji dovoli vedeti tujec in nič več! Tujec nadzoruje žice, ki vežejo Indijo s svetom. Indski tisk je siromašen in poln čenč ter športnih poročil. Indska poročevalska služba je tako prikrojena, da ni mogoče ustva« riti si pravo sliko o zunanjem svetu. O vseh važnih stvareh, ki premikajo svet, izve Indija bore malo. Svobodne« ga mišljenja ni, ker tujec ne vidi rad, ako berač misli. Časopisi so dan za dnem polni poročil o obravnavah pro« ti urednikom indskih listov. V ječah sede cele trume političnih zločincev. Niti ni potrebno propovedovati upor proti angleški oblasti, marveč zadostu« je v to že vzbujanje nenaklonjenosti napram vladi. Za ta zločin je bil ob« sojen 1. 1918. Mahatma Gandhi. Ko sem nekega dne jezdil po bazar« ju v Lehu, so mi prijahali naproti trije odlični možje iz Ladaka. Komaj so me zagledali, so skočili s sedel, odveli ko« nje v stran in se mi spoštljivo priklo« nili. Zakaj? Moj spremljevalec mi je pojasnil: »Mislijo, da ste Anglež in se boje, da bi okusili bič, ako bi takoj ne razjahali.« Danes bi težko kateri An« glež še posegel po biču, česar ni treba še posebej omeniti, vendar je ta do« godek značilen za panični strah, ki ga širi osvajač Indije okoli sebe. Berač je postal že suženj. Hitro in skoro iz navade dvigne roke na prsi, proseč mi« losti, brž ko se pokaže na licu gospoda kaka guba nejevolje. Ako so me možje iz Ladaka imeli za Angleža, sem kasneje često doživel za« dovoljstvo, da so me Angleži smatrali za Inda. Zaviti v ledeno visokost in molčeče zaničevanje so sedeli ravna« telji — često zelo mladi gospodiči — cesarske banke Indije ali drugih za« vodov v svojih hladnih dvoranah, ka» dar sem se po poslih oglasil pri njih. Nekoč je eden izmed njih celo vrgel noge preko naslonjala, kakor da sem črnec, ki se predrzne motiti ga v nje» govem svetišču. Kako dobro sem raz« umel Inde, kadar so mi pravili, da se tresejo s v besu ponižanja kadarkoli imajo opraviti s kakim višjim angle« škim uradnikom. »Indija ni dežela, kjer bi mogel ži* veti človek, ki količkaj da na svoje dostojanstvo,« so mi dejali. »To je de« žela, ki tira v obup.« Celo najmanjši angleški pisarček se čuti v Indiji osva* jača in si nadeva masko diktatorja. V Indiji sem prevozil 7000 km z av« tomobilom in sem imel priliko marši« kaj opaziti. Ako sem se ustavil v ka* kem manjšem mestu, da kaj povpra« šam, so se držali boljše oblečeni Indi, ki sem jih klical, daleč ob strani. Brž« ko pa jim je moj šofer Halil pojasnil, da nisem Anglež, so naenkrat izvrstno znali angleški in so se kosali med se* boj v vljudnosti in prijaznosti. Ali slu* tijo Angleži, kako brez dna je sovra« štvo in zaničevanje, ki se nabira v indskem narodu zoper nje? Indija je nepregledna in neizmerna, skoro del sveta zase. Morda bi ta del sveta razumel, kdor bi potoval po njem dvajset let in kdor bi znal sto jezikov. Običajni potovalec vidi izvrstne želez« niče, hotele, čudovite ceste, po katerih divjajo avtomobili, lepo gojene parke, muzeje in vladna poslopja. To pa ni nič drugega nego blesteče pročelje, ki skriva obubožano in ponižano pravo Indijo. Stalen odstotek indskega ljudstva je vsako leto obsojen na smrt od gladu. Letni povprečni dohodek prebivalstva na glavo so angleške oblasti izračunale na 300 do 400 dinarjev. Pretežni del indskega naroda, ki je skromen do ne« pojmljivosti, je nedohranjen in hodi vsak dan lačen spat. V siromašnih va» seh je videti sestradane, polmrtve dru« žine, bivajoče v kočah in luknjah, ki bi bile komaj dobre za pribežališče živalim V predilnicah dobi ženska delavka komaj 13, moški pa 26 dinar« jev pri deseturnem dnevnem delu, v rudnikih pa so mezde še nižje. Za urad« niška mesta, ki so plačana s petdeseti« mi do šestdesetimi rupijami na mesec, se poteguje na stotine intelektualcev. Brezposelnost je strahotna in se za 83odja indskiH nacionalistov Pundit Nehru vsako prosto mesto poteguje dvajset do trideset tekmecev. Cesto so me na* govarjali brezposelni uradniki, ki so že leta brez zaslužka. Samo v angleški Indiji (brez tkzv. samostojnih držav) umre letno za kolero, kugo, mrzlico in za kozami kakih 4 do 5 milijonov lju* di. Isto prostranstvo s svojimi 240 mi* lijoni prebivalcev je imelo 1. 1923. ce* lih 60.000 bolniških postelj! V raznih malih indskih mestih sem videl, kak heroični boj vodijo indski zdravniki proti celi povodnji bolezni in bede s popolnoma nedostatnimi sredstvi. Če* sto so komaj uspeli zapisati bolnike, toliko jih je bilo. IV Indiji je povprečna starost člove* ka 24 let, v Evropi je ta starost skoraj dvakrat tolika. Ni nikakega dvoma: Indija je danes najsiromašnejša dežela pod solncem! To se vidi na prvi pogled popolnoma razumljivo, kajti ta najsiromašnejša dežela pod solncem izvaža letno za 20 milijard dinarjev bombaža, za 4 mili* jarde dinarjev žita in za šest milijard dinarjev čaja. Poleg vsega tega pa še velikanske količine kave, kož, železa. Otroški zakoni v Indiji bodo v kratkem prepovedani. Ker smatrajo v Indiji neporočeno žensko za največjo nesrečnico, se vršijo v zadnjem času številne poroke med otroci. Slika kaže šestletno »nevesto« Predsednik indskega parlamenta Patel pertroîefa, sïactkor?a fa 'dragega. Blaga. Nje izvoz in uvoz dosega letno vred» nost do 130 milijard dinarjev. Kako je vendar mogoče, da je ta tako bogata dežela tako grozovito obubožala? Sir John Strachey, bivši član financ» nega odseka indske vlade, daje odgo* vor na to vprašanje. Opisujoč bedo te na sebi bogate dežele, pravi, da »Indija zaradi svojega čudnega gospo* darskega in političnega položaja izvo* zi letno za kakih pet in pol milijarde dinarjev blaga v Evropo, pa zanj ne dobi nikake gospodarske protivred» nosti. Te milijarde gredo vsako leto iz dežele ,kot stroški za upravo m obresti za vloženo glavnico'«. List »Economiste je izračunal, da je od 570 milijonov funtov, naloženih v Indiji, angleška last kakih 470 mili* jonov. Železnice, banke, elektrarne, cestne železnice, vodovodi, rudniki, petrolej, gumi, čaj in vse drugo je po treh četrtinah v angleških rokah in do* biček se staka po pretežni večini y angleške žepe. Indsko ljudstvo je postalo