ŠTEVILKA 67
SEPTEMBER 1980
ner se je uvodoma zadržal na pogovoru s političnim aktivom občine in predsedstvom srbskega sindikalnega sveta.
Obisk Vinka Hafnerja
nik Zveze sindikatov Slo-Vinko Hafner, predsednik rjnskega sveta ZS Ljubljan-Ue Lojze Mežnarič in sekretar i ^delavcev usnjarske in tek-«T "idustrije Jože Klofutar so 2.
pbra obiskali Vrhniko. Na ju-11^*1 predsedstva občinskega wne9asve,a.,kisoseje udele-j-*' Vladimir Mejač, Jože Per-iJiJanez Pečar, Bojan Sčukovt, vfl£an'10 in Franc Žužek, je pred-jA občinskega sindikalnega in   re' Vidovič goste seznanil panjem sindikata v občini. Po-j*'paso namenili pripravam na konferenco Zveze sindikatov 'te in v zvezi s tem obravna-'tJžbenega dogovora o skup-"ovah za oblikovanje in delitev *v za osebne dohodke in ° Porabo. Še posebno pa so gorili o rezultath poslovanja Pr9anizacij združenega dela in
potrdili pričakujejo dobre poslovne uspehe tudi ob koncu leta.
Seznanili so ga s samoupravno organiziranostjo še posebej pa ga je zanimalo, kako je pri njih urejen sistem nagrajevanja in jih pozval, da ob obravnavi družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke
in skupno porabo ugotovijo konkretne probleme, ki ovirajo uresničevanje načela delitve po delu in rezultatih deta, ugotovijo vzroke za njihov nastanek in predlagajo konkretne rešitve. Ugotovili so, v pogovoru tudi z delavci, da so zlasti v Industriji usnja Vrhnika v nagrajevanju po delu že storjeni določeni koraki.
Kako smo gospodarili v prvem polletju?
Pri obravnavanju analize poslovanja gospodarskih in družbenih dejavnosti v letošnjem prvem polletju je Izvršni svet ugotovil, daje gospodarstvo doseglo v primerjavi z istim obdobjem lani 45-odstotno povečanje celotnega prihodka in za to porabilo 47 odstotkov več sredstev. Dohodek pa je v primerjavi z istim lanskim obdobjem večji za 41 odstotkov in čisti dohodek za 45 odstotkov. Torej so doseženi ugodni rezultati. Opazno je povečanje deleža sredstev za razširitev materialne osnove dela, saj se je v strukturi delitve čistega dohodka povečal delež s 15,9 odstotkov na 28,2 odstotka. Ugotavljajo, da gre to povečanje na račun zmanjšanja deleža sredstev za osebne dohodke, zato je potrebno tako razmerje še naprej obdržati.
Ti ugodni rezultati poslovanja so še posebej razveseljivi, saj so doseženi v zaostrenih pogojih gospodarjenja ob ukrepih s težiščem na stabilizaciji gospodarstva, ki segajo na vsa področja, posebno pa na področje delitve, zaposlovanja, izvoza, osebne, skupne in investicijske porabe tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu. Do izraza so prišli tudi restriktivni ukrepi na področju uvoza, s posebnim poudarkom na povečanje izvoza, medtem ko je na področju kreditiranja prevladala selektivna kreditna politika ob doslednem izvajanju dogovora o investicijskih naložbah.
Toda povečana gospodarska aktivnost, ki sta jo v dobršni meri povzročila ugodna konjuktura na domačem in tujem trgu ter porast cen je pripomogla, da so organizacije združenega dela s področja gospodarstva dosegle 1.891.708 tisoč dinarjev celotnega prihodka. Med posameznimi področji so sicer opazne velike razlike. Nadpovprečno stopnjo povečanja celotnega prihodka beležijo industrija, gozdarstvo ter stanovanjsko — komunalna dejavnost in obrt, močno pa zaostajata gradbeništvo in gostinstvo.
Z izgubo sta polletno obračunsko obdobje zaklju-
čili le dve organizaciji. To sta Opekama in Savina Ročna konfekcija. V Opekami je temu vzrok povečanje cene energije, slabega vremena in nedokončanega sanacijskega programa in Izvršni svet ugotavlja, da bo možno rezultate sanacijskega programa oceniti šele v prihodnjem letu. V Savinem TOZD Ročna konfekcija pa je to posledica slabega proizvodnega programa, izpada proizvodnje klinastih jermenov in slabe prodaje ostalih artiklov.
Vzpodbudno je, da se tudi letos občinsko gospodarstvo uspešno vključuje v izvoz. Sedaj je v občini že devet TOZD, ki izvažajo, vendar ostajata še naprej vodilni Usnjama in LIKO—TOZD Tovarna stolov, ki sta sami v tem obdobju izvozili 99 odstotkov celotne menjave organizacije združenega dela ob 49-odstotnem povečanju izvoza ion 63-odstotnem povečanem uvozu dosegle netto devizni efekt v višini 75.543 tisoč dinarjev. Absolutni zneski izvoza kažejo še na večje možnosti povečanja netto deviznega efekta, oziroma pokritja uvoza z izvozom, glede na to, da je Usnjama zagotavljala sredstva za nabavo surovin in proizvodnega materiala za ostale TOZD s sedežem izven občine.
Kako pa je na področju negospodarstva? Izvršni svet je ugotovil, da je celotni prihodek porasel za 24 odstotkov, dohodek za 21 odstotkov, porabljena sredstva za 32 odstotkov in čisti dohodek za 20 odstotkov. Izrazit je porast porabljenih sredstev, čemur pa je vzrok razširitev dejavnosti na področju otroškega varstva, knjižnične dejavnosti, itd. Tudi izplačila sredstev glede na dvojno maso BOD so v okviru dogovorjenih zneskov.
Ugotovili so tudi, da se je zaposlovanje gibalo v okviru dogovorjene stopnje, saj je porast le 2,1 odstoten. Večji porast pa se kaže, če vzamemo za osnovo vkalkulirane ure in doseže 4,6 odstotno povečanje, kar pri nekaterih OZD kaže intenzivnost izrabe razpoložljive delovne sile in prilagojenost delovnega koledarja, naravi dela in potrebam tržišča.
Problem bolniškega staleža
iranosti združenega dela, o Jtih prestrukturitanja našega ,*stva in o možnostih bolj-LJ^Jučevanja in sodelovanja z r^stvom v širši ljubljanski reki
'* Vlnko Hamer s sodelavci C^se Kovinarsko in Industrijo f/4ih   ka in se pozanimal o do-JV^spehih poštovanja, kiso bili niem polletju ugodni in kot so
Ogledal si je proizvodnjo in se pozanimal kako teče delo in kako so delavci nagrajeni za svoje delo.
Ko govorimo o stabilizacijskih ukrepih v našem gospodarstvu, nikakor ne moremo mimo pojma »bolniški stalež« in prav »maroderji« postajajo v naši družbi vse bolj pereč problem. Prav zato o odsotnosti z dela zaradi bolezni v zadnjem času tečejo resne razprave v organizacijah združenega dela, v družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih. Tudi »Notranjski zdravstveni dom«, TOZD Zdravstvo Vrhnika, se je lotil posameznih analiz in nalog razreševanja tega problema. Kot povsod drugje, se tudi na Vrhniki več ali manj neuspešno borimo proti odsotnostim z dela, predvsem tistim neupraviče-
Redna ja občinskega
štaba *aCZ
,'n.ski štab za civilno h? le na svoji redni seji, F8: 8. 1980, obravnaval 'n problematiko CZ v
Nmiji in * Vrhnika.
na območju
.% je proučil osnutek P-in ciljev razvoja CZ v (Juniji in občini Vrhnika f°bje 1981—1985.
javljali so tudi o za-J^i problematiki o enot-L'stemu zagotavljanju *°v za CZ. Govorili so, 1NNNP 809-81 za obline Vrhnika ter o r'b drugih vprašanjih iz F'stojnosti. ZVONIMIR SAJOVIC
Nova asfaltna prevleka
Tisti najslabši del ceste, to je od Verda do Bistrice, ki je spravljal v slabo voljo voznike, ki so vozili po cesti v Bistro in Borovnico, je končno urejen. Asfaltna prevleka je precej debela in kljub tr.mu, da je spodnji ustroj narejen s starim asfaltom z avtocesto, strokovnjaki zagotavljajo, da s tem ni zmanjšana kvaliteta in obstojnost asfaltne prevleke.
Na oddelku za gospodarstvo so nam povedali, da se že dogovarjajo z Republiško skupnostjo za ceste in vstrajajo na tem da bi že prihodnje leto uredili se preostalih 5km ceste do Borovnice in naredili nov most čez Ljubijo v Verdu. Zaradi predvidene novogradnje mosta v Verdu tam ceste niso popravljali, predvideno je namreč, da bo most zgrajen prihodnje leto in v planu Republiške skupnosti za ceste je ta investicija tudi že finančno ovrednotena. Most bo stal okrog 2,6 stare milijarde.
nim in lažnim. Zanimiva je ugotovitev, da niti med NOB ni bilo toliko bolnih in delovno nesposobnih, kot je to primer v našem gospodarstvu danes, takrat namreč le okrog 18 odstotkov, danes pa se je ta številka dvignila že do dobrih 43 odstotkov.
Na Vrhniki imamo komisijo, ki se ukvarja s spremljanjem bolniških staležev, njena prvenstvena naloga pa je ta problem čim bolj omiliti. Navkljub celi kopici ukrepov za zmanjšanje odsotnosti z dela zaradi bolezni, se žal še niso pokazali zaželeni rezultati. Delno krivdo za to nosijo tudi izvajalci sami, saj imajo v TOZD Zdravstvo Vrhnika precej kadrovskih težav, ki jih na eni strani pogojujejo porodniški dopusti, pij drugi strani pa letni dopusti zdravstvenih delavcev. Zdravniki, ki so nadomeščali »opravičene dopustnike«, žal niso mogli vplivati na to, da bi se odstotek bolniškega staleža zmanjšal tako, kot smo pričakovali. Zdravstveni delavci upajo, da se bo stanje vsaj malo popravilo s prvim septembrom, ko bodo v našem zdravstvenem domu zaposlili stalno zdravnico.
V IUV, TOZD Usnjama Vrhnika, se je stanje bolniških staležev po sprejetih ukrepih spremenilo. Dnevna odsotnost z dela znaša 5,6 % kar je seveda preveč in iznad slovenskega povprečja, ki znaša 4,9 %. Vseeno pa stvari ne smemo videti samo črno, saj se je v odnosu na isto obdobje lanskega leta bolniški stalež v TOZD Usnjama zmanjšal za en odstotek.
Padec bolniškega staleža ugotavljajo tudi v LIKU, čeprav majhen, veliko pa je k temu nedvomno prispevala ' uvedba stimulacije. Za vsake tri mesece namreč dobi delavec, ki ni bil v bolniškem staležu, 1.000 din, danes pa vemo, da delovnemu človeku vsak dinar prav pride, zato se izplača potruditi. To je vsekakor dobro za LIKO, kot tudi za dvig naše celotne produktivnosti v gospodarstvu.
O rahlem upadanju bolniškega staleža javljajo tudi iz Kovinarske, kjer nimajo nobene stimulacije, enako pa tudi iz Kmetijske zadruge in Komunalnega podjetja, v zadnjih dveh organizacijah pa tudi prehajajo k uvedbi stimulacije in z njo k nagradi za<tiste. ki v določenem obdobju niso odsotni z dela zaradi bolezni.
Na sestanku druge seje komisije za spremljanje bolniškega staleža na Vrhniki ni bilo predstavnika TOZD Igrad in TOZD Antene, čeprav se s problemom bolniškega staleža najbrž ukvarjajo tudi pri njih. Skupaj se da take probleme veliko učinkoviteje reševati, zato je odsotnost obeh predstavnikov resnično nerazumljiva, lahko pa bi poiskala vsaj ustrezno zamenjavo.
Precejšnja odsotnost z dela zaradi bolezni, je za vsako delovno organizacijo oziroma organizacijo združenega dela aktualen in pereč problem. Tudi za republiko kot celoto pomenijo organizacije združenega dela in dejavnosti, ki imajo visok odstotek odsotnosti z dela in poleg vsega še veliko zaposlenih delavcev, precejšen problem. Take OZD prispevajo občuten delež v skupni fond izgubljenih dni v SR Sloveniji. Prav zato se moramo truditi in prizadevati, da ob vsakoletnem pregledu med temi organizacijami in dejavnostmi ne bo na spisku tudi naša občina, posebno še sedaj, ko gre za leto stabilizacije. Tudi zmanjšana odsotnost z dela zaradi bolezni lahko veliko prispeva k stabilizaciji in dvigu naše proizvodne produktivnosti.
F. TRŠAR
Nova stanovanja
V Gradišču se je pričela gradnja še enega stanovanjskega bloka. Sicer pa so nam na Stanovanjski skupnosti povedali, da bo letos decembra v bloku B-8 v Bo rovnici vseliivih 13 stanovanj ter na Vrhniki v bloku S-6 51 stanovanj. Predvidevajo, da bo februarja vseljiv še blok B-7 v Borovnici, kjer bo 13 stanovanj. V drugi polovici prihodnjega lota bo vseljiv blok S-5 z 51 stanovanji Konec leta 1981 ali v začetku 1982. leta pa bo zgrajen še blok S-10, v katerem bo 51 stanovanj. V tem bloku bodo tudi samske sobe.
Okrog 25 stanovanj v vseh teh1 blokih bodo lahko kupili etai ■ lastniki. Namreč v srednjerr*. nem roku 1976 r180 je predvidena potreba po tridesetih stanovanjih za etažne las*n*e
Bo mesa dovolj
V zadnjem času so prazne »kljuke« v mesnicah kar pogost pojav. Ne samo v mesnicah v občini, tudi v drugih krajih. Pri nas smo z mesom celo bolje založeni kot v drugih krajih. Zanimivo pa je, da je Kmetijska zadruga Vrhnika predvsem v drugi polovici avgusta povečala zakol. Kljub temu pa v mesnicah težje dobimo meso kot preje. Zakaj? Zaradi slabo založenih mesnic v drugih krajih so ljudje, ko so zvedeli, da se meso pri nas dobi, ponj prišli pač v naše mesnice. Podobno je bilo tudi v nekaterih drugih primestnih občinah. Seveda pa se niso tako daleč pripeljali samo po kilo ali dve mesca.
O oskrbi z mesom ježe razpravljal na eni od svojih sej Izvršni s vet in iz sredstev občinskega proračuna zagotovil sredstva za regresiranje prodaje oziroma odkupa govejega in svinjskega mesa. Do nedavnega je namreč Kmetijska zadruga doplačala rejcem dinar za kg odkupljenega mesa. To pa zaradi večje odkupne cene v drugih občinah ne predstavlja več zadostnega nadomestila in je Kmetijska zadruga prisiljena, da od 1. avgusta plača meso po 73 din za kg.