ktrfi An» glije. Nova indska narodna zastava, katero je nosila voditeljica indskih žen Kai maladevi Hatopadhija na dan proslave neodvisnosti v Bombayu TAtfJSf тАТЈагЗ 'dinarjev mora plačati indski berač za armado, ki ima edini namen, da ga tlači k tlom. Ta vojska je med vsemi armadami sveta najbolje oborožena in naj razkošne je opremljena, prava paša za oko vojnega dobavitelja. Častniki in poveljniki žive v vilah in malih palačah, ležečih med obsežnimi travniki in parki. Vsaka tri leta dobivajo celoletne dopuste iz zdravstvenih ozirov, po dvajsetih letih pa odidejo s polno plačo v pokoj. Vse to plačuje berač. V novejšem času si prizadevajo nstanoviti tudi indsko mornarico. Ne» ki visoki angleški dostojanstvenik, morda sam podkralj, je častital ind» skemu narodu k časti, da sme nje bro» dovje pripadati slavni angleški mor« narici. »Nihče ne dvomi nad slavo angleške mornarice,« mi je rekel neki Indec, »toda zakaj neki lažejo nepre» stano? Kaj smatrajo morda vse Indce za idiote? Pri tej mornarici ne gre za nič drugega, nego za nadaljnji korak k zasužnjenju indskega ljudstva in za dobave angleške industrije.« Podkralje, generalne guvernerje, trume najvišjih uradnikov, ki bivajo v palačah, poleti v gorovju v Simli in Dardžilingu, s parkom avtomobilov, s telesno stražo in celo vojsko služin» čadi — vse to plačuje indski berač. Celo za angleške cerkve v Indiji mo» ra plačevati po 100 milijonov dinarjev letno. Trinajst milijard, ki jih indska vla» da izda vsako leto za vojsko, tvori po uradnih poročilih 28 odstotkov vsega proračuna. Koliko pa daje ista vlada za vzgojo in zdravstvo naroda? Pet odstotkov, ne! pet odtisočkov za šole in en odtisoček za zdravstvo! Policija in pravosodje pa pogoltneta deset odstotkov, obresti od državnih dolgov pa tudi deset odstotkov. Samo iz obdavčenja poljedelstva (gladujočth kmetov!) je črpala ind» ska vlada 1. 1924=25. šestnajst odstot» kov vseh dohodkov; na Angleškem pa priteka iz tega vira le cn odstotek dohodkov. Katera dežela na vsem božjem sve» tu bi mogla prenašati tako upravo dlje nego par let, da ne bi izkrvavela? Indija jo prenaša sedaj že skoro sto let. Anglež H. M. Hyndman piše: ^Indija postaja vse slabotnejša. Srčna kri in življenski mozeg velikih, pod našim gospodstvom stoječih človeških mas odteka počasi, in vendar rsak dan hitreje.« Gladujoči milijoni brez šol — manj nego dva odstotka indskih žensk je pismenih, za vse prebivalstvo pa dose» ga pismenost komaj osem odstotkov —, popolnoma nezadostne zdravstvene uredbe, toda indska birokracija si sta» vi novo mesto, simbol državne sile, New Delhi. Tudi teh sedem milijard dinarjev, ki jo bo stalo novo mesto, bo plačalo gladujoče indsko ljudstvo. Nesrečna Indija! Nesrečna beračica, nesrečna kraljevska beračica! (Iz knjige »Pot bogov« ) вииијии ии ивимиииииимимииаииавмивд ŽENSKIPOKRET NA NORVEŠKEM Spričo svojih bojevitih tradicij, katere ji je ostavil čas Vikingov, bo morda ke-daj videla žensko na čelu svojega brodov-ja ali svoje vojske. Liberalna vlada, ki ima sedaj oblast v roki, pripravlja zakonski načrt, da bi se ženskam omogočilo vstopiti v vse državne službe, ki so bile doslej prihranjene moškim. Iz tega smemo sklepati, vsaj teoretično, da bodo smele Evine hčere vstopiti v armado in mornarico ter celo zavzeti službo v protestantski cerkvi. Za pomorsko častništvo se bržkone ne bodo pulile, pač pa bodo po vsej priliki tiščale v duhovski stan. Nekatere so že študirale bogoslovje na univerzi in ker je norveška cerkev pod državno upravo, oddaja vsa pastorska mesta vlada. Možnost, da bi pastorsko stolico zasedle žene, je vzbudila ogorčenje med sve-čeništvom, ki podpira svoje ugovore z evan-geljskim duhom, cerkvenimi sporočili in navodili sv. Pavla. TORAČNICA Največjo tobačnico na svetu poseduje brez dvoma angleško društvo ljubiteljev preteklosti. Hrani se v Caxtonski dvorani v Westmiinstru Visoka je 1 m 20, širokai in dolga pa 0.35 m. Pred več ko dve sto leti je bila kupljena na sejmu v Charlton Hor-nu za skromno vsoto dveh denarjev. Danes je zavarovana za 7000 šterlingov. Prvotno škrabico so ponovno zadelali v večje in večje Škatle, pokrite s srebrnimi ploča-mi, na katerih so vrezani najznamenitejši zgodovinski prizori zadhjih dveh stoletij. Na poslednjem omotu je upodobljen pokop neznanega junaka v Westminsbrski opatiji. JEKLENE KNJIGE Veliki iznajdnik Edison trdi da je tehnika za izdelovanje jekla že toliko napredovala, da «e poslej obeta možnost, objavljati knjige na jeklenih listih. To jeklo bi cenejše od papirja. Izdaja 4000 strani ne bo nad dva palca debela in bo tehtala mainj iko 500 gramov. Tajne Nemljskega jezera V zgodovini starih Rimljanov najdemo od L 37. do 41. po Kr. med Vladarji Kaja Ka'Mguio, ki ga smatrajo povestni-čatrji za enega najgrozovitejših mož na prestolu stare rimske države. Kaligula je bil najmlajiši sin Germanika ш Agripi-ne. Rodil.se je 1. 12. po Kr., padel pa je kot žrtev rimske maščevalnosti pod roko pretoirijandkega tribuna Kasija Heroje. Ime Kaligula je prav za prav vzdevek, k)i ga je dobil poznejši cesar še le pri vojakih zaradi svojih majhnih škornjev (caliga), ko ga je vzel njegov oče s seboj na reko Ren. Rimski cesaT Tiberij, ki se mu je bil Kaligula Minil, ga je napravil za svojega naslednika na ta način, da je preskočil svojega krvnega nečaka Tiberija. Kot sin Germanika in s podporo morilca Makra je Kaligula zasedel rimski prestol ter odpravil nekatere krute odredbe svojega prednika. Kmalu potem ko je nastopil vlado, pa je močno zbolel. Ko je čez osem mesecev okreval, se je vrnil na prestol do- cela izpremenjen. Smatral je, da mu ie vse dovoljeno. Ne le, da ni poznal nobenih mej v razsipnosti in razvratu, smatral je tudi, da mu je dovoljeno vsakršno izsiljevanje. V izbiri sredstev je bil naravnost grozen, njegova nesramnost pa je bila tolikšna, da so njegovi sodobniki opravičevali njegovo početje z brezumnostjo. Dal se je častiti kot Bog, vse kar je bilo sveto drugim, pa je teptal z nogami. Po več neuspelih vojnih pohodih so se pojavile proti njemu zarote. Odkrili so jih in zarotnike strašno kaznovali. Vendar je padel trinog končno tudi sam kot žrtev maščevalnosti. Kaligula je dal med dragim sebi v zabavo in čast zgraditi več ladij, ki so jih ugotovili v novejšem času na dnu Nemijskega jezera blizu Rima. Čemu so te ladje prav za prav služile, še ni docela pojasnjeno. Nekateri raziskovalci smatrajo, da je Kaligula na njih prirejal orgije, ki so presegale vse meje. Drugi zopet domnevajo, da so bila to Mogočne črpalke, ki črpajo vodo iz Nemijskega jezera mdke vrste plavajoča svetišča, posvečena boginji Diani. Slednje se zdi verjetno v toliko, ker je stal v Nemiju gaj, ^posvečen tej boginji. Že i 1885. so naleteli starinoslovci na ostanke Dianinega plavajočih palač m njih zakladov v muzej. Nemijsko jezero ima 12 m visoko blatno dno, ki pa ni na koncu skalo vito, Stfka prikazuje ostanke predzgodovin več ti. svetišča poleg Nemfja. Deset let pozneje so odkrili v Nemijskem jezer ti Kaiigulove ladje. Sedanja italijanska vlada je dala pobudo za izsušitev Nemij-skega jezera, ker je bilo ie na ta način mogoče priti do fedij in jih dvigniti iz blata ter spravtiti ostanke Kaligulovrh e naselbine, ki jo je pokrivala voda č let marveč obstoji iz močne plasR lapîlov, luknjičastih lahkih kamnov vulkanič-nega izvora, kakršni so pokopali 1. 79. po Kr. mesti Herkulanum in Pompeje. Lani v oktobru se je pripetila prt delu za dviganje Kaligulovih ladij neprijetna nezgoda. Utrgal se je plaz zemlje jn Levje in volčje glave iz brona, ki so krasile Kaligulovo ladjo. (Pod njimi ce* mentne plošče z ladjinega krova.) Desno: ostanki Kaligulove ladje, ki je le-žtda 2000 let v Nemijskem jezeru, in ki jih bodo sedaj spravili v poseben muzej tM Mata, na katerem je slonela îacfîa »Zrcalo Diane« in se zarila sedem metrov globlje v vodo in dva metra v blato. Možje, ki so že mesece in mesece de- Poleg druge Tiberijeve ladje so našti en meter visok steber iz pozlačenega brona, čigar dvoobrazna Herma sestos ji iz obeh favnskih glav: mladeniča in bradatega starca. lafi, da bi iztrgali jezera Kaligulovo skrivnost, so bili s tem prikrajšani ne le za uspeh vsega dotedanjega dela, ampak tudi za sadove, ki so si jih obetali od njega. Seveda pa nîso KaTtgnfove îatlîe več v tistem stanju, kakoir so se potopile. Tloris prve ladje je tolik, da bi na prostoru, ki ga zavzema, lahko stala mogočna katedrala. Ta mogočni »čoln« je bil čisto plitek, Skoro tako plosk kakor splav, vendar pa je bil zgrajen po načrtih čisto pravilne ladje. Zgonnji del zgradbe je kajpada čisto izginil. S tem je najbolj oškodovano tisto občinstvo, ki je pričakovalo z dvignjenjem Kali-gulovih ladij senzacionalnih razkritij o nemoralnem Kaligulovem življenju na njSh. Našlo se ni nič, kar bi govorilo v prilog »orgijastičnim nasladam« rimskega cezarja. Vse, kar so našli, je bilo nekaj stotov brona in nekaj ton kamenja. Iz tega se da sklepati, da je ladja služila bogoslužnim smotrom. Ogrodje ladje tvorijo hrastove grede, ki so navzlic dolgim vekom še vedno ohranjene. Krov nosijo debla iz pinij in samo jelove deščice, ki vežejo hrasto-vino in les pinij, je bilo treba zavarovati pred žarkim solncem z jadrovino. Oklop ladje je svinčen, podlaga pa iz katrana in iz bombaževine. Stani cesarski arhitekti, ki so gradfti Kaligulove ladje, so gradili tako, da so najprej zvezali med seboj grede z deskami. Na to podlago so položili phst opeke, whu nje plast cementa, nanj pa plošče iz marmorja. Našli so se tudi dragoceni ostanki mozaikov, sestavljenih iz belih in črnili ploskvic ter mo-aaiki iz stekla. Vse to hranijo poleg ï \> v> , Steber s strani: mladeničeva glav a Starčeva glava pisanih vzorcev marmorja In porfir.a, poleg nekaj tucatov kljuk najplernem-tejše ohkke, nekaj sto mačkov :n bron-čeoilh že bije v, čuih velikost se giblje med poldrugim cm in pol metrom, v začasni shrambi in pride pozneje v muzej. Našla so se pa tudi ostanki lesenih vrat, pozlačene plošče iz brona, ki so nekoč pokrivale kabine na Kaligulovi ladji in birončena pipa, ki je svojčas odpirala in zapirala vodovod, ki je dovajal ladji pitno vodo, kadar je bila zasidrana. Celo rimskih svinčenih cevi ni manjkalo z žigom cesarja Kaligme. Dalje so dvignili z ladje predmete, ki se jim di-vijo današnji tehniki: črpalno napravo, ki je odstranjevala infiltracijsko vodo z najspodnejšega prostora ladje ter nazobčana priprava, o kateri si strokovnjaki še niso na jasnem, kakšni svrhi je služila. Našli so dalje nekaj sidru slič-nih, opasno koničastih pred r.etov, ki seveda niso služili na Kaligiilovi ladji, ampak so se jih posluževali razni arheologi in tisti ki so hoteli z njimi izropati ladjo v 15. veku in v 90. letih minulega stoletja. Vse to bodo shranili v muzeju, da bodo poznejši rodovi lahko hkratu spoznali ne le ustroj Kaligulovih ladij, ampak tudi zgodovino njih dviganja. Druga Kaligulova ladja leži dokaj globlje od prve in je domnevno iste velikosti kakor prva, le s to razliko, da kaže pravi ladijski prostor na videz bolj okroglasto obliko votline. Na robu ladje je videti 30 cm široke odprtine, stoječe v razmahu poldrugega metra druga od druge. Te odprtine so najbrže služile za oporo veslom. Iz tega bi se dalo sklepati, da je ta ladja res bila nekakšna plavajoča palača, medtem ko je imela prva vlogo stacijonarne ladje in jo je vezal z nabrežjem poseben, z bronastimi okraski ozaljšan mostič. To je torej bila Kaligulova palača na vodi. Med potapljači, raziskujočimi Nemij-sko jezero, je zbudilo splošno pozornost dejstvo, da je bila votlina ladje obtežena s težkimi kamni, s katerimi je bil založen tudi ladijski trup. Prof. Antonelli, ki vodi arheološka raziskovanja na Nemijskem jezeru, vidi v tem potrdilo naziranje, da so bili baš Rimljani • tisti, ki so potopili Kaligulove ladje. Prof. Antonelli meni, da izhaja odtod znana auguralna roka v rimskem muzeju Therme in tudi steber Brusille v Britskem muzeju v Londonu, dalje berlinska brončena čelada in glave volkov v muzejih Alberta in Viktorije. Vse to so po njegovem kosi, ki so bali ukradeni z druge nemijske ladje. Cela vrsta fresk na stenah Vatikana iz 15. veka, na katere je po Antone llijevem