Zbor kmetov in delavcev Kmetijske zadruge jena zasedanju konec julija sklenil, da vkolikor občinska skupščina ne bo tako kot ostale občine regresirala odkupa mesa, bodo meso ali živino, vzrejeno v naši občini, prisiljeni prodajati drugam. Sedaj je IS odobril regresiranje v vrednosti 3,60 din za kilogram, odku-povalec, to je pri nas v pretežni meri Kmetijska zadruga, pa 3 din za kilogram. Ugotavljali pa so, da je oskrba z mesom nemogoča tudi zato, ker predstavlja vsaka občina povsem različno tržišče.
Kot nam je povedal predsednik IS Franc Krašovec, so Republiškemu komiteju za tržišče in cene predlagali, da prouči to problematiko in predlaga ustrezne rešitve, ki morajo zagotoviti enotno oskrbo z mesom in enotne odkupne cene za vso republiko. Ugotavljajo tudi, da je nujno ustanoviti vsaj regijsko SIS za preskrbo. Že s tem bi bila najbrž oskrba z mesom bolj usklajena, oziroma založenost mesnic povsod enaka.
Razpravljali so o dejstvu, da mesa vsak dan bolj primanjkuje, zato so zadolžili Kmetijsko zadrugo, da skupaj s Kmetijsko zemljiško skupnostjo do konca novembra pripravi program prašičereje v občini in ugotovi, kako bi lahko pridelali več svinjskega mesa.
Edina rešitev, da bo meso lahko »zaužilo« čim več potrošnikov pa je bil ukrep, ki mesarjem dovoljuje vsakemu kupcu prodati le 2 kg mesa. Dogajalo se je namreč, da so ljudje kupovali, ko so zaslutili pomanjkanje, celo po 20 in več kilogramov mesa. Najbrž je ta rešitev pravilna in povsem opravičljiva in meso bo lahko večkrat na naših krožnikih.
Naša pekarna že premajhna
Pekarna na Vrhniki je bila zgrajena pred petimi leti in je organizirana kot samostojna TOZD, v sklopu živilskega kombinata Žito. Glede na sam razvoj naše občine in ostalih področij, ki jih s svojim artikli oskrbuje naša Pekarna in seveda ob pridobitvi novih potrošnikov, so postale kapacitete pekarne, še zlasti proizvodne in skladiščne površine bistveno premajhne.
Ob tem je vsekakor najaktualnejši problem skladiščenja moke za rezerve občine Vrhnika, kakor tudi občine Logatec. Prav ta problem je bil vzrok, da je prišlo do dogovora med predstavniki obeh občin in TOZD, da se začne rekonstruirati pekarno Vrhnika,in sicer tako, da se na eni strani povečajo proizvodne kapacitete, na drugi strani pa se pridobijo prostori za skladiščenje potrebnih količin moke za rezerve. Ta problem je potrebno rešiti čimprej, in sicer je predvidena realizacija projekta že v letu 1981, problem skladiščenja moke za rezerve pa še ni v celoti rešen. Manjkajoče količine moke naj bi uskladiščili v petdesetton-skih silosih, ki bi jih bilo potrebno postaviti do leta 1985, ob že obstoječih treh silosih, ki so zgrajeni ob sami pekarni.
Glavna dejavnost vrhniške Pekarne je proizvodnja in predelava pekovskih in slaščičarskih izdelkov, poleg teh pa je tu še cela vrsta drugih dejavnosti. Skladno s tehnološkim procesom je delo organizirano v naslednjih oddelkih: pekarna, slaščičarna, trgovina in uprava.
V Pekarni Vrhnika je zaposlenih 67 delavcev pri proizvodnji kruha, peciva in slaščic. Delavci na teh mestih imajo tudi uspešno opravljene tečaje iz varstva pri delu, iz požarne varnosti, higienskega minimuma ter obrambe in zaščite.
Pekarna Vrhnika oskrbuje s kruhom in pecivom področje Vrhnike, Logatca, Postojne in Cerknice. Struktura tržne potrošnje je: 18 odstotkov belega kruha, 18 odstotkov črnega kruha, 56 odstotkov specialnih kruhov in 8 odstotkov peciva. Iz te analize lahko ugotovimo, da se konzumira največ specialnih kruhov.p a tu imajo v vidu predvsem specialni črni in beli kruh, premalo pa specialne kruhe, bogate z minerali in vitamini, ki so za pravilno prehrano nedvomno velikega pomena. V Pekarni Vrhnika si prav zato prizadevajo, da bi lahko izdelovali osnovne
kruhe in seveda bogat iz bor specialnih kruhov ter peciva. Žal trenutno Pekarna ne zmore slediti celotnemu povpraševanju, zaradi premajhnih kapacitet pa v temeljni organizaciji niti niso ukinili stalnega nočnega dela. Prav tako se ni dalo preiti na dnevno peko zaradi potrošnje, ki je v obdobju 1976—1980 prehitela vse programe strukturnih sprememb.
Dozidava in rekonstrukcija Pekarne je torej nujno potrebna, saj lahko najmanjši zastoj onemogoči preskrbo večjega območja s kruhom. V razširjeni Pekarni predvidevajo dnevno proizvodnjo do največ 16.000 kg kruha, 16000 kosov peciva in 4000 kosov dietnega peciva. Od tega načrtujejo 70 odstotkov na-
bilnost in hiter prehod od enega izdelka k drugemu. Ob novih zmogljivostih Pekarne, bo seveda le-ta potrebovala tudi več surovin. Ker je tudi teh preveč, da bi vse naštevali, jih bomo omeniti le nekaj: moke T 500, katere dobavitelj so mlini ŽITO, bi predvidoma porabili 2,112.300kg na leto, moke T 800 1,119.000 kg letno, kvasa, katerega dobavitelj je pivovarna Union, bi porabili kar 78.960kg na leto, soli, katere dobavitelj je Emona, 58.370kg na leto, maka bi po izračunih porabili 380kg letno, lanenega semena, dobavitelj je Semenarna, pa kar 1070 kg letno.
To so nedvomno kar lepe številke, vsaj za tistega, ki si jih zna vsaj približno zamišljati. Zanimivo ob tem je morda tudi to, da je izračun pokazal.
ta
vsakdo pridobi kvalifikacijo ali -* to že ima — visoko kvalifikacijo.
Celotna predračunska vredr* novega dozidalnega objekta znj> nič več in nič manj kot 30.84(W' din, in sicer od tega: gradbena dtfjlk obrtniška dela, instalacije, preu^fk tev obstoječe pekarne in prispeta za zaklonišče bodo predvid*%i znesli okrog 19.176,000 din, opM%\\ naj bi stala 4.251,542 din, zun^Lj ureditev, ureditev električnih katjL , projekti in nadzor, komunalni fjjj, ljučki in razna nepredvidena <■* * 6.000,000 din in prispevek za «"( -i 1.412,522din. Pri tem
iifck ik
gotiko
meljna organizacija za gradi dela omogočila 30% lastnih s" stev, za opremo 20% lastnih sf(J9c stev, medtem ko bo ostalih 50* i omogočila s kreditom LB, IJjJ&V sredstva pa bo Pekarna omog^až tudi za prispevek za energ^agr. Kreditna banka bo dala kredit siuj obratna sredstva v letu 1981 za #$9
vadnih kruhov in 30 odstotkov specialnih kruhov. Ker nam prostor ne dopušča spregovoriti o vseh posameznih tipih kruha, bi našteli samo nekatere skupine, oziroma razdelilnik, ki ga imajo pekarji: navadni kruhi, teh je pet vrst,specialni kruhi, teh je sedem vrst, pecivo, izdelujejo ga štiri vrste, dietični kruh in pecivo, kruh in pecivo z otrobi, kruh in pecivo z žitnimi kosmiči, kruh in pecivo z lanenim semenom, kruh in pecivo z dodatkom mineralov in vitaminov in krofi.
Izbiro tehnološkega procesa in temu ustrezne opreme, so pe-karjem narekovale tržne analize in okus potrošnikov. Izbrani program omogoča dovolj širok spekter pekovskih proizvodov, oprema pa zagotavlja zadostne količine izdelkov, kot tudi varia-
da se bo stanje porabe vode gibalo nekje okrog 7500 kubičnih metrov letno, za transport pečenega kruha in peciva potrebujejo pekarji nič več in nič manj kot 600 pletenih ali plastičnih košar, medtem ko za transport krofov rabijo nevračljivo embalažo, in sicer 30.000 kartonskih pladnjev in 100kg belega papirja letno.
Lokacija Pekarne ostaja nespremenjena, dozidava objekta pa bo prinesla novih 800 kvadratnih metrov uporabne površine. V novem dozidanem proizvodnem obratu bo našlo zaposlitev 60 novih delavcev, od tega 40 moških in 20 žensk. V sklopu skladiščnih površin nameravajo pekarji urediti še hladilne komore za skladiščenje kvasa, masla in jajc. Vso potrebno delovno silo si bo temeljna organizacija zagotovila v naši občini in njeni okolici, kar je vsekakor pohvalen korak. Hkrati je delavcem v Pekarni omogočeno izobraževanje in si na ta način lahko
odplačevanja šestih let in obr« mero 10% in komercialni krec s? dobo odplačevanja 10 let in obr^z I mero 6 %.
Investicija je na koncu koKočn vsekakor pomembna tudi z obi* Lju nega stališča. Ostale prednostifetj ^ novi jene Pekarne so tudi v tem, vezana na uvoz, ker ima vse dot v«, surovine in tehnologija peke ni več zahtevna, zato ni potrebna i visoko kvalificirana sila, ampal vsakem primeru lahko zamenj* I nekvalificirana delovna delovna j ker je priučitev delovnih post" j zelo enostavna. Tako bo Pa' j Vrhnika lahko oskrbovala s W celotno Vrhniko, Logatec, Cert Postojno in okolico. Kruha torej za sedaj še ne bo primanf lo, kar pa seveda ne pomeni,' ob toliko milijonih lačnh po c svetu, lahko norčujemo iz kruha mečemo v kante za smeti in cestne jarice. Žal se man to * prevečkrat dogaja.       F. U
o
PO SLEDI
DELEGATSKIH
VPRAŠANJ
Vsak dan več je ljudi, ki se za pot do Ljubljane namesto za osebni avto odločajo za javna prevozna sredstva. Ta pa, kot kažejo številne pripombe občanov, ni dobro urejen. Zato sta bila na 18. seji družbenopolitičnega zbora in na 18. seji zbora krajevnih skupnosti postavljeni dve delegatski vprašanji. Vprašanji se glasita:
— Podjetje Viator ima s Skupščino občine Vrhnika sklenjeno pogodbo za vozni red na progi Ljubljana—Vrhnika, vendar avtobusi vozijo mimo voznega reda— se ga ne držijo. Napravi naj se temeljita analiza uslug Via-torja in spoštovanja določil pogodbe med SO Vrhnika in Viatorjem.
— Izdela naj se analiza, kaj je bilo na Vrhniki obljubljeno ob ukinitvi vlaka. Analiza naj zajame primerjalne podatke o frekvenci in številu potnikov, število avtobusov takrat in danes, pri tem je treba upoštevati tudi omejitve voženj z osebnimi avtomobili. Na podlagi te argumentirane analize naj pristojni organ (oddelek za splošne zadeve) nastopi pri Viatorju z zahtevo, da le-ta omogoči občanom občine Vrhnika ustreznejši in »kultur-nejši« prevoz.
Po predhodni obravnavi na Izvršnem svetu je odgovor posredoval oddelek za splošne zadeve in družbene službe in pravi, daje vprašanje dostojnejšega prevoza potnikov na avtobusni progi primestnega prometa Vrhnika— Ljubljana res že izredno aktualno. Težave se zaostrijo ob konicah, posebej pa še ob torkh in četrtkh zjutraj na Vrhniki in potem na vseh postajališčih do Ljubljane, najtežje pa je ob teh d neh takoj po 14. uri v Ljubljani. Redno se dogaja, da potniki dalj časa ostanejo na postajah oz. postajališčih, na katerih so nezavarovani pred raznimi vremenskimi pojavi — dežjem, mrazom in tudi hudo vročino (zlasti na Viču pri Tobačni tovarni in pri Gimnaziji). Da je stanje najtežje v navedenih dneh v Ljubljani, je poleg tega, da je v teh dneh več potnikov, vzrok še v tem, ker se tu vozijo tudi mnogi potniki do Brezovice pri Ljubljani. Takšno stanje je zlasti nevzdržno za starejše občane, matere z otroki, bolnike in invalide. K nezadovoljstvu občanov zaradi navedenih pojavov prispevajo še delavci prevozniškega podjetja — Viatorja, ki se nemalokrat nedostojno obnašajo (predčasni odhod avtobusa s postaje oz. postajališča, nedostojno ogovarjanje potnikov, ne nudi se pomoč pri vstopu in izstopu starejšim in invalidnim potnikom). Žal pa takšnih konkretnih nepravilnosti občani oz. potniki ne prijavljajo pristojnim organom, zaradi česar uvedba postopka zoper konkretnega kršitelja ni možna.
O navedenih pojavih smo predstavnike Viatorja večkrat opozorili, bili z njimi na skupnih sestankih, se dogovorili za odpravo pomanjkljivosti, pa kljub temu problemi še vedno so. Viatorjevi predstavniki pravijo, da imajo ob konicah svoje avtobuse in delavce prezasedene, po drugi strani pa med konicami niti avtobusov niti delavcev ne zmorejo racionalno obremeniti, maksimirane potniške tarife pa jim ne dovoljujejo nabave večjeg a števila avtobusov in zaposlitve večjega števila delavcev. Po njihovi navedbi
tudi pri sprejemanju novti delavcev med kandidati nimajo velike izbire.
Prizadevajo si, da imajo ob konicah ves svoj vozni park maksimalno izkoriščen, pa kljub temu prihaja do težav, ki jih potniki navajajo.
Iz navedenega sledi, da si moramo vsi skupaj vztrajno prizadevati za sprejem učinkovitejšh ukrepov za izboljšanje sedanjega, že nevzdržnega stanja. Navajamo nekaj konkretnih predlogov:
Občani-potniki, ki so zaposleni v Ljubljani, naj bi se v svojih delovnih organizacijah oz. delovnih skupnosth in po svojti delegacijah navzven prizadevali:
— za čimprejšnjo uvedbo različnega začetka delovnega časa v delovnih organizacijah oz. skupnostih,
— za čimprejšjo uvedbo premakljivega — drsečega delovnega časa povsod, kjer te možnosti količkaj dopuščajo,
— za spremembo sedanjih omejitev vožnje z osebnimi avtomobili (parni — neparni) in
— za podaljšanje proge mestnega prometa do Brezovice pri Ljubljani. Občani-potniki si morajo prizadevati, da bodo delavci, ki opravljajo
dela in naloge v potniškem prometu, svojedelo pravilno in dostojno opravljali. Ni sprejemljivo, da nepravilnosti samo na splošno kritiziramo, saj s tem tudi samoupravnim in poslovodnim organom prevozniških delovnih organizacij pri odpravljanju nepravilnosti nič ne pomagamo in s tem tudi sebi ne. O nepravilnostih moramo takoj obvestiti pristojne organe (delovno organizacijo ali inšpekcijo cestnega prometa).
Pristojni organi občine (upravni organ, izvršni svet, delegacije za pristojne republiške SIS, zbornico in republiško skupščino) si morajo prizadevati za realizacijo predlogov, navedenih v 1. točki.
Pristojen upravni organ občine in izvršni svet morata pri prevozniškemu podjetju — Viatorju vztrajati, daob konicah k sedanjim doda še toliko vozil, da bo potovanje kolikor toliko znosno.
Obe delegatski vprašanji omenjata tudi pogodbo, ki naj bi bila sklenjena med Skupščino občine Vrhnika in takratnim Ljubljana — transportom oz. sedanjim Sap-Viatorjem o zagotovitvi prevoza potnikov po ukinitvi železniške proge Brezovica—Vrhnika. Nadalje se zahteva, da se osvetlijo obljube, ki so ob ukinitvi železnice bile dane.
V zvezi s tem je treba povedati, da pogodba o prevozu potnikov na avtobusni progi Ljubljana—Vrhnika ne obstaja in po veljavnih predpisih za normalne razmere tudi ni potrebna. Cestni potniški promet na tej progi se opravlja po veljavnih predpisih za linijski potniški promet. Po teh predpisih pa morajo prevozniška podjetja svoj vozni red usklajevati s potrebami potnikov in v ta namen s predlogi sprememb voznih redov predhodno seznaniti prizadete družbenopolitične skupnosti ter upoštevati njihove predloge, če temeljijo na rentabilnosti, ekonomičnosti in upravičenih interesih.
Pri usklajevanju voznih redov pa vedno naletimo na težave, ker se pre-
vozniško podjetje izgovarja, da zaradi ekonomičnosti in rentabilnosti n' more za konice zagotoviti več avtobusov, ker jih izven konic ne more izkO' ristiti.
Glede danih obljub smo proučili obstoječi arhiv in ugotovili, da je bilo gff vora o tem, da bo pri cestnem potniškem prometu več možnosti za izbiri časa potovanja, da se šolski otroci (dijaki in študentje) ne bodo morali taW> dolgo potikati po Ljubljani in da bo avtobusnih postajališč več kot železni' ških postaj in da bo s tem občanom promet dostopnejši kot pri železnici. J< pa že takrat bilo navzoče vprašanje možnosti zagotavljanja potrebneg' števila avtobusov za prevoze ob konicah. Tako se je vprašanje ekonomih nosti in rentabilnosti postavljalo enako kot pri železnici. Ob vsem tem bi s' bilo potrebno spomniti, da je do ukinitve železniške proge prišlo zaradi | nančnih težav v železniškem gospodarstvu. Stanje je poslabšal še zako' o graditvi železnic in o prometu in varnosti na železnicah iz leta 1965. P' tem zakonu je železniško gospodarstvo moralo izločiti iz prometa velik' število potniških vagonov z lesenim ogrodjem, sredstev za nabavo nov? vagonov pa ni bilo. O ukinitvi mnogih železniških prog se je takrat mnog' razpravljalo na raznih organih in organizacijah v občinah in republiki ter f do ukinitve prišlo po daljših obravnavah in ocenah stanja na železnic"
Drugo delegatsko vprašanje zahteva tudi primerjalne podatke o števil' potnikov in avtobusov ob ukinitvi železniške proge takrat in danes. Ti po datki naj bi se uporabili pri kontaktiranju z Viatorjem v z vezi z zahtevami 2i dostojnejši prevoz.
Na razgovoru s predstavniki Viatorja, ki je bil na sedežu njihovega p? djetja, smo razpoložljive podatke že uporabili, popolnejše pa smo prosil da nam jih oni pripravijo. Do sedaj jih še nismo dobili. Povedati moramo, d nam ti podatki v takšnih razgovorih ne koristijo mnogo, saj se prevoznik i govarja na rentabilnost in težave, kijih ima. Poslujejo na meji rentabilno* in niti nimajo dovolj sredstev za sklade skupne porabe (za regrese in p< dobno). Povedo tudi. da problemov torkov in četrtkov oni niso in ne bod mogli rešiti.
Iz obrazloženega lahko vidimo za današnje razmere nerazumljiv poja Trenutno ne zmoremo zagotoviti dostojnejšega prevoza potnikov. S tel pa naravnost silimo delavce, ki delajo v Ljubljani, da se vozijo z osebni* avtomobili in s tem neracionalno porabijo mnogo goriva ter povzročajo večje težave v že itak izredno težkih prometnih razmerah v Ljubljani. Zal še enkrat priporočamo, dase vsi skupaj angažiramo za navedene re*!ti
K temu pojasnilu oziroma odgovoru oddelka za splošne zadevo i. bene službe pa moramo še dodati, daso na zadnjem sestanku, ki i* avgusta predstavniki SAP-Viatorja, obvestili Izvršni svet o n, .~ spremembah v voznem redu avtobusov med Ljubljano in Vrhniko. S septembrom bo v konici odhodov iz Ljubljane uveden še en avtobus, ta* da jih bo med 14. in 15. uro vozilo proti Vrhniki šest. Eden več kot sedi
A kak teW,
kjo
A
D vati nujr opri Spo noži
Ji . Vi *ra\ Sed frien Jjiisl <au le d«
'0KOJIŠKA lANOTA
d H
, 5krt> za ohranitev in obdelavo kmetijskih zemljišč, primernih j4 * kmetijsko proizvodnjo, je vsak dan bolj prisotna. Celo več, ii "M prednostne naloge sodi tudi urejanje zemljišč, kjer obstoje ■i jtoinosti za ureditev večjih kmetijskih kompleksov. Vsi pogledi is 0 k dneva v dan bolj usmerjeni k pridelovanju hrane. Marsika-lv Jro dobro zemljišče, na katerem smo pridelali ali bi lahko pride-
0 "'Precej hrane, smo pozidali. Nedvomno pa moramo zato čim
1 °l izkoristiti vse kmetijske površine, ki še niso »pozidane«, ™*lroma v »zamenjavo« pospeševati kmetijsko proizvodnjo na
! «lh
področjih, ki do sedaj niso bila dovolj izkoriščena.
^Pomembnejše
i,Uakšno področje je tudi Pokoja planota s svojo ugodno J£p klimo. Zato je treba, kot inSotavljajo kmetijski strokovnja-itir Ge hočemo to kraško planoto •varovati pred zidavo, kot nam A* praksa- površine čim prej JT|0rneliorirati. Hkrati pa pri-T-niti željam širše javnosti, da J|rn v obliki kmečkega turizma fogoči možnost oddiha. Še pa je, da z akcijo pomagamo netom na tej planoti. Marsikdo *aradi majhnega zaslužka na "etiJi iskal zaposlitev drugje. ^etie so opuščali kmetijsko ~*vodnjo, ki s sedanjim nači-*" dela resnično ni dala zaže-ne9a zaslužka.
^fužbena podpora prizadetem Pokojiščanov, ki bi radi 'a» drugače, kot so do sedaj, so dejali letos spomladi na ^anku s predstavniki občin-skupščine. izvršnega sveta *užbenopolitičnih organizacij ^etijske zadruge, je nedvo-J° močno prisotna. ^Pomladanski  dogovori se Jiičujejo. Kmetijski zavod iz ^jane in Kmetijska zadruga iz ).'k.e sta napravila načrt za ;,tev kmetijskih površin Pa-a> Pokojišča in Zavrha. Zau-' moramo v njegovo strokov-,Jl ih se tako krajani kot širša tr<benopolitična skupnost pri-Revati,
, da ga z Trmi uresničimo. 4ludem
združenimi
na tej planoti moramo boljše delovne pogoje in ta
načrt jim zagotavlja. Seveda pa je vse v veliki meri odvisno predvsem od samih ljudi. Z zaupanjem se bodo morali lotiti nekoliko drugačnega načina kmetovanja. Vsak začetek je malo težak in ne smejo obupati kar na začetku. Z ureditvijo pašniških površin, za katere bo zagotovila sredstva Kmetijska zemljiška skupnost, SLS za pospeševanje kmetijstva in lovske organizacije ter seveda en del kmetje sami s svojim delom in sredstvi, bodo kmetje lahko imeli veliko več glav živine, kot jo imajo sedaj. Boljša, organizacija dela in več glav živine pa pomenijo boljši zaslužek.
Kmetijski strokovnjaki ugotavljajo, da sedanji način izkoriščanja travne ruše na teh površinah vodi k zmanjšanju pridelka mere, zato je skrajni čas, da se jih go-spodarneje izkorišča. Za to pa obstoje realne naravne možnosti. Na teh travnatih površinah pa je idealen način gospodarjenja pašno-kosno izkoriščanje travne ruše. »Pašnja je edina možna in sočasno najsmotrnejša rešitev izkoriščanja proizvodne zmogljivosti, ruše, brez kakršnihkoli večjih stroškov. To je idealen, popoln poletni način krmljenja ob polnem učinku sonca, gibanja in zraka za zdravje, plodnost in počutje živali. Ne ie to; poplemeniti in pospeši rast) in s tem zvišuje njen proizvodni učinek, hkrati pa daje rejcu polno možnost, da pridela vso zimsko krmo za ce-
lotno čredo ob enakomerno razporejenih košnjah skozi pet mesecev na isti površini na pašniku. Pri tem ima vso možnost, da izbira in se prilagaja vremenu. Korist, ki jo ima od pašnje, ni torej le v prihranku dela, kot je le splošno mnenje, temveč je pašnja edino možna pot do najvišjega možnega pridelka z našega travnatega sveta in poleg tega še poceni,« poudarja v načrtu dipl. inž. agronomije Jože Lužo-vec s Kmetijskega zavoda iz Ljubljane.
Razen redkih izjem kmetje travnate površine le deloma izkoriščajo, nič pa vanje ne vlagajo in travniki ne dajo tistega, kar bi lahko ob pravilni oskrbi dali. Zato se površine Padeža, Pokojišča in Zavrha postopoma zaraščajo, intenzivneje so koriščene le redke njive, pa še teh je iz leta v leto manj zaradi velikega števila divjadi. Vendar včasih ni bilo tako. Tone Suhadolnik iz Zavrha se spominja otroških let, ko ni bilo na senožetih nobenega grmovja in so bile lepo gladke.
S tem načrtom, če bodo ljudje zainteresirani, bo v petnajstih letih lahko spet tako z agromelioracijo, ki zajema odstranitev zra-sti, miniranje skal, ravnanje grebenov in tesar, zasipavanje depresij ter zasejevanje odkritih delov travne ruše s travno de-teljnimi mešanicami za pašnc-kosno rabo. Agromelioracije naj bi potekala v treh fazah. Pa pog-jejmo le prvo fazo, ki bi od spomladi 1981. leta do jeseni 1985. leta usposobili za intenzivnejšo proizvodnjo le površine okoli hlevskih objektov. Tako je v prvo fazo zajetih skupno 920408 kv. m zemljišč, na katerih kot ugotavljajo v načrtu lahko računamo ob intenzivnih pogojih gospodarjenja s prirejo 1,7 glav živine na hektar, kar pomeni ce-
lotno preskrbo za obstoječih 52 krav, 22 telic z gonsko težo 400kg in 160 telic z gonsko težo 250kg, za katere je treba urediti skupne bokse v obstoječih hlevih. Upravičeno lahko računamo, pravi inž. Jože Lužovec v načrtu, da bo prirast najmanj 0,8 kg na dan na glavo živine, kar pomeni skupno 23360kg prirastka v pašni sezoni več kot doslej. Tudi pri obstoječih kravah se bože prvo leto dvignila mlečnost za 2 do 3 litre po kravi na dan. V naslednjih pašnih sezonah pa se morata dnevna in letna količina mleka zaradi uve-
kot pravijo morajo nekaj storiti, drugače bo to sedanje gospodarjenje še naprej samo životar-jenje. Skrbi jih, kako bo z vodo, saj je že sedaj v sušnih obdobjih primanjkuje in nekdo je celo omenil, da imajo sedaj električne pastirje namesto za živino zato, da od njiv odganjajo divjad.
Tudi tega vprašanja se načrt dotika, saj ugotavljajo, da je velik problem tega ombočja. da ni površinske vode, zato kmetje uporabljajo s streh zajeto kapnico, ki jo zbirajo v rezervoarjih. Ti pa se v sušnih obdobjih velikokrat izpraznijo. Volumen obstoječih rezervoarjev je 672 kub. m. Ta voda nekako zadostuje za go-
denih pospeševalnih prijemov še znatno povečati. Ta napoved, ki temelji na strokovnem in preizkušenem delu že marsikje v Sloveniji, je ugodna in ohrabrujoča. Strokoven pristop zagotavlja uspeh.
Pogovarjali smo se z nekaterimi ljudmi na Pokojišču. Nekaj jih je, ki sicer z rahlim nezaupanjem gledajo na ta načrt, vendar pravijo, da bodo poizkusili, saj —
Anton Suhadolnik
, Pokojišču smo se pogovarjali z nekaterimi ljudmi o tem, koteče življenje in pravijo da jim ni z »rožicami postlano«. Ugo-l *vljajo, da bo pač nekaj treba storiti, da življenje ne bo zgolj život/t 8f/er7/e. Kaj pravijo, kako živijo sedaj in kaj načrtujejo in pričaku-
*i° od prihodnosti?
i
i Anton Suhadolnik
| v °anes je pač tako, da samo z ročnim delom ne moremo kmeto-i Pj. Na kmetijah ni več toliko rok, kot jih je bilo včasih. Zato je \ 0U'n°.'rr,8ti stroje, če hočeš kaj narediti. Pa tudi z njimi je težko vse IS v"t'' sa'so nekatere senožeti precej poraščene z grmovjem, j P^injam pa se otroških let, ko ni bilo tega grmovja in so bile se-
1 °<eti lepo gladke. Obdelali smo vsako ped zemlje. Janez Švigelj
k videl sem ta načrt in mislim, da je vse pametno zamišljeno. Z i/^navo površin bo potem mogoče obdelati s strojem več.