opozorilu postaj pozoren umetnostni kritik Peralli, predstavljajoče velike živalske glave z obroči v gobcih priča, da je del plena druge nemijske ladje, ki je neznano kam izginil, mogoče še večji in znatnejši od tega kar poznamo dandanašnji. Tudi spisi Pyrrha Ligorija, ki jih je bil inž. Ucelli našel v knjižnici Karla Emanuela Savojskega, izpričujejo, da je ta domneva pravilna. Druga ladja, ki je dolga 71, široka pa 21.50 m ne nudi po Aratoinellijevi sodbi nobenih posebnih novosti (izvzemši okraske umetniške vrednosti, vrče iz gline, žeblje i. dr.), pač pa priča, da je bila ladijska tehnika starih Rimljanov zelo velikopotezna. Prof. Antonelli trdi, da je mogoče že na podlagi dosedanjih najdb in odkritij ugotoviti, da nista služili najdeni dve ladji niti nemoralnemu, niti zapravljivemu življenju cesarja Kaligule. Bili sta posvečeni kultu Diane in ju je smatrati za plavajoči svetišči. Splošno pozornost zbuja dalje dejstvo, da so novejši potapljaški poizkusi ugotovili še tretjo, doslej neznano ladjo. Verjeten obstoj takšne kulture ladij pod pokopališčem tik Nemija ležečega kraja Geuzana je že 1. 1827. opisal inž. Tu-sconi, njegova izvajanja pa je 1. 1885. potrdil še živeči mornariški inženjer Malfatti. Ribiči so pri ribarenju zadevali in še zadevajo na slične predmete, kakor so se našffi pri ribarenju v bližini obeh v novejšem času izsledenih ladij 34 metrov pod vodo. Značilno je tudi, da so na tem mestu našli nedavno starorimski kup peska s puščicami, ki so bile očividno zato tam. da bi preprečile vsipanje plazov. Pred zgradbo so našli tudi še precej dobro ohranjen starorimski čoln, ki po svoji finejlši struk« turi v mnogočem spominja na prvo ladjo iz Nemijskega jezera. Ko bodo končana vsa dela in bodo strokovnjaki povedali, kaj so ugotovili, bo morda pojasnjena tudi ta zabrisana stran starorimske zgodovine. Weer = Na farmi za leve Majhna oaza v pusti, goli pokrajini. EU Monte se pravi kraju. Petnajst milj od Los Angelesa. »Nisem krotilec, niti cirkuški ravnatelj in tudi ne lastnik menažerije,« pravi ■mož v srajci in svetlih hlačah, zatla-čeraih v zavihane škornje, »tudi nisem Tip afriškega leva lovec na leve, niti sem kdajkoli bil. Ko sem kupil to farmo, sem si dejal, ta džuinglica je pravi prostor za leve. Vedeti morate, da sem nekoliko proučaval leve in njih način življenja že v Afriki. Od tedaj gojim tu leve, kakor goje drugi govedo ali koruzo, skratka, kmetu-jem z njimi. Saj vam bo znano, da je tu vse polno farm: farme za aligatorje, farme za noje, farme za opice. No. jaz imam farmo za leve. Začel sem pred desetimi leti z dvema levoma in tremi levinjami. Skrbno sem se izogibal istorodnega zaroda in sem vedno dokupoval dobre eksemplarje posebno samcev. Zarod, v katerem so prevladovale samice, je bil г malenkostnimi izjemami izboren. Danes redim 189 levov, od katerih jih je 160 prišlo na svet na moji farmi. Kakšnih petdeset sem jih v teku let prodal zoološkim vrtom, menažerijam, filmskim farmam in imovitim zasebnikom. Najmlajši potomec moje farme je pred vami — prišel je na svet baš davi. Kakor vidite, ni večji od srednje mačke in je še slep. Močno je pegast, kakor vsi levji mladiči, kar je samo zaščitna barva prirode, ki varuje žival v džungli Kakor hitro prično živali spoznavati svoje interese, izginejo te pege in levi postanejo lepo enakomerno rumeni ali svetlorjavi. Poglejte, ponos matere, ene naših najlepših levinj, resničnega krasnega eksemplarja, ki je vreden deset do petnajst tisoč dolarjev! Hello,- Gleo-, my beauty turn arouind, show yo-ur head! Tako, lepo, ljuba moja, lepo... Ali razumete mojo veliko ljubezen do teh plemenitih živali?« Mož, ki je tako govoril, je monsieur Gay in je rodom Francoz. Stanuje ob vhodu v levjo fanmo, v majhni, s staro šaro napolnjeni hišici, skupaj z gospo Gayevo, ki bi ji človek prisodil, da je krotilka levov, pa se rajši bavi s kanarčki, Mož je postava za dekliške sanje: temnega, ozko oblikovanega obraza, črnih malce kodravih las, zelo mirno in sigurno bitje, lastnost, ki si jo človek pridobi v vsakdanjem občevanju z levi. Ima prijeten, sonoren glas. pripraven za radio. Njegov pojav je nekoliko filmski, â la Douglas Fairbanks. Sprehaja se med kletkami in velikimi odprtimi obori, med »otroškimi sobami« levjih mladičev in med igrišči za leve pod bananami in palmami svoje džungle in velika množica ljudi, ki je plačala pol dolarja vstopnine, mu sledi kakor rep kometu. Komet stopi v marsikatero kletko, njegov rep pa ostane spoštljivo zunaj. V kletki pripoveduje levji farmer z veliko pištolo za pasom, tam. kjer imajo drugi steklenico whiskija, in z bičem v desnici ter z roko v usnjatem obodu, ki s svojimi praskami dovolj nazorno pripoveduje, čemu siluži — notri pripoveduje o posameznih živalih, o njihovih čednostih in napakah, o njiho- ▼fh muhah in zaupnih rečeh'. Le'i, ki znajo njegovo zgodbo že na pamet, se dolgočasijo in zehajo. Scipija, levjega kavalirja srednje starosti celo groteskno zajaše in pri tem mu visijo noge z levjega hrbta do tal. Drugi lev — Gregor mu je ime — ima čast, da mu napeni črne kodraste lase s slinami svojega jezika. Ce je kateri izmed navzočih dam všeč — prosim kar naprej — Gregor je krotak in njegov šarnpon je priporočljiv. Vmes pripoveduje o Numi, filmskem levu, tistem, ki ga v začetku vsakega Metro-GotMwym-Mayerjevega filma vidite na sliki in slišite njegov glas. Dobri, mili Numa, ki je odšel pred letom dni v levja nebesa. Preden pa se je to zgodilo, je prinesel svojemu gospodarju nad 100 tisoč dolarjev honorarja. Ali pa pripoveduje o Junoni, najlepši med najlepšimi, materi osemnajstih levov ki pa je postala v zadnjem času nekoliko nepre-računiljiva, in je ne obiskuje več v njeni kletki. Videli smo še drugo mlado levjo mater Proserpino, ki je pred tednom dni vrgla dva mladiča. Samica leži v svoji kletki, liže mladiče z ganljivim izrazom ponosa in z resnično dostojanstvenim obrazom. Ko se ji približamo, vstane in zagrabi enega izmed mladičev z gobcem. S čeljustmi in z opasno ostrimi zobmi prime mladega rahlo okoli mehke glave, ga dvigne, da ga vidijo vsi