2 j^daj strojno obdelamo okrog 3 ha, imamo pa 40 ha, ki bi jih s pri-,L 6rno ureditvijo tudi lahko obdelovali s stroji. Skoraj ne pasemo, fc 's|'m pa, da je ravno pašništvo tisti način dela, da se več naredi. L 9 ureditev pašnih površin pa sami ne zmoremo te investicije, saj jI 6 danes od take kmetije težko živeti. Gozd je tisti, ki nas rešuje.
Vida Debevec
Glede načrta za pospešitev kmetijstva menim, da je najpomembnejše, da bo vse res »držalo«. Za gospodarno kmetovanje bomo morali pri nas imeti vsaj 40 glav živine. In takrat bo računica ugodna. Z rezultati pa se bo večalo tudi zaupanje. Pa še nekaj je: ljudje premalo vemo o sodobnem kmetovanju, vsi nasveti in predavanja so dobrodošli.
Vida Debevec
Imava štiri si no ve in eno hčer. Eden bo zagotovo ostal doma na kmetiji. Hlev imamo urejen, nakupili smo stroje, letos smo začeli tudi s pašo. Živina je poleti vsak dan na paši, kar imamo sena, bo za zimo. Skratka, v kmetijstvu vidimo perspektivo in računamo, da bomo imeli več glav živine.
Janez Katem
Mladi sedaj odhajajo v službe v dolino. Z ureditvijo »sveta« se odpirajo boljše možnosti za kmetovanje, veliko več živine bi lahko imeli. In če bo boljši zaslužek, bodo tudi mladi ostali na kmetijah. Celo tako je že, da so začele hoditi v službo tudi ženske. Večinoma imamo stroje, ki pa niso popolnoma izkoriščeni, saj z njimi obdelamo lahko le del zemlje. Pa tudi divjad nam povzroči precej škode. Mislim, da se bo dalo z ureditvijo pašnikov bolje gospodariti.
Janez Katem
spodinjstva in za napajanje 74 glav živine. Če bi se stalež živine v prvi fazi povečal na predvideno število, je potrebno zagotoviti 584 kub. m pitne vode na leto več kot doslej. Dokončno bi bil problem preskrbe z vodo rešen z napeljavo vodovoda, dokler pa tega ni je treba zajeti več vode s streh in povečati volumen rezervoarjev.
Danes divjačina na tem področju naredi res kar precejšnjo škodo, predvsem na njivah. Kmetijski strokovnjaki pa zagotavljajo, da se bo prav gotovo z uredbo pašno-kosnega gospodarjenja škoda, ki jo povzroča divjad, zmanjšala. To kaže praksa drugod po Sloveniji. Živina na paši namreč že sama po sebi obdija divjad, najbolj pa bi jo odganjale obodne ograje okoli pašnikov. Menijo, da se kaj kmalu ne bo zmanjšalo število divjadi, zato bo nujno skleniti dogovor z Lovsko zvezo Slovenije, da pomaga pri ureditvi obrobne ograje ob pašnikih. Prav zaradi divjadi je predvidena močnejša ograja (tri žice debele 3mm) in najnovejši električni pastir z veliko močjo, saj deluje na razdaljo 80 km.
Nekateri se malo boje, da jim bo potem, ko bo vse lepo urejeno, njihova zemlja »odvzeta«. Vendar je ta »bojazen« povsem odveč. Zemljišča so sedaj last kmetov in bodo tudi takrat, ko bodo urejena. O tem ni dvoma, čeprav bodo urejena z družbenimi sredstvi. Pomembno je, da bodo na tej zemlji kot kooperanti pridelovali več.
Načrt je bil torej narejen v dogovorjenem roku. O njem je razpravljal že tudi Izvršni svet in podprl organizirano živinorejo na Pokojišču. Predsednik Franc Krašovec pravi: »Praktično so sredstva za aglomeracijo zagotovljena. Potrebnih bo okrog 190 starih milijonov in le sredstva, ki naj bi jih prispevala Samoupravna skupnost za pospeševanje kmetijstva, še niso zagotovljena. Vendar smo v smernicah plana za srednjeročno obdobje 1981 — 1985 ugotovili potrebo po takem načinu spodbujanja kmetijske proizvodnje vsaj na ravni regije. Zato bodo sredstva za realizacijo tega programa zagotovljena ali s samoupravnim sporazumom o pospeševanju kmetijstva ali iz sredstev proračuna.
Izvršni svet ocenjuje, da je od rezultatov prve faze odvisna tudi realizacija druge in tretje, ko bi bila agromeliorirana praktično cela Pokojiška planota. V primeru pozitivnih rezultatov v prvih letih ni nujno, da se začne druga faza realizirati šele po letu 1985. Če bo možno pač že v tem srednjeročnem obdobju. Ravno druga in tretja faza fia sta že ve-
zani na rešitev problema pitne
vode, zato smo že predlagali Samoupravni komunalni interesni skupnosti, da z angažiranjem strokovnih institucij začne iskati možne vodne vire in da po možnosti že do konca leta dobimo vsaj idejno rešitev.«
Lahko ugotovimo, da se odpira boljša perspektiva kemto-vanju in življenju na tej planoti. Ne smemo pa pozabiti, da je največ odvisno pač prav od ljudi, ki tam živijo in delajo. Z usmerjenimi kmetijami pa bodo lahko »odprta« vrata tudi kmečkemu turizmu.
Ocenili so škodo
V prejšnji številki »Našega časopisa« sem napisal nekaj besed o trasi plinovoda in o škodi, ki je ob izgradnji nastala. Koncem avgusta so se na trasi pojavili tudi cenilci, ki so prenekateremu lastniku napravili vročo kri, dasi so bili prijazni kar se da korektni in seveda odločni, zato mislim, da niso nikomur povzročili krivice, vsaj mnenja večine lastnikov so taka.
Glede na škodo, ki je nastala pri izgradnji plinovoda in na traso, ki je precej površno urejena, lahko mirno ugotovimo, da z odmerjeno odškodnino marsikdo ne bo zadovoljen. Za uničen travnik znaša odškodnina 10,00 din za kvadratni meter, za uničeno njivo 15,00din za kvadratni meter, škodo gozda pa so cenili gozdarji, seveda samo tiste dele, ki so bili spričo gradnje neposredno prizadeti oziroma uničeni. Ako bi te odškodnine preračunali v denarne vsote, ne bi dobili nobenih zavidljivih številk, kar je morda za prizadete lastnike-razočaranje, čeprav so s« mnogi jezili tudi neupravičeno. Nad ocenjevalci, ki so se trudili po svojih močeh in si prizadevali biti čim bolj pošteni, se resnično ne kaže razburjati, lahko pa se odkrito vprašamo, zakaj jugoslovanski izvajalci del trase niso uredili tako, kot so to storili avstrijski delavci, za katerimi ni ostalo kamenja in razlitega terena. Jasno je, da žulji, vsajeni v prizadeti svet, s to odškodnino niso poplačani, zemlja pa ostaja: zanemarjena, nema in polna kamenja. Visoka trava ki se bohoti iz tal, skušazakritižalostno podobo nečesa, kar je nekoč živelo in bilo obdelano.
Nekaj za kmeta vseeno je, nekaj bornih dinarjev in če zaradi njih izvajalcu del odpuščamo malomarnost pri urejanju trase plinovoda, se zavedamo, da pozabili ne bomo nikoli, vsaj tisti ne, ki na tem mestu živimo, delamo in skrbimo navsezadnje tudi, za lepši izgled našega kraja.
i F. TRŠAR
SREDNJEVEŠKI GRAD V BISTRI JUNIJA ZAŽIVEL S KULTURNIMI PRIREDITVAMI — LETOŠNJE SREČANJE ŽE ČETRTO PO VRSTI — KAKO NAPREJ
Ko
V Imenu pokrovitelja je letošnja kulturna srečanja »Bistra 80« otvori i predsednik konference osnovnih organizacij sindikata LIKO Vrhnika Janko Drobnič in poudaril, da je kultura v naši socialistični ureditvi Še kako pomembna dejavnost, ki Je ne moremo ločiti od združenega dela in je nikakor ne smemo zanemariti. Dejal je, da nam letne kulturne prireditve nudijo vse možnosti, da približamo kulturo vsakemu delavcu in občanu in zato si moramo prizadevati, da bodo te prireditve Še naprej živele med nami.
Kako pa v prihodnje?
Letošnje 4. kulturna srečanja v Bistri so minila in pod črto lahko zapišemo, da je bila njhova organizacijska izpeljava boljša kakor pretekla leta. Že precej pred začetkom srečanj je bil sestavljen organizacijski odbor, ki je predlagal program in porazdelil naloge. Ce odštejemo zelo nekorektno ravnanje ansambla Sončna pot, ki sploh ni prišel na napovedani koncert, čeprav je že potrdil pogodbo in poslal dokaj visok račun, ter nekaj v zadnjem trenutku odpovedanih nastopov domačih zborov, je bil zastavljeni program tudi izveden.
Letošnja srečanja so torej ponudila prerez skozi dramsko, folklorno, literarno in glasbeno dejavnost v občini, predvsem domačim likovnim ustvarjalcem so omogočila ustvarjanje sredi zelenih parkov bistriškega gradu, nekaj večerov pa so program izpolnili gostje iz drugih krajev. Takšen je bil torej programski koncept, ki pa se je izoblikoval bolj na podlagi možnosti, kakor pa širše preverjenih želja občanov.
Štiri leta so bila dovolj, da so se bistriška srečanja bolj ali manj zasidrala v našo zavest, dovolj, da se je nabralo nekaj predvsem organizacijski izkušenj in dovolj, dase je pokazalo, da so poletne kulturne
prireditve potrebne. Odprto pa ostaja vprašanje, ali so prireditve takšne, kot so in takrat kot so, res tisto, kar si želimo in kar potrebujemo. Programski koncept ni bil obravnavan niti še na skupščini Kulturne skupnosti Vrhnika, kaj šele, da bi ga obravnavali sindikati v organizacijah združenega dela, osnovne organizacije SZDL v krajevnih skupnostih ali družbenopolitične organizacije. Prav bi bilo, da bi prireditve v prihodnje dobile trdna, družbeno preverjena in potrjena programska izhodišča, ki bi omogočala lažje delo in zagotavljala tudi sredstva za program, za kakršnega smo se odločili.
Letošnji dokaj slab obisk na prireditvah, izjema so bili le glasbeni večeri, dokazuje, da ali program ni bil ustrezen ali pa organizatorja, kulturna skupnost in zveza kulturnih organizacij, nista znala najti ustreznega načina, da bi ljudi pritegnila tudi na primer na literarni večer.
Odprto ostaja tudi vprašanje likovne kolonije. Ali naj na njej še naprej sodelujejo le domači umetniki, kar pa pomeni, da bodoudele-ženci iz leta v leto isti, ali pa naj organizatorji povabijo tudi umetnike iz drugih krajev, kar pa zahteva
S promenadnim koncertom na otvoritvi se Je predstavil Pihalni orkester, ki ima letos v svojih vrstah že nekaj mladih glasbenikov. S tem koncertom pa se je poslovil tudi dolgoletni dirigent Franc Žabjek.
Pod vodstvom Andreja Verbiča se Je uspešno predstavila folklorna skupina Bistra, s pesmijo »Jugoslavija« so zaključili folklorni večer mladi plesalci iz osnovne šole Borovnica ki Jih vodi Polona Verbič.
večja finančna sredstva, saj jim je treba zagotoviti prenočišče in hrano.
Namen likovnih kolonij ni le ta, da umetniki lereproducirajo okolje, v katerem prebivajo, prav tako pomembna je tudi družabna plat takšnih srečanj, ki udeležencem omogoča izmenjavo izkušenj, pa tudi vsem tistim občanom, ki jih likovna umetnost zanima, omogoča, da se seznanijo z umetniki, njihovim delom in samim procesom nastajanja umetnin. Za šolarje, ki so se jim v času kolonije šolske obveznosti že iztekale, bi lahko bil dopoldan, ki bi ga preživeli v pogovoru s slikarji, prav koristno dopolnilo v šoli pridobljenega znanja.
Ne nazadnje pa se z leti v občini nabere lepo število likovnih del, ki jih lahko organizator, takšna je vsaj navada tam, kjer imajo likovne kolonije že daljšo tradicijo, odstopi v varstvo različnim organizacijam in delovnim kolektivom. Takšna postavitev likovnih del ne krasi le delovnega okolja, temveč povečuje zanimanje za umetniško ustvarjanje in morda bi kdo, ki do sedaj ni našel časa za obisk likovnih prireditev, potem le zavil v katero od vrhniških galerij, kjer je skoraj vedno videti kaj zanimivega.
VIDA CURK
Z Rameaujevlm nečakom so igralci SNG že uspešno gostovali širom po Sloveniji v sosednji Italiji in na Koroškem.
Likovna kolonija Bistra 80
Letos poleti, natančneje od 20. do 30. junija je bila v sklopu kulturnih srečanj Bistra 80 že drugič organizirana tudi likovna kolonija. V tem času so umetniki ustvarjali deloma v lepem okolju bistriškega gradu, deloma pa doma. Ob zaključku srečanja so bila dela, ki so nastala v teh desetih dneh, razstavljena v prostorih tehniškega muzeja v Bistri, v Likovnem salonu IUV pa so bila v tem času razstavljena tudi dela, ki so nastala na lanski koloniji Tako je bilo omogočeno primerjanje dosežkov obeh likovnih srečanj.
Podobno kakor preteklo leto so se tudi letos zaradi pomanjkanja sredstev likovne kolonije lahko udeležili le tisti ustvarjalci, ki prebivajo na Vrhniki ali pa so se bili pripravljeni vsak dan voziti v Bistro, seveda na lastne stroške.
Tudi letos smo povabili tujega gosta, tokrat mlajšega poljskega likovnega ustvarjalca Jerzva Ostrogorskega, asistenta na likovni akademiji v Gdansku, domačih slikarjev, grafikov in fotografov pa je bilo 13.
Večje zanimanje za naše delo smo udeleženci kolonije opazili letos tako pri obiskovalcih gradu v Bistri kot pri kolektivu Tehniškegamuzeja, ki domuje v tem gradu. Ne le, da so nam dovolili, da po končanem srečanju pri njih razstavimo nastaladela, izrečena je bila tudi misel, da bi bil del likovnega fonda, ki se bo sčasoma nabral pri Zvezi kulturnih organizacij Vrhnika, stalno razstavljen v bistriškem gradu
FRANC CURK
Na zborovskem večeru sta se predstavila MPZ IUV in MPZ LIK O-Verd, oba pod vodstvom tov Toneta Jurjevčiča. Obisk je potrdil priljubljenost te dejavnosti.
Mladi vrhniški literati so prebrali svoje pesmi.
Literarni
večer z gostom Danetom
Zajcem
Literarni večer, ki je bil v sklopu letošnjih prireditev Bistra80, jejbila prav gotovo ena zanimivejših, žal pa tudi ena najmanj obiskanih prireditev. Vrsti mladih pesnikov, vsi so bili doma iz naše občine in večina njih je sodelovala pri pesniškem almanahu Bela krizantema, ki, kdo ve zakaj, čeprav je že natiskan, še vedno ni zagledal belega dne, se je pridružil Dane Zaje, eden naših prav gotovo najpomembnejših pesnikov srednje generacije.
V revijalnem tisku se je pričel Dane Zaje pojavljati že leta 1948, deset let pozneje je izdal v samozaložbi svojo prvo pesniško zbirko Požgana trava, leta 1963 je objavil svojo prvo dramo Otroka reke, od
teri pesniki in pisatelji so znani po tem, da sploh niso hoteli objavljati svojih del, da so šele po smrti postali to, kar so danes. Pisanje je eno, vprašanje, ali se z njim predstaviš javnosti, pa daigo.
Vprašanje: Ali takrat, ko pišete pesem, mislite na to, da bo objavljena?
Odgovor: Ne, takrat mislim predvsem na to, kaj izraziti in kako, na kakšen način. Takratni bistveno vprašanje, ali je to za objavo ali ni, takrat sem sam in pred materialom, ki ga moram oblikovati. Za to gre pri pisanju.
Vprašanje: Se vam zdi, da bi lahko bili, če biže od začetka mislili na objavo, pri pisanju povsem pošteni?
Odgovor: Ne, če bi mislil na objavo, bi bil manj pošten. Mislim, da je, če pišeš z mislijo na to, kako bo kdo sprejel tvojo pesem ali pa je ne bo sprejel, to že ali izzivanje javno-''Sti ali pa koketiranje z njo.
Vprašanje: Pomeni to, da pričnete misliti na pesniško zbirko šele takrat, ko imate že dovolj materiala?
Odgovor: Da, najbrž takrat, ko imam dovolj pesmi in ko sam pri sebi ugotovim, daje možno en del pisanja zaključiti in da bi bilo dobro to urediti. Ko so pesmi urejene, mi
a/o ' O M / bi/, kri
les«
3(5 v
Za, mt
loj *rie "zai t
Pri tli »om Fiči Iti s >9oi 'se "ga ha
ItUl
'za/
_ 3e'a lila
Ws\ Pa< Mrcfc ^nc no
i-.
bit des
k i
otroke.
Nekoč sem tudi pisal o tem, da bi bilo za otroke najbrž treba napisati tudi tragične pesmi, ker jih s to poezijo, ki je igra, ki je humoristična ali pa lirična, zavajamo, da je svet samo lep, nato pa jih postavimo v svet, ki je okruten.
Vprašanje: Ali pripravljate takšnega?
Odgovor: Razmišljal sem o tem vendar trenutno ne pišem za otroke.
Vprašanje: Že od vsega začetka je vaše lirično ustvarjanje spremljala tudi dramatika. Zlasti v zadnjem času ste na tem področju doživeli lep uspeh. Kaj vpliva na to, tfj se enkrat odločite za izražanje v li- i|0s" rični, drugič spet v dramski obliki? ^ '
Odgovor: So motivi, ki se mi pri-L kazujejo kot drama, kot glasovi if jih oblikujem v dramsko obliko oziroma v igro, kakor sam imenujeC te svoje tekste za gledališče. Ko sem pisal Otroka reke, sem se ukvarjal s tem, da bi se vsaka osel' izražala le s poetičnim materialom' da bi bil vsak govor v igri pesem. P" Potohodcu ni šlo več za to, kaka pripeljati poezijo ha oder, zato ser" za dialoge uporabil prozo, ki pa j* tudi zelo blizu poeziji, temveč, kak" s sredstvi govora izraziti določb svet. Podobno je pri Vorancu, led'
kal foui ■itun osve «*?c 'S/o >tez< !avo
m
i- redo
Ko
iK-kaj.
J
Pri"
Gost literarnega večera Dane Zajčje iz svojih literarnih del prebral več pesmi, ki so poslušalce
navdušile.
takrat pa do danes pa se redno, čeprav ne zelo pogosto, srečujemo z njegovo poezijo za odrasle ali otroke ter z njegovo dramatiko. Za dramo Voranc, ki jo je v pretekli gledališki sezoni uprizorila Drama SNG iz Ljubljane, je prejel vse najpomembnejše nagrade na jugoslovanskih gledaliških festivalih, za pesniško ustvarjanje pa mu je letos pripadla tudi nagrada na tradicionalni prireditvi Goranova pomlad.
Vprašanje: Vaša poezija je izrazito osebnoizpovedna, odkriva vaš miselni in čustveni svet. Kako se počuti pesnik, ko se takole razkrije in predstavi ljudem?
Odgovor: Bistvo tega vprašanja je seveda v tem. ali odkriti svojo intimo, ki se izpričuje v vsaki stvari, recimo tudi v slikarstvu, ali pa ne, ali komunicirati s svetom na tak način ali ne. Stališč je veliko. Neka-
to nekako pomaga, da prebrodim eno življenjsko obdobje in stopim v drugo.
Vprašanje: Tudi poezijo za otroke ste že pisali. Kaj vas je spodbudilo k temu?
Odgovor: Najprej mi je žena Lojzeta Kovačiča. ki je bila urednica pri Pionirskem listu, prigovarjala, d& sem napisal kakšno pesem za ta list. Načrtno pa sem za otroke napisal samo Abecedarijo in Na papirnath letalih. Pisanje za otroke je na nek način podoživljanje lastnega otroštva Seveda je tukaj še mnogo stvari, ki niti meni samemu niso jasne. Tu gre za drugačen estetski pristop, za drugačno poetiko in seveda za drugačno gledanje na svet. Človek odkrije pri otrocih veselje do igre, tudi do igre z besedami, pa smešen in poetičen pogled na svet. To je področje ustvarjanja poezije, ki naj bi bila za
je ta drugače zgrajen. Pri njem gre, za to, kako istočasno postaviti na oder različne čase. Ker pa nas vse, kar je preteklost, zadeva in pretresa na poetičen način, je tudi W bila potrebna poezija.
Vprašanje: Tako v poeziji kot V dramatiki, zlasti v Vorancu, ste posegli po tematiki iz vojne, ki pa ste jo doživeli kot otrok. Kako je vojn* vplivala na vas?
Odgovor: Pustila mi je vtis determinacije. VčasuoddesetegadC štirinajstega, petnajstega leta se človek zlasti etično formira. Slike kijih vidi, mu ostanejo za vse življenje podlaga za ocenjevanj« sveta, vse, kar je pozneje, je le izpopolnjevanje tega pogleda. Kakršno sliko dobimo takrat o svetu takšna ostane v nas. No, na t* način je vojna formirala moj pogled na svet in ta pogled je bolj črn ko< bel.
Ba Be Bil Bij Bri Da De Do Dr Dr «tni Fei Fin Ga GQ Ha Ha He 1 Hil Ha Irv Jar Jer s"tno Jos Ka 'Kli Kn Ko Ko Kri Lat Lik Lik Ma Ma vesja M« vojne No ž|Heri Pri: Rit Ral S 7 Tit, Ug, Va! Vo Vri tya
Kdaj »Bela izantema«??
JjMo izrečenih besedi, "P6"/ in želja, koliko molela in prigovorov, a temu mladinsko lite-^ glasilo »Bela Kriza nte-se ni ugledalo belega dasi bi se to moralo & že desetega maja. popisani s pesmicami l4ih ustvarjalcev, so ostali brez naslovne strani [62 nekoga, ki bi se vsaj 'zanimalzanje. Vprosto-I ZSMS Vrhnika ostaja kot 15000 popisanih H-W preko 60 porabljenih 1c za literarno glasilo Krizantema«, kar 'Se blizu pol milijona starih ""■/sv, a ta denarje takore-, v?žen stran. *>kaj je prišlo do tega? V|9cvcr vemo, vendar ga 0 zapisali; zamolčali 9a zaradi tistih nekaj po* *zrikov, ki so si »Belo ntemo« zamislili druga-1>j po svoje, toda ža-resnica je, da so ostali obljubah in odlašanju * že davno zgubljeni o prihodnji teden«. Fi-Cna sredstva so v tem stabilizacije vedno tema 'toorov, čeprav izgleda, nekateri krogi obnašajo imajo drugačen °s do varčevalnih ukreni pa se nočejo zavedati, M literarno glasilo »Bela Jntema«  nekaj stane. * krizantema« je ovene-a' ne da bi sploh poprej Vete/a, dasi so se mladi j ar/a/c/ potrudili in prispe-svpja dela, a vse skupaj 3c//o v vodo, ker si je pač 0,0 zaželel nekakšno »iz-n° naslovno stran«, ve-js*° knjižico in spbh vse s V: • "a/ - • •, naj... Namesto « °d tega imeli vsaj nekaj, svW)0 nič.
n°ies je, da je to izkušnja a ostalo nam je nekaj, Ur bi morala komisija za t4Jr°p" OKZSMS Vrhnika
L*J° oceniti, zakaj je sploh etf° do take neodgovorne
%*6' Le tako Domo našl' rešitev in seveda do-
"■ da bo literarno glasilo
Krizantema«, če ne
Pa naslednje leto, re-
r*> ugledalo beli dan. Žal
i
' Vrhničani to že kar o samo obljubljamo.
F. TRŠAR
L
Kulturni program v sezoni 1980—1981
V juniju so bistriški dnevi zaključili kulturna dogajanja v pretekli sezoni. V obeh ^počitniških mesecih sta bili dve razstavi v galeriji »DOMA« in srečanje z Marjanom Mančkom, ilustratorjem literarnih del za mladino, v Cankarjevi knjižnici. Bližina Ljubljane in pester spored 28. mednarodnega poletnega festivala v Križankah je lahko potešil vsakogar, ki ga je žejalo po kulturnih dogodkih, v drugi smeri, tudi ne daleč, pa so zelški koncerti v avgustu nudili prijetno razvedrilo ob koncu tedna.
Pred vrati je novo enoletno obdobje; kulturna bera je tako obilna, da je treba samo seči po dogodokih, polnih umetniške in globoke življenjske izpovedi. Naše vsakdanje obveznosti so tako velike, da bi se moral vsakdo zavestno odločiti, da svoj prosti čas dopolni z aktivnostjo, ki ga zadovolji, razbremeni ih obogati. Kultura je prav gotovo neobhodno potreben sestavni del obstoja in življenja vsakega naroda in posameznika. V sedanji družbi imajo pomembno mesto tiste dejavnosti, ki jih človek opravlja zaradi lastnih potreb po vsestranskem uveljavljanju svojih človeških razsežnosti.
Naša prizadevanja, da bi s programom prireditev zadostili širokemu krogu ljudi, so vedno prisotna, vsako leto posebej! V prihodnji sezoni načrtujemo stalne kulturne dneve — petke, ko bodo na sporedu različni kulturni dogodki — vključno s filmskim gledališčem. Poleg načrtovanega programa bodo napolnile kulturni utrip našega občinskega prostora likovne razstave v Razstavnem salonu IUV, v galeriji »DOMA«, v domu JLA, v
CITROEN AVTOMEHANIKA
Milan Popit
Tržaška 71, tel. 752-490
Bi rudi poslali avtomehanik! V uk sprejmem učencu. Delo je pretežno na Citroe-novih avtomobilih.
Močilniku in drugod ter predstavitve gostujočih in domačih ljubiteljskih kulturnih skupin in društev. Želeli bi, da bi vsaka kulturna prireditev postala prijetno sreča-
nje in vez med gledalci in ustvarjalci ter trenutek, ko ko bi se vzajemno večali želja in potreba po sprejemanju naše bogate kulturne dediščine.
OKTOBER:
— srečanje z igralko Mileno Muhičevo— LIZIKA — monodrama
— Spletke in ljubezen —- Mestno gledališče Ijubljansk^gledališka predstava
— Srečanje s pevci Consortium musicum, Svvingle koncert (jazz-ovsko zlogovanje)
NOVEMBER:
— Srečanje z Andrejem Šifrerjem in gosti,
— Srečanje z igralcem Jurijem Součkom BALADA O TROBENTI IN OBLAKU — monodrama
DECEMBER:
—- spominski večer ob obletnici smrti Ivana Cankarja-(gledališka predstava
— večer pesmi in plesov jugoslovanskih narodov(DOBER VEČER — DOBRO VEČE — predstavitev domačih folklornih skupin
Načrtovani program prvega tromesečja prav gotovo ne zajema vseh oku sov in želja. Lahko pa vspodbudi oblikovanje takš-
nih programov, ki bodo resnično ustrezali potrebam naših delavcev in občanov.
M. R.
Andrej Šifrer na obisku
Tovarišica knjižničarka je učencem, ki radi beremo in si izposojamo knjige v Cankarjevi knjižnici, razdelila vabila in dejala: »Popoldne pridite v Cankarjevo knjižnico! Čaka vas prijetno presenečenje.«
Spogledovali smo se in ugibali, kakšno skrivnost imajo za nas. Ob petih popoldne smo se zbrali in, nestrpno čakali. Nekateri so pripovedovali, da nas bo obiskal pevec iz Kranja. Nestrpno smo pogledovali k vratom.
Umolknili smo, ko je stopil med nas velik in bradat Andrej Šifrer. Razveselili smo se ga, še posebno pa njegovih besed: »Jaz nisem stric Andrej, vsi mi recite samo Andrej tako se bomo lažje pogovarjali.«.
Takoj je stekel pogovor o njegovem delu. Najbolj smo se na-
N0VOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI
TOKOVNE KNJIGE
°aVac J. D.: Karel Veliki
j*6rnik F.: Problemi slovenske književnosti
{J!" so uporni
?'*etič S.: Detinjstvo druga Tita
"fitovšek M.: Carizem, revolucija, stalinizem
Jralet R.: Le s prstom pritisnite
r^klaracija o razvoju
^°'enc M.: Lipica-
l:rezga D.: Vječni prvi maj
,°ružbeno varstvo samoupravnih pravic družbene
§i4e
£?renc T.: Viri o nacistični raznojodovalni politiki
pnžgar A.: Temeljna lastninskopravna razmerja
jantar K.: Grške lirične oblike in metrični obrazci
£°lob B.: Znani obrazi
[Jansen A.: Umetnost in družba
<Jar>g W. F.: Predavanja za uvod v »Kapital«.