neumni, strmeči ljudje tam zunaj. Nepozaben ostane izraz materinske sreče levinje in mirno, zadovoljno strmenje rumenih kamenitih oči mladega levjega prinčka. Ponavadi rodi samica le enega levica in le redko dva ali tri. Če nima levinja zadosti mleka, kar se v jetaištvu kaj rado primeri, pitajo mladiče z mlekom, jajci in mesno kašo. To in še mnogo drugega smo izvedeli na levji farmi v žareči vročini pod palmami. Oaza v pusti ravni pokrajini. El Monte je ime kraju. Petnajst milj od Los Angelesa. Janko Kač Jedilni kvas zdravilo in hranivo Kaj je kvas in kako nastane? — Vrenje piva in kvašenje kruha Kvas, ki odpade v velikih množinah pri varjenju piva. je pri pivovarnah stranski produkt, za katerega doslej niso naši prave uporabe. V prejšnjih časih so ga rabili peki za kvašenje kruha. Ko so pa odkrili nov način za pridobivanje kvasu iz žita, ki je mnogo prikladnejši za pripravo kruha, so uporabljali pivni kvas le še kot živinsko krmilo. Kvas tvorijo kvasnice, rastline, !ki spadajo v vrsto gliv, katerih glavni znak je, da nimajo listnega zelenila (klorofila). Med vsemi različnimi vrstami gliv, ki jih poznamo, zavzemajo kvasnice najnižjo stopnjo'. Sestojijo namreč iz ene same celice, ki se množi potom brsitenja. Po tem, kar smo uvodoma omenili, vidimo, da obstojate dve vrsti kvasnic, namreč alkoholne kvasnice in kvasnice za vzhajanje. Le-te rabimo izključno za kvašenje kruha. Prodajajo jih pod imenom špiritni kvas. Med ljudstvom se je ohranil za to izraz germ. Beseda izhaja iz latinskega gar-minare = množiti se. rasti. Ponekod še uporabljajo za kvašenje kruha tudi doma pripravljene vinske d dragoceno hranilo, čigar pravo vrednost smo šele sedaj spoznali. Neutrudno raziskujoča veda >e odkrila celo vrsto snovi, ki so za obstoj človeškega telesa silno važne, da celo neobhodno potrebne. Ne gre tu nikakor kar za nova hranila, temveč so to snovi, ki jih najdemo v raznih hramlih, toda le v silno malih množinah, tako da so dolgo časa kljubovale ■znanstvenikom, ki so jih izsiedovali, dasi so sklepali iz gotovih učinkov, da morajo biti v hranilih. Če jih namreč iz kateregakoli vzroka ni v kaki hrani, mora človek »boleti ali celo umreti, če mu jih pravočasno ne nudimo: Zaradi tega imenujemo te snovi vitamine. Če si črtal n. pr. v Jack Londonovi povesti «Krištof Dimao«, kako so oboleli v zlati Aljaski zlatosledci za škro-butom, vedi, da povzroča to bolezen ravno pomanjkanje nekih vitaminov v hrami. Zdravili so se s surovim krompirjem. Par krompirjev je pomenilo od-vrnitev neizbežne smrti, zato je bil tak pritisk za njim. Vsa hraniva pa nimajo enako teh vitaminov, nekatera jih sploh nimajo, v drugih se pa le-te za vročino silno občutljive snovi s kuhanjem uničujejo tako v sadju, mleku, maslu, paradižnikih, korenju itd. Ljudski rek, ki ima vedno dosti dober čut za vrednoto, pravi, da se taka na vitaminih bogata hranila primejo. Dejansko je to prav dober izraz, saj usposobijo ravno vitamini telo, da vobče more uporabiti užiito hrano. Najboljše in najkrepkejše hrane ne more namreč človek izrabiti, če ni vitaminov. So to snovi, ki n. pr. v kvasu jačajo rast. kar ie posebno važno pri otrocih, ravno tako pa usposobijo telo, da se more braniti pred invazijo bolezenskih klic. Že v starih časih so uporabljali zato kvas proti turovitosti (fu-runkulozi) in ga uporablja tudi moderna medicina z velikim uspehom pri raznih kožnih boleznih, ki izvirajo iz slabe prebave. Ne gre pa tok razvoja zdravilstva za tem, kako bolezni zdraviti. Vsa prizadevanja nove dobe hočejo okrepčati telo tako, da bo poskrbljeno z vsemi obrambnimi sredstvi proti boleznim. To imenujemo preventivno (obrambno) zdravstvo. Američani so nas med vojno in po njej silno prekosili in prehiteli v znanosti, zato so že davno spoznali silno važnost kvasa kot vitaminovca Uïhranie kvasn Je tara zelo razširjeno, kar vidimo tudi iz časopisov, ki priporočajo to hraniivo: »To nii nikako zdravilo za vse bolezni. Ne, to je le enostavna. a prav sveža brana. Milijoni drobnih, delavnih kvasnic v vsaki kocki (tam prodajajo kvas v malih kockah, zavitega v štanjol kakor pri nas švicarski siir) okrepijo naše telo: Pospešujejo prebavo, čistijo kožo irn odstranjujejo strupe, ki nastajajo pri zaprtju. Kjer dajo dristila le mimogrede olajšanje, tam okrepi kvas črevesno mus-kulaturo, tako da postane zdrava in delavna.« Ta reklama ie izjemoma enkrat res- nična, kajti kvas res nudi vse, kar se tu obljublja. Zato je zelo koristno, da se posveča zadnje čase toda v Evropa zelo mnogo pažnje uporabi kvasu. Imamo že celo vrsto kvasnih preparatov, ki imajo učinkovite snovi v okusni sestavi. Malo dragi so ti preparati (fu-runkulin itd.). Zato je najenostavneje uživati pred jedjo koščke navadnega germa v velikosti drobnega oreha, kar ima slični učinek. Telovadba in sport kot vzgojna činitelja Pogoj vsega bodočega življenja po« sameznika je njegovo zdravje. V pr» vem redu je skrb za zdravje stvar posameznika, torej skrb zasebne vzgo« je. Istočasno pa, ako imamo v vidu smoter telesne in duševne vzgoje, to« rej vzgoje vobče, je skrb za zdravje posameznika, tudi zadeva javnosti, so« sebno kolikor se tiče njegovega udej« stvovanja. Zato zavzemata telovadba in sport svoj upravičen položaj v si« stemu javne vzgoje. Platon pravi, da je telovadba isto kot glasba, oboje služi duši. On ni mi« slil samo na to, da telesno zdravje oplemenjuje dušo, nego tudi na to, da telovadba vzgaja k srčnosti ter k okre» pitvi značaja. Zakonitim telesnim izpremembam so prikladne funkcijonalne zakonite du» ševne izpremembe in narobe, vendar tako, da ima to funkcijsko razmerje med telesom in dušo svoj neposredni sedež v živčevju. Vsaka pravilna telovadba in sport zaposlujeta motorni del živčnega se« stava, vsaj tistega, ki urejuje samo« voljne gibe. S tem pripomore mnogo k zdravju celokupnega živčnega sesta» va. Kajti senzorne funkcije so sredo» bežni podražaii. ki vedno ponavljajoč ogražajo fiziološko ravnovesje, ako ne najdejo v sredotežnih motornih no» dražliaiih protiuteži. S sistematično telovadbo in snortom pridobi posa» mezmik večjo oblast nad telesom