[Jeroine Jugoslavije
^•'ferding R.: Finančni kapital
j*aler J.: Varstvo pri delu in naloge sindikatQv
1^'ng D.: Rommel
ambrek P.: Od plemena do države
erovšek J.: Vpliv organizacijskih sprememb naod-"Ntzdela
l?s'p Broz Tito — ilustrovana biografija
£a'an F.: Živo gledališko izročilo
£lun A.: Prekomorci v NOV
j^ez M.: Domača peka kruha
£°s J.: Romantika
!>0s J.: Tiskarna podmornica
J^išnik Z.: Janez Bernik
l?h A.: Slovensko primorje
Ji^ar P.: Lojze Ude — moje bitke
H^ar P.: Srečko Brodar — potnik skozi čas
^arnmsen T.: Rimska zgodovina 5^atko I.y J. Pire: Dieta pri boleznih želodca in čre-
*°jn°raVeC ^ slovensko gledališče od vojne do jipvakj.: Zbirka ob razcev s področja delovnih ra-
Pri
nspevki k teoriji in praksi vzgoje v domovih [J'bnikar P.: Priročnik za dokumentariste {•akočević S.: Predpisi o sistemu državne uprave lTn»m o Titu ,'Uo j revolucija
^gotavljanje kazenske odgovornosti . alentinčič J.: Usmerjeno izobraževanje . °lfand J.: Osnove samoupravne kulture pi , ratuša A.: Profili neuvrščenosti Jagner T.: Pridelovanje zdravilnih rastlin
litike
Zbirka pojasnil gospodarskih finančnih predpisov Ziherl B.: Temelji marksistične obče sociologije Zbornik goriške knjižnice Franceta Bevka Zupan M.: Politična ekonomija Željeznov D.: Rupnikov proces
LEPOSLOVJE Mladinsko
Andersen H. C: Andersenove pravljice
Glogovac Z.: Jakec, kje si? Mihec, kje si?
Haggard H. R.: Salomonovi rudniki
Jurca B.: Ko zorijo jagode
Kipling R.: Knjiga o džungli
Lisičja šola
Mezinčica
Mihelič M.: Tiček Matiček
Petrovič Katajev V.: Cvetka samocvetka
Prežihov V.: Levi devžej
Riffand M.: Tako nenavaden muc
Rcichman J.: Konjiček
Slovenske basni in živalske pravljice
Tisoč in ena noč
Tartalja G.: Mačji kašelj in živali Vitez G.: Zrcalce
Za odrasle — slovensko:
Črnologar L.: Na gredi Gaborovič N.: Razdalje Klopeič F.: Desetletja preizkušenj Ko lene A.: Dvoličnost življenja Lokaf D.: Rodovi
Pregelj I.: Zgodbe zdravnika M uznika
Rožanc M.: Vstajenje mesa
Renko I.: Vojkov vod
Šalamun T.: Zgodovina svetlobe je oranžna
Šega M.: Čudežni ključek
Triglav, gora naših gora
Zupan V.: Minuet za kitaro
Prevodi:
Asturias M. A.: Gvatemalske legende
Bhely — (juenum O,: V pasti življenja
Gion N.: Igral je tudi sleparjem
Goldman W.: Čarovnija
Habe H.: Tarnovska
Kad.es H.: Hiša lepih sanj
Kemal J.: Upornik Memecl
Kirst II. H.; Povojni zmagovalec
Maugham W. S.: Ostrina britve. Tesno domovanje
Radulovič F.: Umazana sled
Sgorlan C,: Bogovi se bodu vrnili
Tornizza F.: Boljše življenje
Variot .1.: V/orni soprog -     . S
smejali njegovemu pripovedovanju o kaveljčkih in zankah v trebuhu. V Andrejevem se je zanka obesila na kaveljček z imenom pevec. Med drugim nam je tudi povedal, da njegov oče ni navdušen nad njegovim petjem; zato vedno ugasne radio ali televizor, ko zasliši njegov glas. Čeprav je bil pogovor z Andrejem zelo živahen, pa smo ves čas pogrešali njego voz vesto spremljevalko— kitaro. Tov. Iskrenovi-ćeva je brala naše misli in ga prosila, naj nas razveseli še s pesmijo. Šel je v avto po kitaro in zapel kar šest pesmi. Vsi smo prepevali z njim. Zadnja pesem je bila Debeluhi; dva učenca sta predstavljala debeluhe, tako kot v oddaji »Kar bo pa bo«.
Presenečenje je bilo zares prijetno. Polni lepih vtisov smo se razšli z željo, da bi se z Andrejem še srečali. .
KSENIJA MIKLAVČIČ
FILMSKO GLEDALIŠČE V OKTOBRU
— Ta mračni predmet poželenja— francoski film
— Navadna zgodba — francoski film
— Baron Milhavscn — Lažnjivi kljukec, nemški film
— V strahu ,so hitre noge — francoska komedija
Razstava ilustracij Marjana Mančka
Ob koncu šolskih počitnic, 21. avgusta, je bila v galeriji Doma otvoritev zanimive razstave ilustracij Marjana Mančka. Udeležilo se je je tudi veliko otrok, nekaj pesmic so zdeklami-rali in pozdravili svojega Mančka, ki jim je prinesel svoje najnovejše slikanice.
Že več kot štirideset knjig je ilustriral za otroke vseh starosti. Saj poznate vsaj Kozlovsko sodbo v Višnji gori, Mojco Pokraj-culjo, Petra Klepca, Pedenjpeda...
Njegova ilustracija izhaja iz stripa, je peresna risba, često barvna. Lahko se ji smejemo odrasli in otroci. Preprosta je in razumljiva, pa vendar tudi kritična in satirična.
RISAL SEM, ODKAR POMNIM
V prijetnem pogovoru na vrtu knjižnice je otrokom in staršem priznal: »Risal sem, odkar pomnim. Že tovarišica v drugem razredu je rekla moji mami: — Ne vem, ali naj bom vesela ali nesrečna, ko cele odmore presedi v klopi in riše! —
Res sem kasneje študiral angleščino in zgodovino, to me je zelo zanimalo. Toda risal sem ves čas, tudi med študijem. Celo preživljal sem se s karikaturo. A to me ni več zadovoljevalo. Rišem tudi stripe, ilustriram knjige in mladinsko periodiko«
ILUSTRACIJA ZA OTROKE
»Zakaj ravno ilustracija za otroke?«
»Najrajerišem za predšolske otroke. Privlači me neomejena otroška domišljija, barve. Pri knjigi za najmlajše je ilustracija še pomembnejša od teksta. Že praljudje so začeli s stripom, iz tega je nastala pisava. Tudi otrok najprej dojema svet vizu el no. Rad rišem za otroke, saj so zelo hvaležni in pravično kritični.« »Ali vam avtorji pustijo proste roke ali Vam povedo, kakšne ilustracije si želijo?«
»Avtorji povedo uredniku, katerega ilustratorja si želijo, pri delu pa sem popolnoma svoboden.«
»Kako je nastala slikanica Pisano okno?«
»Drugače kot druge. Tekst je napisala Makarovičeva na podlagi slik. Sedaj pa urednik misli, da bi le bilo bolje brez teksta. ..«
»Kaj mislite o slovenski ilustraciji za mladino?«
»Mislim, da je premalo duhovitih avtorjev besedil, humor je otrokom najbliže. Za ilustratorje se nam pa ni treba bati, veliko je mladih.«
STRIP IN RISANI FILM
»Kaj mislite o stripu in ali se še ukvarjate z njim?«
»Če cenzurirajo politično literaturo, bi morali tudi stripe. Na otroka zelo vpliva nasilje v stripu, na švedskem in v Nemčiji so že prepovedali risanke z nasiljem.
Slikanica je v naših trgovinah zaradi stripa pogosto zapostavljena, spravljena pod pult, na katerem so lepo zložene cenene knjige. Strip, dober strip, je pri nas tudi zapostavljen. Avtorjev je malo, spodbude pa nobene.
Mene je sploh najprej pritegnil strip, kasneje knjiga in sedaj film. Jeseni boste po televiziji lahko gledali 40 zelenih slonov, to je kombinacija igranega filma in slike. Vidite, zanimajo me različni mediji.
Pri Viba-filmu se ukvarjam z risanim filmom. Veliko dela za nekaj minut sličic, ki se jim ljudje posmejsjo in potem pozabijo nanje.«
»Ali je kdo še posebej vplival na Vaše delo?«
»Risal sem sam, brez direktnih vplivov. Spoštujem in cenim češko šolo, disnevevska me pa ne zanima. Dober je na primer zagrebški strip, iz katerega izhajajo avtorji animiranih filmov. Vendar delam posvoje. Vtisedobivam povsod, ideje pa pridejo za mano na podlagi vsakršnih vtisov.«
NAJBOLJŠI KRITIK
»Kdo je moj najboljši kritik? Moja otroka Matjaž in Mojca pa žena seveda. Sploh je moje delo naše družinsko, je pogledal po svojih, ki so sedeli ob njem. Eno slikanico sva narisala z Matjažem, koje bil bolan in mi je sedel na kolenu. No, Matjaža že sedaj laže prikličešz: risanka! kot pa z Matjaž! In kadar gre v svojo sobo risat, resno pove, da gre delat.«
še veliko nam narišite in hvala za obisk!    LIDIJA GOLC
Galerija Doma je bila ob Mančkovi razstavi spet Izredno obiskana
Matjaž Šturm z novim jugoslovanskim rekordom državni prvak
Na strelišču v Trnovem, 35km iz Sarajeva proti Foči, na področju kjer bodo čez štiri leta zimske olimpijske igre, se je 31. avgusta končalo 29. državno prvenstvo v streljanju na glinaste golobe discipline TRAP.
V konkurenci je nastopalo 15 ekip in 96 posameznikov. V ekipni konkurenci so z novim državnim rekordom zmagali strelci novosadske Vojvodine z 568 zadetki, od 600 možnih pred Zagrebom 556 in Svobodo iz Senožeč 549, kolikor so jih imele še Olimpija iz Ljubljane in Mer-cator iz Ptuja. Strelci SD Vrhnika, TRAP sekcije Dolomiti so z 545 zadetki zasedli 6. mesto, kar je bolje od dosedanjega republiškega rekorda, ki je bil dosežen v Novi Gorici.
V posamezni konkurenci je naš tekmovalec Matjaž šturm premagal vse napovedane favorite in z novim državnim rekordom-195 zadetimi golobi od 200 možnih osvojil naslov državnega prvaka. To je rezultat, ki pomeni veliko tudi v svetovnem merilu.
Zanimivo je to, da je vodil vse tri dni tekmovanja in že po prvi polovici prvenstva izenačil državni rekord na 100 golobov z enim samim zgrešenim.
To je sedaj največji uspeh teh strelcev, ki delujejo v okviru Strelske družine. Sekcijo so ustanovili 1978, leta na pobudo ljubiteljev, te zvrsti športa, predvsem članov bližnjih lovskih družin. Takoj po ustanovitvi so pričeli graditi strelišče v Razorski dolini, ki še ni dograjeno pa vendar že sedaj omogoča organizacijo in izvedbo večjih tekmovanj. Delali so predvsem z lastnimi finančnimi in materialnimi sredstvi in udarniškim delom ob pomoči JLA. Pri.nadalje-vanju izgradnje strelišča strelci pričakujejo pomoč družbene skupnosti, saj so stroški v primerjavi s stroški izgradnje drugih športnih
objektov minimalni. Po dograditvi bo na strelišču mogoče prirejati mednarodne tekme kar ima za Vrhniko še poseben pomen.
Pomembno je omeniti, da so druge ekipe deležne nistveno izdatnejše podpore tako SIS za telesno kulturo kot organizacij združenega dela zato so rezultati vrhniške ekipe še toliko pomembnejši.
Želja strelcev je, da bi še letos dogradili strelišče, dosegli še boljše rezultate in bili deležni večje družbene skrbi skladno z u spehi, ki jih dosegajo.
Matjaž šturm na zmagovalnem odru.
Ekipa naše strelske družine, ki je na državnem prvenstvu zasedla šesto mesto: Franc Končan, Rozman Bokavšek, Matjaž Šturm in Milan Velkavrh.
Vrhničani na MPPŠ 80
Na desetem kongresu ZSMS smo mladi posebno poudarjali usposabljanje in izobraževanje članstva. Deloma naj bi to politično nalogo, postavljeno pred vse subjektivne sile, izpolnjevala tudi letošnja mladinska poletna politična šola v Vikerčah. Ko ocenjujemo pomen te šole za organizirano in zavestno delovanje mladinske organizacije, se pojavlja vprašanje sistematičnosti in načrtnosti izobraževanja in usposabljanja v ZSMS nasploh. To vprašanje seveda ni samo sebi namen, marveč je pomembno predvsem zaradi sposobnosti ZSMS v akcijskem smislu. Žal moramo ugotoviti, da so prenekatere oblike izobraževanja v mladinski organizaciji največkrat samo kampanjske, ne-načrtne in se seveda nanašajo na posamezne aktualnosti dnevno političnega značaja. Tak način izobraževanja vodi k zanemarjanju načrtnega dela, du-šimo se v dnevnem pragmatizmu in oportunizmu ter forum-skem delu, ki se je v zadnjem času precej razraslo
Namen letošnje MPPŠ, je bilo odkrivanje teh slabosti in seveda dati vsakemu udeležencu osnovna teoretična znanja in tudi nekatere praktične sposobnosti, obenem pa jih pripraviti za kar najuspešnejše delo v naslednjem mandatnem obdobju. To je toliko važneje, ker mor?-io v naslednjem mandatnem obdobju zaorati nove brazde in močnejej poprijeti za delo tam, kjer smo do sedaj zaostajali. Izobraževanje in usposabljanje članstva je nedvomno eno tistih področij, za katerega je očitno, da potencial, s katerim razpolaga, ni zajel širših množic mladih in tako ni mogel postati materialna sila. Revolucionarna teorija, ki zajema množice, pa seveda to je! Njene mobilizacijske zmožnosti so neslutene. S tem geslom smo si mladi v Vlkrčah zaželeli čim več študija, ki nam bo koristil pri delu sedaj in v bodoče.
Iz vrst vrhniške mladine smo na MPPŠ sodelovali: predsednik naše mladinske organizacije Bojan Ščikovt, Bojana Peric, Janez Čerin za področje idejno-političnega dela in Franci Tršar za področje splošnega ljudskega odpora in družbene sa-
Košarkarski turnir
KK Vrhnika organizira 27. in 28. 9. 1980 dvodnevni košarkarski turnir "VRHNIKA 1980«. V soboto, 27. 9. 1980, se bodo predstavile mlajše ekipe, v nedeljo, 28. 9. 1980, pa bo članski turnir.
SPORED:
Sobota 27. 9. 1980 ob 9.00 VRHNIKA 10.00 VRHNIKA 11.00 VRHNIKA 13.00 VRHNIKA 14.30 VRHNIKA 16.00 VRHNIKA 17.30 19.00
LOGATEC ml. pionirji BOROVNICA pionirke LOGATEC st. pionirji CERKNICA kadetinje KR. ZIDAR kadeti KR. ZIDAR mladinci VOJSKA : GIMNAZIJA
ogled treh filmov. Filme si bodo lahko ogledali vsi, ki jih košarka zanima. Dva izmed njih prikazujeta tehnično-taktične elemente, medtem ko tretji finalno tekmo Boston Celtic : Chinchinati (Prvenstvo profesionalcev).
Nedelja 28. 9. 1980
ob   9.00 VRHNIKA : CERKNICA člani 11.00 LIBELA : FRUCTAL člani 16.00 PORAŽENCI člani 18 00 ZMAGOVALCI člani
Vstopnine ne bo. Vljudno vabljeni.
KK Vrhnika
Program množičnih »TRIM« akcij ZTKO Vrhnika od 1.9. do 31.12.1980
Občane Vrhnike obveščamo, da bomo do konca leta 1980 organizirali sledeče množične »TRIM« akcije:
1. Pohod na Triglav — od 12. do 14. septembra 2 Množična kolesarska akcija — 20. septembra
3. Mali nogomet - nadaljevanje tekmovania.v septembru in oktobru
4. Tekmovanje v košarki — v septembru in oktobru
5. Kvalifikacijski tek za uvrstitev na kros DELA - v oktobru
6. Gozdni tek »ULOVKA 80« — 26. oktobra
7. Tek republike (razširjena akcija) — v novembru
8. Na teku se dobimo (smučarji tekači) — v decembru
9. Občinsko tekmovanje v odbo|ki - v decembru
10 Zaključna prireditev celoletne, -TRIM« akcije s podelitvijo priznanj — v decembru
Poleg omenjenih akcij bo v jesenskih in zimskih mesecih organizirana rekreacija po skupinah v telovadnici šD Partizan Vrhnika
, T, , . , , . ..».,,   ZTKO Vrhnika
Na Vrhniškem bazen sta bili 16. in 19. avgusta plavalni TRIM
vzdržljivosfni akciji, katere se je udeležilo 65 občanov. Plavalne norme so bile sledeče:
— za starost do 25 let je bilo potrebno preplavati 400 m
— za starost od 26 do 35 let je bilo potrebno preplavati 300 m
— za starost nad 35 let je bilo potrebno preplavati 200m. Časovnih omejitev ni bilo.
Vsi občani so preplavali omenjene dolžine in za to prejeli značko in potrdilo v svojo TRIM Knjižico. Ta plavalna akcija je sestavni del TRIM akcij, ki potekajo celo leto.
ZTKO Vrhnika
DAN PLANINCEV
Kot vsako leto bo tudi letos organiziran tradicionalni pohod čez ljubljanski vrh ha Jerinovec, kjer bo srečanje vrhniških planincev in sicer v nedeljo, 21. 8. 1980. Odhod z Vrhnike je predviden ob 10. uri. Ob enem s srečanjem pa bomo tudi uradno odprli Vrhniško kuririsko planinsko pot po kateri bomo krenili skozi Retovje, čez Češnjico na Ljubljanski vrh in naprej na Jerinoyec pod Ljubljanskim vrhom kjer bo srečanje. Poskrbljeno bo tudi za jedačo in pijačo. Z Jerinovca bo možen tudi obisk bližnjih zanimivih krajev, kot so TV 17, Košelevke in Hrencove jame, ki so tudi del Vrhniške kurirske planinske poti, katere boste lahko dobili ta dan.
JAKA SUSMAN.
mozaščite. Čeprav so bili dnevi precej natrpani s predavanjji, so bila le-ta pestra in zanimiva, z njti pa je vsak izmed nas skušal odnesti kar največ, zato lahko pričakujemo, da so vzpodbuda in smernice za naše nadaljnje, še uspešnejše delo. Udeleženci so o MPPš povedali tudi nekaj svoji misli:
BOJANA ŠČUKOVT: Na MPPš sem pridobil veliko novega znanja za uspešno delo v mladinski organizaciji, mladi smo si zaupali vse probleme in težave, ki nas spremljajo pri delu v naših sredinah in tudi predavanja so bila dobro organizirana in kakovostna. Menim, daje ta šola zelo koristen faktor pri izobraževanju mladih, seveda pa se je potrebno maksimalno angažirati in se posvetiti študiju. Seveda si ne smemo delati utvar, da se z zaključkom MPPš naš študij revolucionarne teorije zaključi in da smo svoje opravili, ampak moramo dosledno študirati še naprej, vse življenje. In prav življenje je naša najpomembnejša šola..
Bojana Parlc: MPPš si nedvomno zasluži najvišjo oceno, čeprav mora človek pritisniti z vsemi močmi in si prizadevati, da od predavanj nekaj odnse — nekaj, kar bo lahko potem uspešno uporabil v svoji mladinski organizaciji ali v okolju, kjer živi. Predavanja so bila dovolj razumljiva, vsakdo se je lahko marsikaj naučil, to pa je tudi namen šole. Kako in koliko je MPPŠ komu koristila, pa bo pokazal čas in naša naloga je, da izkušnje in znanja iz tega enotedenskega izobraževanja prenesemo v svoje sredine — v svoje mladinske organizacije, OZD in društva.
Janez Č«rln: Z MPPS sem vceloti zadovoljen, posebno na področju idejnopolitičnegadeia sem se naučil marsikaj, kar bom lahko s pridom uporabil pri delu v naši mladinski organizaciji. Mladi iz cele Slovenije smo se spoznali med seboj, izmenjali mnogo izkušenj in prav s temi izkušnjami bomo lahko po stopničkah gradili naprej. Posebno zadovoljen sem bil, ker sem naveza! stike z mladino iz Zimbabveja, oziroma z
borci Roberta Mugabeja, ki so bi Tacnu na usposabljanju.
F ranci  Triar Predavanja splošnem ljudskem odporu in djjf beni samozaščiti so bili na MPPS* . posebej zanimiva. Znanja, pridrf; Ijeno na predavanji, mi ne bo K* ' stlo samo pri delu v mladinski org* nizaciji, ampak tudi pri študiju. Spd nal sem sa z veličino našega SLO1 z vojaškim poklicem, kateremu1 predavatelji posvečali veliko poz* nosti. Tudi ostale teme so me prit* 1 nile in mi dale mnogo smernic' i moje nadaljnje dalo in učenje. ;
Nemalokrat,  predvsem 0 i raznih problemih in težavi lahko slišimo, da je mladina »t* j zainteresirana« za študij teon in za idejnopolitično delo, a<\_ tem opažamo, da največkrat 9< vorimo o posledicah, ne pt P vzrokih. Vzroki seveda so. P" se moramo zavedati, da v lepj P jutri — ali če hočete v komuj zem — ne vodijo pravijo ' ceste, marveč strme poti, zato' > je treba tudi do teorije dokopa" J trdim delom. Potreben je dolgi trajen in resen študij. Drugič rij ramo odkrito priznati, daje krivi za odpor do študija in resn« teoretičnega   dela   tudi  " v vzgojnoizobraževalni sistem, p s svojim načinom mladino P| odvrača kot aktivira. Tretjič -morda najpomembnejše — je, da mladi v svojih sredinah' znamo povezati teoretične! k. dela s spreminjanjem družbe*1 odnosov. Na MPPŠ so se pomanjkljivosti v celoti poka* le, ko smo bili vsi skupaj in so problemi kopičili v enem sam* tednu; toliko je namreč traji šola. V bodoče je potrebno iz* ristiti možnosti, ki nam jih taŠ< nudi, kljub temu, da traja teden dni in da je največkrat brzino organizirana. Prav to je bistvo: ne smemo se izgtit poiskati moramo točno straf ško usmeritev in se ne sme \ podrediti dnevno političnim s cijam. Edino uspešno oro zoper to je dosledni študij re'1 lucionarne teoriie.
f
Lepe počitnice
MOPD Vrhnika se je odločil, da svoj 16. tabor postavi ponovno v eni najlepši visokogorskri dolin v Trenti.
Trento samo smo tako s tabori letos obiskali že tretjič, toda z razliko od obeh uspešnih taborov v sami Trenti in Zadnjici, je letošnji tabor v Zadnji Trenti, pravzaprav lahko rečemo dosegel, da so udeleženci doživeli res veliko lepih trenutkov v taboru in na izletih po lepi okolici.
Polno lep h vršacev je obkrožalo naše taborišče tik pod planino Zapo-tek. tako da smo imeli prav lep razgled na vse velikane, ki obkrožajo to majhno dolinico, kjer privre na dan naša bistra Soča. Prisojnik, Razor, Peki, Srebrnak, Bavški Grintavec, Mojstrovka pa še pogled na Jalovec, to je enkratno doživetje v tako majhnem kotičku naše male, toda lepe Slovenije.
85. udeležencev tabora pa je v tej
čarobni lepoti nagradilo še sonce. Majhna ploha nam je prišla kar prav, saj smo se tako vsaj malo ohladili.
Navkljub vročemu valu pa smo opravili prav vse načrtovane ture, starejši smo obiskal B. Grintavec, Jalovec, Prisojnik, Razor, Mojstrovko, pa Mangrt: naši alpinisti pa so za nameček z lez li še nekaj smeri v okoliški stenah. Mlajši, prav tako zelo pridni, pa so brez problemov prehodili vso bližnjo okolico s planino Za-potok, bili so na Vršiču, pri izviru Soče, obiskali vse lepote in znamenitosti v sami Trenti ter prilezli do zavetišča pod špičko pod Jalovcem. Kajpak smo imeli tudi veliko priložnosti za počitek, toda nogomet, odbojka, hokej, kocke, kartanje, individualne ture, pa še mnogo iger nam ni nikdar ušlo iz rok. Pri taki »zasedenosti« torej niti ni čudno, če celo krat-komalo pozabiš ali pa ti zmanjka
f2
I V»;>
časa, da s kartico pozdraviš d> če, znance in prijatelje. Zadnji smo tako kot vsako leto ćd{ enega najlepši trenutkov vsakj tabora, imeli smo seveda krst novi imen je, šest novi pravi nincev. Pesmi, recitacije pa krst, je bilo vse skupaj prav lepo, planinski večer. In komaj srn" utegnili zahvaliti našemu novop ■ nem u kuharju Janezu. Seveda jjln treba za vsa ta doživetja zah* tudi našemu celotnemu MOPD' nika kot organizatorju, še poseW Maleneršič Mirku kot vodji, ekof* Jeraj Simonu, naši »mamici« Zu čič Janezu ter vodnikom * Marku, Seliger Vlasti, Purkart & i Vilmi, Lah Lidiji, Plesko Mat* Cunder Tomažu, Jelovšek Mif' Matičič Milanu, naši Darinki Kri šek, ki je skrbela za zdravje, P1 vsem starejšim, ki so nam prav zelo pomagali. 1100m vode
(toplovoda), pa še četrt urna hw se
Miran je najmlajšim prik' kako se vežejo z najlofl' vrvico vozli.
Tabor je bil postavljen na jasi ob robu gozda. V ozadju je Bavški
Grintavec. ... ......«.......
sts
io, sk nji
nošnja šotorov, kuhije, itd., nafl prav gotovo še dolgo ostala v sp"
nu.
Želimo si, da bi tudi nas ledni1 bori bili takšni, tako lepi in ' uspešni, zato se vsi udeležene; bora še enkrat zahvaljujemo M' •»< VRHNIKA, naslednje leto se pa' sta vidimo. Kje pa? Vr(
Menda kar na Voglu, tako sf1* že nekaj menili. Mi vsi pa komai kamo na novo snidenje vseh ud ž en cev, ki bo enkrat v septerf prav tako pa se želimo srečati W ' turah, izleti, akcijah pa spet v 13 slednjem taboru. rej
Kmalu na svidenje! i
S planinskimi pozdravi!
f—
jO*
Reden kosovni odvoz odpadkov
V mesecu oktobru bo Komunalno podjetje Vrhnika organi-*'ralo kosovni odvoz odpadkov (Ur. list SRS št. 10/79) v na-'lednjih krajevnih skupnostih:
1. 2. 10. 1980 Vrhnika, Stara Vrhnika, Verd
2. 6. 10. 1980 Drenov grič, Log, Dragomer, Lukovica
3. 7. 10. 1980 Borovnica, Bistra
Odvoz kosovnih odpadkov (štedilniki, razni deli pohištva, Manjši avtomobilski deli, itd.) bo od 6. do 14. ure po navedenih burnih. Kosovne odpadke pripravite dan pred navedenim da-'-niom ob cesti ali na pločniku, kjer je možen dostop s kamionom.
Opozarjamo, da pozneje odloženih ali nedostopnih odpadkov ne odvažamo.
Komunalno podjetje Vrhnika
tava
* ecaj za šolanje psov
KINOLOŠKO DRUŠTVO KRIM LJUBLJANA sporoča Vsem svojim članom, da se je jesenski del tečaja za šolanje psov '"j Pričel 1. septembra 1980. Tečaj je dvakrat tedensko, in sicer °J\Vsak ponedeljek in vsak petek od 16.30 do 19. ure na društve-nern vežbališču ob Dolenjski cesti. Se je čas, pridružite se nam s svojim štirinožnim prijateljem! jfjv^.__
si
s«
Ji^   Na podlagi 18. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodelje-najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč ^ v stanovanjskem gospodarstvu Samoupravne stanovanjske skupil3 ral to
itri
iti
ori re
Borci Gregorčičeve brigade!
Domicilni odbor Gregorčičeve brigade želi urediti popolno evidenco živih in že mrtvih borcev te brigade.
Prosimo vse borce imenovane brigade in svojce že umrlih borcev, da se javijo v pisarni občinskega odbora ZZB NOV Vrhnika, Tržaška 11, kjer boste dali željene podatke.
Pisarna je odprta vsako sredo od 9. do 11. ure, ter v sredo in četrtek popoldne od 16. do 18. ure.
Želimo, da bi podatke posredovali do 20. oktobra 1980.
Občinski odbor ZZB NOV Vrhnika
»OPTIK«
JELOVČAN DUŠAN Stara cesta 5 VRHNIKA
— Izdelovanje očal na recept in brez recepta
— Popravila vseh vrst očal
Vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. do 18. ure ter v soboto od 9. do 12. ure. SE PRIPOROČAM!
nosti občine Vrhnika je Izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika na svoji seji dne 27.8.1980 sprejel sklep, da se v septembru 1980 razpiše
5. NATEČAJ
za dodelitev stanovanj, zgrajenih s
sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Vrhnika za leto 1980/81
Upravičenci za dodelitev stanovanj, zgrajeni) s sredstvi za družino pomoč so:
j. Družine in občani z nižjimi dohodki, upokojeni občani, delovni "»vojaški invalidi, udeleženci NOV. Ti se lahko prijavijo na razpis stečaja, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
~~ da prosilec za stanovanje ali član ožje družine ni imetnik staran jske pravice za primerno stanovanje in da ni lastnik primerja stanovanja,
~- da prosilec za stanovanje ali član njegove družine ni lastnik Počitniške hišice, — da skupni dohodki prosilca in članov njegovega gospostva ne presegajo na člana gospodinjstva 60% povprečnega Mesečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v SR loveniji v preteklem letu. (V letu 1979 znaša povprečni čisti me-^ni dohodek na zaposlenega delavca v SR Sloveniji 7.393.-din). I ~— da prosilec za stanovanje ali za delo sposoben član ožje dru-"te ni neopravičeno nezaposlen,
~- da ima prosilec stalno bivališče na območju občine Vrhnika, da prosilec pri svojih bližnjih sorodnikih (zakonec, starši, troc0> ki so lastniki večje stanovanjske hiše ali več stanovanj, ne "ore rešiti svojega stanovanjskega vprašanja, "— da prosilec za stanovanje doslej še ni imel ustrezno rešenega t&novanjskega vprašanja.