ter si s tem krepi voljo. Pogum in samo« zavest sta pri telovadcih in športnikih mnogo večja kot pri ostalih. Pri Helenih je bila gimnastika edina vežba motornega sestava, produktivne» ga ročnega dela niso smatrali vzgoj« nim, ker so to delo opravljali sužnji, torej delo, ponižujoče za svobodnega človeka. Celo Aristotel je zanikal pro» duktivnemu delu vzgojno vrednost, dočim je visoko cenil lepoto in zdrav» je telesa. Že Grki so se zavedali v veliki me» ri medsebojnega razmerja zdravega telesa in duha. Medtem ko so v prvi red postavljali spretnosti, so napredo» vali tudi v znanju. Prednost so dajali aktivnim spretnostim, t. j. telovadbi Srednji vek je zaostajal za starim vekom v gimnastiki, zato skuša s po» dvojeno silo izpolniti to vrzel dana« šnja doba. Današnja moderna doba je povzdig« nila telovadbo in sport med najvaž» nejše činitelje vzgoje. Šla je celo pre» daleč, tako, da se javlja močna struja nasprotnikov, ki trde, da se baš v športnih in telovadnih društvih goji surovost in brezsrčnost. Koliko je tu resnice je zopet druga stvar. Javnost je zavzela tu svoje stališče, ki je za spori dokai laskavo Večina naprednih držav je uvedla telovadbo in sport v šole. zavedajoč se njihovega velikega vzgojnega pomena. Nadaljevanje vzgojnega procesa po« šolske dobe je prevzela v roke zaseb* na inicijativa. Plodovi tega požrtvoval* nega dela bodo omajali predsodke marsikomu, ki je še v taboru nasprot* nikov telovadbe in športa. Često greše starši v veliki meri, ko ne dovolijo svojim ljubljencem vstop v telovadna in športna društva. Ljub« še jim je, da čitajo včasi celo manj vredne knjige. Tem staršem je nežna» no, da preživljajo njihovi varovanci dobo neke razposajenosti, dobo, ki jim je prirojena in katero mora vsak preživeti. Ozrite se na življenje v vasi, kjer je svoboda cenejša nego v mestu. Vaška deca se igra »vojske«, se lovi in igra v gozdovih ter po poljanah. Vse to ji je prirojeno, to mora biti, to dobo mo* ra preživeti vsak zdrav človek. Pusto« lovski romani, film in drugo, so skraj* no slaba nadomestila za izživetje te življenske dobe. Mar ni za vaše varo* vance v tej dobi pripravne j ši način, pustiti jih v telovadna in športna dru* štva, kjer bodo našli najprimernejše zatočišče svojim prirojenim težnjam? Često se zgodi, da baš otrok, ki ne naj* de svojim prirojenim težnjam dovolj zadoščenja v knjigah sumljive vzgojne vrednosti, zaide na stranska pota, ki vodijo v blato in nesrečo. V današnjih telovadnih in športnih društvih veje napredni duh, ki pro* svetljuje mladino. Javnost se dobro zaveda vloge, ki jo imata sport in te* lovadba, zato je posegla za vsemi raz* položljivimi sredstvi, da jih sistemati* žira in da jim daje smeri za dosego visokih smotrov. V vidu jim je v prvi vrsti fiziološki zmisel, zavedajo se pa tudi njenih vzgojnih vrednosti. Vsekakor pa je potrebno, ogibati se panog športa in telovadbe, kjer beže za brezzmiselnimi rekordi, čijih vred* nost je negativna, ne prinaša dobrega niti lepega. Koristi rekordov so v raz* merju z življensko nevarnostjo prc* majhne, da bi jim mogli prisoditi vzgojne vrednosti. Z lovom ža rekordi se vzgaja samo prekomerna ambicija, ki spada že v patologijo. Tekmovanje v dobrem in lepem naj se goji vzpo* redno s potrebno ambicijo, ki opleme* njuje dušo in srce. V telovadnih in športnih društvih ne smemo dovoliti, da se puste člani voditi od lastnih koristi in tujih vpli* vov. Svoje udejstvovanje naj dosled* no uravnajo po nravstvenih načelih ter izvršujejo to, kar so spoznali za pravo in dobro. To bodo člani, značajn! ▼. etičnem zmislu besede. Voditelji športnih in telovadnih dru* štev naj se zavedajo besed velikega Masaryka: »Često učinkuješ baš s tem, česar ne storiš namenoma. Gotovo je, da ne vplivamo na druge ljudi niti z najbolj izbranimi točkami svojega pro* grama, temveč s svojim značajem in celotnim življenjem.« L. B. »Stari so nam mogli pripovedovati kar so hoteli. In vse so napihnili. Iz pretepa med nosači in oslovskimi pri* ganjači so napravili veliko bitko. Toda ljudi niso mogli napraviti večjih. Poznamo obris in dušo ljudi, vemo, kaj so rekli in mislili. Sokrat je velik, ker sta ga kot takega slikala vsak na svoj način Plato in Ksenofon. Tri Soj kratove besede zadostujejo, da vem, kaj je tičalo v njem: razum, jasnost, pogum in veličina. Med Rimljani je bilo manj velikih mož. Imeli pa so Lukrecija, ki je povedal velike stvari. Tudi Cicero ni bil docela slab ... Rim je našel svoj konec v Bizancu... Atene pa so padle v bitki pri Aegos Potames. Če narodi naglo umro, je to dobro, toda če počasi umirajo in po= stanejo sužn ji... je to tako, kakor če postanejo možje slaboumni in se ože* ni jo s svojimi gospodinjami.« Clemenceau KONJSKE DIRKE NA FRANCOSKEM 5. novembra 1776 so se prvič izvajale. Seveda je ta šega prišla iz Anglije. Pod Ludvikom XV. so se uprizarjale dokaj neredno, kar pa ni oviralo ljudi, da ne bi «tavili, celo na prav poguben način. Šele 1833 se je ustanovilo društvo za spodbudo takim prireditvam, in sicer pod pokroviteljstvom Jockey Cluba. Prvo urejeno dirkališče je bilo v Chantillyju. Lonchampsko sega komaj v 1. 1854. Mestece Semur uprizarja že izza 1350. konjske dirke vse do danes. Nagrada: zlat prstan z mestnim grbom, bela prepaska, rokavice z zlatimi resami in 40 frankov. SOL — SOVRAŽNICA Doslej smo jo šteli med nedolžne, koristne začimbe. A dr. Jean Bouchon jo dolži mnogih krivic. Sol razjeda svet. To je razkrojna sila. Na srečo pa je lahko preprečiti kvaro, s katero grozi našemu telesu. Samo nekoliko manj je treba sedeti. Trajno sedenje ovira ledvice pri delu, izločanje soli se slabo odseda. če hočeš pospešiti to izločanje, se priporoča ležanje. Navodilo, ki ga bo marsikdo z radostjo vzel na znanje. k Boj za „prestolnico bogov" Nova naskakovanja himalajskih snežnlkov Konec februarja .ie odpotovala iz Evrope ekspediciijsfca družba v Indijo, odkoder bo poskusila prodreti proti Kamčindžinigi, imipozamtnermi prestolu Vzlhodlne Himalaje in drugi najvišlji gori sveta, ma katere vr(h še od stopila človeška noga kakor ne na vrlh Mount Everesta (Camolunigma). Vodija te pomembne odprave je prof. dr. Dyhiren-îurth, znani watislàvsfci geolog in alpinist, ki je živel zad/nija tri leta v Guri- Odprava združuje alpirasitično-sport-ne in znanstvene tendence. Medtem ko se odpravlja prof. dr. Dyluremfurth, vodija ekspedicije, v prvi vrsti na geološke izsledke, bo skušal inž. Kurz izvršiti kartografsko Sliko Kančindžinge. Ekspedioije se dalje udeleži pisatelj Helmuth Riahter kot časopisni poročevalec. Končno bo imela ekpedicija tudi fotografsiko-filmsko svriho. Jedro Dyhrenfurthove odprave na Kančindžingo Od leve proti desni: zdravnik dr. Helmuth Richter, poročevalec londonskih »Times.\'arodne tiskarno d, d.* kot tiskarn ar j a Fran Jezeršek. —. Vsi v Ljubljani Ob 3.40: Eagerlon zmaga; Adlon teče tnizerno. Ob 4.45: Se vrnem; ležem k počitku. Ob 6.45: Vstanem in popravljam odtise za knjigo, ki izide v kratkem Ob 7.30: Diner (glavni obrok). Ob 8.30: Odidem v Windhamsko gledališče, da prisostvujem prizoru, ki sem ga preizkusil dopoldne. Ob 11.30: Večerja pri Cirosu. Ob 1. zjutraj: Ležem k počitku. Smešno se bo zdelo, da omenjam naslednji »kratki« dan. Vstal nisem pred 9.30 in nisem sedel k delu pred 11. uro dopoldne. Ta dan nisem jedel izven doma, niti nisem prisostvoval dirki. Ob 10.30: Pošta in časopisi. Ob 11.: Delam na romanu. Ob 1 popoldne: Lunch. Ob 2.: Delo na romanu. Ob 3.30: Sestanek z ravnatelji Fieldove družbe. Ob 4.45: Sem videl jockey a, ki bo jahal zame nastopni teden in sem se dogovoril z njim, da bo jahal zame konja v novembru. Ob 5.20: Nadaljujem roman. Ob 7.30: Diner. Ob 8.30 do 10.: Dovršujein serijski roman. Čeprav včasi prekinem pisanje ali diktat romana, da napišem med tem kratko zg>d-bo za časopis, vendar nikdar ne skušam pisati dveh različnih romanskih pesnitev istočasno, niti nimam celega zbora tajnikov. Angažiral sem samo moža, ki se bavi izključno z mojimi rokopisi, in gospodično,, ki rešuje korespondenco. Eden mojih na delu najbogatejših dni ie bil tisti, ko sem napisal dve kratki zgodbi in en članek o dirkalnem športu ter sem poleg tega prisostvoval gledališki vaji, takoj zatem pa sem imel pri svečani pojedini v kovnem klubu nagovor K sreči sem imel zgodbi že v glavi in je bil članek lahek. Če se zanimam za temo, ki mi je posebno pri srcu, lahko zdiktiram v 20 minutah 1200 besed. Moj največji pensum n-a delovni dan pa je bilo 36.000 besed: članek o vojni, ki je bil objavljen na dan premirja. Na tem članku sem delal 20 ur in nisem porabil niti 1 cele ure z.a jed. Ko je bil članek natisnjen, je obsegal skoro 30 tiskanih stolpcev. Ne glede na fizični napor mi ni ta članek povzročal nobenih težav, zakaj med vojno sem se udejstvoval kot vojni poročevalec in sem v tem svoj-stvu napisal tri majhna dela o zgodovini vojne. Običajno dnevno delo je posvečeno pripravam za članke in romane, dalje obsega kakega pol tuoata razgovorov z glavnimi uredniki, ravnatelji itd. kakor tudi obisk kakšnega dirkališča v glavnem mestu. Često sem že med dirko delal na romanu. Pridejo pa tudi dnevi, ko ne napravim nič, dnevi, ki jih preživim v Newmarketu T idealni — zame idealni — okolici. Zelo redko delam v železniškem voeu in le slo-čajno na ladji. »The Calendar« in »The Ringer« sta bi!» napisana v štirih dneh. »The Terror«, ki se je v finančnem pogledu sijajno jbnesel, je bil gotov v treh dneh Na dirug način ne morem delati. Bolšji kvartet Angleži pravijo, da je moč peresa ▼ uri enaka sili štirih bolh, ki skupaj skočijo. Na drugi strani pa menda str> kovnjaki v urarstvu splošno sodijo, da živa sila, shranjena v urskem peresu, predstavlja po priliki sto štirideset kilogra-m o v. Kako spraviti ▼ sklad tolikanj nezdružljive številke? Nič enostavnejšega. Zadostuje, če pritegnemo v račun pojem časa, prosluli činitelj t (latinsko: tem pu s), ki ima vsekakor poglavitno vlogo v vseh problemih vobče ter osobito v problemih strojeslovstva, mehanike. Teoretično bi na primer energija, nakopičena v obliki dinamitne petarde, mogla goniti nekoliko dvanajetic motorjev. Ker pa se potroši v odlomku sekunde, se na žalost vse razleti, namesto da bi teklo. Sicer so poskušali obiti težkočo, vendar raketni avtomobil, ki naj bi baje opravil to korenja-štvo, ne daje kaj sijajnih uspehov, kakor se vidi. Dokler se ne dožene kaj drugega, si činitelj t ne da nič dopovedati. Toda vrnimo se k svojim skokicaim... in svojim časovnikom. Denimo, da se poprečno pero, ki se ujema s silo 142 kg, docela odvije šele v 36 urah — toliko časa gre časovnik po navadi. To znaša 129.600 sekund. Postavimo nadalje, da je bila sila, ki jo porabi pero med odvijanjem, postav Ujema na konec vzvoda dolgega 0*008 m, koliikor praviloma meri vzmetnica z 0*016 m zofoov. Vzemimo, da je pero med odvijanjem prišlo od 18 na 5 obratov. Poglejmo zdaj, kaj se zgodi. Konec vzvoda opiše 13 krat (18—5) obod 0*008 m v polmeru, to se pravi, da preteče blizu 0*65 m. Če vzvod meri 0*001 m, bi znašala prehojena pot samo 0*65 * 8, torej okrog 8 cm. Pomislite sedaj, kaj se pripeti s 142 kg, ako se uporabijo za tako majhno pot v tolikšnem času. Da si stvar predočimo, nam je treba edino primerjati z delovno močjo ene konjske sile. Da se dvigne teža 142 kg 8 om visoko v 129.600 sekundah (ker konjska sila izTaža moč, ki je potrebna, da se dvigne 75 kg 1 m visoko y 1 sekundi), bi bilo treba: 142X0*008 _ _ 75X 129*600 0 0000°127' t. j. sto dvajset sedem milijoniink konjske sile! Drugače povedano: potrebovali bi 789.763krat napor, M ga izvrši 142 da opravi isto delo kakor konjska sila r еш •ekuadi. Vidite, to eo naše štiri skoldoel Preudarite po te"a podatkih, za koliko peres v uri zaleže ena konjska sila. Račun ni težak, pač pa zabaven. To je pošteno razvedrilo nalik križaljkam, kadar so dolgi zimski večeri, ko toži in zieha marsikateri. Opomniti pa je še, da gre tu zgolj za teoretične vrednosti, ki jih v praksi močno pre-d-rugačijo mnogi vnanji vzroki, trenje, za-prašitev, neenakoomernoet temperature itd., kar vse manjša gonilno moč peresa. Ob kratkem, moč vzmeti je naitanko tista, ki jo je razvila raka, ko jo je napenjala. Kajti s peresom, z vzmetjo ali prožino je stvar popolnoma takšna kakršna z vami, z menoj ali z najlepšo krasotico na svetu: djugega ne more dati nego to, kar ima. E. Gautier Nove knjige Uredništvo je prejelo naslednje knjige, ki se dobe v knjigarni Tiskovne zadruge т Ljubljani in Mariboru: Slovensko nemški slovar. Sestavil dr. Fr. Bradač s sodelovanjem dr. I. Preglja. Novi slovar vsebuje za človeka, ki je nemščine vešč, kratek, a zadosten slovniški pregled slovenskega glasoslovja in oblikoslovja in je v tem oziru praktično pregleden in smotren. Uveljavil je pravilnost izraza in praktičnih naglasnih znamenj, označil manjvredne besede in tako izvel pravopis v smislu potrjenega pravila in enotnosti Slovar stane v platno vezan 100 Din. Učbenik ruskega jezika. Spisal prof. J. Orožen. Učbenik vsebuje v kratkem in jasnem pogledu vse važne slovnične, slogovne in druge podatke, ki so potrebni, da umeš z jezikom pravilno ravnati. Način, po katerem je Orožnov »Učbenik« sestavljen, je zelo prikladen, kajti brez mnogega teoretiziranja zagrabi avtor čim> bolj praktično mogoče, skuša biti kratkočasen in je »Učbenik« pri vsem tem tako spretno sestavljen, vprav za slovenskega učenca ruskega jezika preračunan, da bi si boljše izvršbe tega dela ne mogli želeti. S pridom bodo segali po tej knjižici premnogi, ki so jo že dolgo pogrešali; vsi tisti, ki so pri neštetih prilikah rekli: »Ruščine se moram do dobra naučiti.« Knjižica bo pa gotovo vzpodbudila še marsikaterega drugega, da se posveti temu velikemu slovanskemu jeziku, ki nam je tako bližnji in čigar čar je nepopisen, kakor je nepopisna — ne toliko praktična, ko duševna vrednost njegova za vsakogar, ki se čuti Slovana. Vezan izvod stane 64 Din, broširan pa 50 Din. „Izumitelj" prvega maja V Bordeauxu je umrl Raymond Lavigne, ki je svoje dni ustanovil girondinsko zvezo v socialistični stranki. Dal je razen tega pobudo za vseobčo delavsko manifestacijo. Mednarodni socialistični shod v Pariziu si je 1. 1889. usvojil načelo internacionalnega s/kupnega nastopa na določen dan. Izbrali so si prvi majnik. Poštnina plačana . ,• gotovini Vsebina: Dr. Jože Rus: Čemu so gore na svete Skrivnost grofice Barbare Dr. Fridtjof Nansen: Zrakoplov v službi znanosti Muezinova smrt Brezžičništvo v živčnem sistema Nova prestolnica Indije Z ekspresom iz New Yorka v Springfield Louis Roubaud: Lačen sem! Edison o bodočnosti civilizacije Lafcadio Hearn-J. Baukart: Mravlje Polom ameriškega velemesta Metamorfoze Zadnja ladja in zadnja ljubezen - xxvni — Žena mojega prijatelja On je moj najboljši prijatelj. Najino prijateljstvo je staro že pet in dvajset let, od prvih dni, ko sva skupaj hodila v šolo. Seveda sem jaz bolj nadarjen od njega. On je imel samo več sreče pri učiteljih in. skušnjah. Oženila sva se skoro istočasno, čeprav sem ga svaril pred tem korakom. Smatral sem, da se je preuranil. Po resnici povedano, ta mož ni vreden žene. Zelo ljubim in čislam svojega prijatelja. A kdo pozna njegove napake boljše od mene? Po naravi je sebičen, ničemuren in domišljav ter se v duhovnem oziru ne dviga nad povprečnost. Takšni neenaki zakoni vodijo često v katastrofo. Slučajno poznanje z moškim odpre nežnočuteči ženi, ki ga prekaša duševno in telesno, oči. Ne bi bil rad v njegovi koži. Kot prijatelj čutim dolžnost, da bdim nad čistostjo in nedotakljivostjo njegove rodbinske sreče. Trudim se, da bi ostala daleč izven našega ožjega kroga. Revež niti ne sluti, kaj vse storim zanj. Toda to ni važno. Ali zahtevam mar od njega hvaležnost? V tem pogledu n: bil nikoli radodaren. Vendar mu to odpustim že vnaprej. Kdo ve, kaj vse ga še čaka? Iz oči njegove očarljive žene sklepam, da razume moje misli. Včasi me dolgo motri z zagonetnim pogledom, zlasti če ni njenega moža. Včasi se rrJ zdi, da je v tem rahla zaničljivost. Morda misli, da jo skušam iz drugih razlogov očuvati vpliva tujih mož? čas ji bo dokazal, kako nesebično ravnam in njena hvaležnost bo moja najboljša nagrada. Moj prijatelj vobče ne pozna svoje žene. Niti se ne potrudi, da bi prodrl v njeno -otranje življenje in da bi ga razumel. Z neverjetno brezskrbnostjo in samo njemu lastnim povzdigom samega sebe, ki mu bo gotovo nekoč postalo usodno, resno meni, da jo prevladuje. Nerečna zmota! Nič ni nevarnejše kakor če kdo podcenjuje svojo ženo. Če ne najde pri svojem možu dovolj priznanja, ga bo pač iskala pri kom drugem! Ali slepi bedak res ne razume tega? In še več. Ni samo nepozoren napram nji, marveč je v njeni prisotnosti iskano ljubezniv napram moji ženi. Moja žena je seveda zelo ljubezniva in častivredna oseba, z njegovo se pa ne da primerjati. Ta ima nekaj posebnega, nekaj, kar moji ženi manjka, česar sicer ne morem navesti, kar pa jasno čutim. Razen tega je moja žena gotovo najmanj pol leta starejša od njegove. Vendar moj nesrečni prijatelj vsega tega ne vidi. Moja žena ga je očarala, kar že samo na sebi dokazuje pomanjkanje inteligence. Ne glede na to, da se v tem razodeva vsa surovost njegovega srca, zakaj končno sem jaz njegov prijatelj in žena prijatelja bi mu morala biti v nekem oziru sveta. On pa se ponaša napram nji — nočem reči nespodobno — vsekakor pa pretirano prijazno. Kadar smo skupaj v restavraciji, poda jedilni list najprej moji ženi, kakor bi on plačal zanjo, ne pa jaz. Jaz seveda vidim, da njegova žena to opazi in da trpi zaradi te netaktnosti. Da bi popravil nezasluženo žalitev, ji prihodnjič jaz prvi ponudim jedilni list in ji prepustim izbiro jedi. Kako ljubeznivo je hvaležna! Kako nežno prikloni glavico! Njena »hvala lepa« dobi poseben, globok pomen. Ne, vedno moram reči iznova: Ne bi bil rad v njegovi koži! V svoji slepi sebičnosti še vedno ne razume ničesar. Ni dovolj, da podcenjuje svojo ženo, ampak začenja gledati od zgoraj dol tudi name in meni, da tega ne vidim. Molčim samo zato, da ne pokvarim naših odnošajev. Če poda moji ženi kožuh — kar je seveda vsiljivost, zakaj tudi sam ima ženo s kožuhom — se dotakne, »pomotoma«, njenega vratu in drži kožuh delj nego bi bilo potrebno, tako da človek dobi vtis, kakor bi objemal mojo ženo. To dela kar očitno. Najbrže podcenjuje tudi m