II.
Mlade družine se lahko prijavijo na razpis natečajaza pridobitev arnostnega stanovanja za določen čas, če izpolnjujejo nasledke pogoje:
da nobeden od zakoncev ni lastnik počitniške hišice, -~ da nobeden od zakoncev ni lastnik primernega stanovanja, i;     da jim starši ne morejo nuditi primernega stanovanja,
*"~ da mlada družina doslej še ni imela ustrezno rešenega stano-Vanjskega vprašanja,
da ima prosilec stalno bivališče na območju občine Vrhnika da nobeden od zakoncev ni neopravičeno nezaposlen, da prosilec namensko varčuje pri poslovni banki za nakup sta«ovanja ali gradnjo stanovanjske hiše, .     da se organizacije, pri katerih sta zakonca zaposlena, zaveže-da bodo s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo Vrhnika .Jenile jamstveno pogodbo, da bodo skupaj s prosilcema rešile Qiun stanovanjski problem v roku 5 let, šteto od dneva pravnomočnosti odločbe o dodelitvi stanovanja in da bodo Samoupravni stanovanjski skupnosti predložili bianco podpisano menico v višini dednosti stanovanja pred vselitvijo v stanovanje.
III.
^a mlado družino se v smislu določil Pravilnika za dodeljevanje staflovanj štejeta zakonca, katerih prosilec za stanovanje ni sta-r<$i od 30 let.
IV.
Prosilci, ki želijo pridobiti stanovanje, zgrajeno s sredstvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, se prijavijo na ta razpis. Utemeljene prošnje, opremljene z ustreznimi dokazili in potrdili vložijo preko organizacije združenega dela ali drugih organizacij, v katerih so zaposleni. Drugi prosilci, kot so:
— upokojeni občani vložijo prošnje preko društva upokojencev Vrhnika.
— delovni in vojaški invalidi preko invalidske organizacje Vrhnika,
— udeleženci NOV preko krajevnih organizacij ZZB NOV na občinsko komisijo za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV občine Vrhnika,
— občani, zaposleni pri zasebnih delodajalcih, vložijo prošnje preko Združenja obrtnikov Vrhnika,
— občani, socialno podpirani, vložijo prošnje preko občinske skupnosti socialnega skrbstva občine Vrhnika.
Organizacije združenega dela in druge organizacije so dolžne prošnje prosilcev za stanovanje obravnavati na svojih pristojnih samoupravnih organih za stanovanjske zadeve. Opremljene prošnje s sklepom organov posredujejo v razpisanem roku Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika v nadaljnje reševanje.
K vlogi na razpis je potrebno predložiti naslednja potrdila:
a) potrdilo o času stalnega bivanja na območju občine Vrhnika
b) potrdilo o delovni dobi v organizaciji, pri kateri je prosilec zaposlen,
c) potrdilo o skupni delovni dobi, ki se prizna za pokojninsko dobo,
d) potrdilo o številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu,
e) potrdilo o številu zaposlenih družinskih članov, njihov osebni dohodek za preteklo leto in skupni dohodek na družinskega člana za preteklo leto.
p potrdilo o številu in starosti otrok,
g) potrdilo zdravstvene službe o vrsti bolezni družinskih članov (če so oboleli)
h) potrdilo invalidske komisije o kategoriji invalidnosti družinskih članov (če so invalidi)
i) (za mlade družine) kopijo pogodbe o namenskem varčevanju za nakup etažnega stanovanja ali za gradnjo stanovanjske hiše.
VI.
Razpis se objavi v »Našem časopisu« in traja 30 dni po objavi.
VII.
Natečaj se razpisuje za najemna stanovanja v stanovanjskih objektih: B-8 v Borovnici, stanovanja vseljiva decembra 1980 B-7 v Borovnici, stanovanja vseljiva februarja 1981 S-5 na Vrhniki, stanovanja vseljiva v drugi polovici 1981 Za vse informacije se obačajte na Samoupravno stanovanjsko skupnost Vrhnika, Cesta gradenj 1, tel. 751-257. Vrhnika, 27. avgust 1980 f:
PREDSEDNIK IZVRŠILNEGA ODBORA SSS VRHNIKA Marcel Turk
V skladu s srednjeročnim načrtom 1976—80 Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika in po sklepu 25. seje Izvršnega odbora SSS Vrhnika z dne 27. 8. 1980 objavljamo
NATEČAJ
za zbiranje interesentov za nakup etažnih stanovanj v letu 1980-81.
Na natečaj se lahko priglasijo vsi interesenti za nakup stanovanj. Pri sestavi prednostne liste za nakup etažnih stanovanj se bo upoštevalo kot prednost:
1. Zaposlitev v OZD na območju občine Vrhnika
2. Stalno bivališče na območju občine Vrhnika
3. Kadrovske potrebe v občini Vrhnika
V kolikor bo interesentov za nakup stanovanj še vedno več kot bo na razpolago stanovanj pa se bo pri izbiri upoštevalo še stanovanjske razmere udeležencev, ki jih bomo ugotavljali s točkovalnim zapisnikom, ki se uporablja pri sestavi prednostne liste za dodeljevanje stanovanj zgrajenih iz sredstev družbene pomoči.
Natečaj se razpisuje za:
1. Eno trisobno stanovanje v izmeri 69,23 m2. V stanovanjskem bloku S-6 na Klisu na Vrhniki. Izhodiščna cena za m2 stanovanja je 14.615,28 din. Stanovanje bo vseljivo predvidoma v decembru 1980.
2. Dve dvosobni stanovanji v izmeri 55,34 m2, eno dvosobno stanovanje v izmeri 50,05 m2, v stanovanjskem bloku B-8 v Borovnici, izhodiščna cena za m2 stanovanja je 15.000,00 din.
3. Eno enosobno stanovanje v izmeri 32,74 m2, tri trisobna stanovanja v izmeri 77,20 m2, v stanovanjskem bloku B-7 v Borovnici, izhodiščna cena m2 stanovanja je 15.000,00 din. ,
Kupci bodo sklepali pogodbe z investitorji stanovansjke izgradnje — SGP Grosuplje za stanovanja na Vrhniki in SGP Gradišče Cerknica za stanovanja v Borovnici.
Vse ostale informacije lahko dobite na SSS Vrhnika, Cesta gradenj št. 1, tel. 751-257.
Vrhnika, 2. septembra 1980.
J
Ob boleči izgubi
Jožeta Preglej a
iz Verda
se iskreno zahvaljujem delovni organizaciji LIKO Vrhnika za pomoč in vsem za darovano cvetje in spremstvo na njegovi poslednji poti.
Žena in otroci
ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage tete
Marjance Umek
se najiskreneje zahvaljujemo dr. Kenigu za vso pomoč, ki jo je nudil v času njene bolezni; sosedoma Ravbarjevim in Slabetovim, tov. Potrebuješ Francki za poslovilni govor; vsem, ki ste ji darovali cvetje — posebno pa sosedom, Društvu upokojencev, koletivu Mercatorja — Rožnik Ljubljana in Mercatorja TOZD Dolomiti — Preskrba Vrhnika in kolektivu Hotela Mantove.
Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
Nečaka Marija in Matija z družinama
ZAHVALA
Vsem, posebno pa sosedom, ki so nam ob smrti naše drage mame
Angele Lovše
z Vrhnike, Sivkina 17,
izrekli sožalja, darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti
se iskreno zahvaljujemo!
Sinovi in hčere z družinami
Živahno v mladinskih vrstah
Zozirom na aktivnost in željo posameznih članov predsedstva OK ZSMS Vrhnika smo mladi izvedli kadrovske spremembe v mladinski organizaciji, ki so bile nedvomno potrebne za oživitev in izboljšanje dela predsedstva samega, obenem pa smo razpravljali tudi o težiščih nalogah september 80 — april 1981. Ko smo skušali skupaj podati kar najbolj celovito oceno delovanja predsedstva OK ZSMS, smo ob tem ugotovili premajno povezanost z osnovnimi organizacijami ZSMS v občini, prav spričo tega pa so tudi mnoge pobude in akcije z naše strani dostikrat naletele na gluha ušesa.
Delovanje komisij pri OK ZSMS Vrhnika je bilo do sedaj vse preveč kampanjsko, neka-tiere med njimi pa so povsem neaktivne, denimo komisija za šport. Odločili smo se, da bomo v mladinski organizaciji poostrili odgovornost predsednikov po-samezih komisij in skušali hkrati zagotoviti večjo kontinuiteto in rjfovezanost z osnovnimi organizacijami ZSMS. Slednje bi se morale bolj pogosto pojavljati v viteeh tokovih našega družbenega življenja, a žal je njihovo (Jelovanje v KS in OZD-jih še vedno osredotočeno na posamezne interesne dejavnosti. Ob rern seveda nikakor ne moremo govoriti o nezainteresiranosti ali ifedelavnosti mladih, ko gre za organizirano delo, marveč je sedanje stanje bolj posledica iska-rrja metod in oblik dela našega delovanja, ki bi aktiviralo čim več mladine. Mladinska organizacija si mora prizadevati in skupaj z ostalimi DPO-ji soustvarjati ustrezne pogoje za delo.
Opaziti je, da se v zadnjem času zopet pojavlja podcenjevanje mladinskega organiziranja, kar vsekakor kaže tudi na neaktivnost mladih komunistov v os no vn rt organizacijah ZSMS. S tem seveda mladi no-
čemo prenašati svojih slabosti na ostale DPO-je ampak le opozarjamo, da ZSMS ne more biti sama odgovorna za dejavnost in aktivnost mladih in da se moramo vsi skupaj zavedati, daje mladina samo odsev družbenih odnosov, ki vladajo v naši sredini.
Seveda ne smemo pozabiti prizadevanj in delovnih uspehov mladih v naši občini, ki so letos uspešno realizirali priprave in izvedbo sprejema štafete mladosti, uspešno je potekala lokalna štafeta mladosti pa tudi republiški kviz »Mladi in kmetijstvo« je bil dobro organiziran, dasi so se tu že pojavile manjše pomanjkljivosti in slaba pomoč s strani borovniške mladine. Slabo in žal brez prave organiziranosti je potekala mladinska športna olimpiada, nepopolna mladinska delovna brigada Ivan Cankar pa priča o slabi povezanosti predsedstva 0K2SMS Vrhnika z osnovnimi organizacijami ZSMS v občini in o slabi družbeni zavesti, ko gre za mladinsko prostovoljno delo... Od ostalih akcij mladinske organizacije bi želel omeniti še sprejem pionirjev v mladinske vrste in seminar za vodstvo 00 ZSMS in predsedstvo OK ZSMS.
Predsedstvo OK ZSMS Vrhnika je po daljši razpravi, na kateri so bili razgrnjeni vsi problemi in težave, ki nas spremljajo pri delu, predlagalo tudi nekatere kadrovske spremembe v mladinski organizaciji. Dosedanji profesionalni sekretar Ivo Prijatelj je bil razrešen svoje funkcije, vendar še naprej ostaja aktivni član predsedstva, na njegovo mesto pa je bila predlagana Bojana Peric, diplomantka FSPN, in sicer za mandatno dobo enega leta. Ker je predsednica centra za obveščanje in propagando zaprosila za zamenjavo, je bil na njeno mesto predlagan tovariš Janko Vidmar, komisijo za šport bo od sedaj naprej vodil Borut Fefer, medtem ko je bila za predsednico komisije z i vzgojo in izobraževanje predlaga ia Alenka Mele. Ob koncu živahne razprave smo člani predsedstva razpravljali še o težiščnih nalogah od septembra 80 do aprila 1981. Opredelili s no se za naslednje naloge: ~
— vzpodbuditi moramo
idejno politično izobraževanje mladih v KS in OZD, v zvezi s tem pa bo potrebno pripraviti osnutek programov idejnopoli-tičnega izobraževanja mladih v okviru občine,
— izvršiti bomo morali obiske v vseh osnovnih organizacijah ZSMS in analizirati delo le-teh, hkrati pa pomagati tudi pri izdelavi programov dela;
— potrebno se bo začeti pripravljati na problemsko konferenco ZK o mladih, kjer bo potrebno celovito prikazati problematiko po vseh področjih;
— izvršiti bo potrebno priprave na lokalno mladinsko delovno akcijo v letu 1981, v sodelovanju s SKIS in izvršnim svetom SO, začeti pa bomo morali tudi z uresničevanjem sklepov problemske konference o telesni kulturi;
— skušali se bomo kar najbolj-kreativno vključiti v akcijo NNNP 80—81 in v izvajanje politike stabilizacije
— vzpodbuditi bo potrebno klubsko dejavnost v vseh 00 ZSMS in zagotoviti mentorstvo v; sodelovanju z zvezo kulturnih organizacij
— v sodelovanju z vsemi DO-D bo potrebno pripraviti pregled možnosti vključevanja mladih v posmezne interesne dejavnosti (telesno kulturo, kulturo, radioamaterji, taborniki, marksistični krožek, fotoamaterji itd) in te možnosti vključevanja bo potrebno predložiti mladincem ob odhodu iz osnovne šole.
Tako se je končala živahna seja predsedstva OK ZSMS Vrhnika, ki nam je prinesla marsikaj novega, v prvi vrsti pa nam je dala novih moči, smernic in poleta za nadaljnje delo. Vsi si želimo in upamo, da bomo to znali izkoristiti in tako še naprej sodelovali pri ustvarjanju naše družbene stvarnosti. F. TRŠAR
Vdor ceste
Komisija, ki so jo sestavljali geolog, predstavniki območne vodne skupnosti, postaja milica In oddelka za gospoda rstvo, si ja takoj naslednji dan po udoru dala zemljišča in ceste na koncu Opekarske ulice nasproti smetišča ogledala mesto vdora. Pradvidavajo, da Ja do vdora oziroma pol-zenja tal prišlo zaradi strukture tal. Ljubljanica ja počasi spirala drobne peščene plasti na mokri glini, tako Ja nastala neka tavama In prišlo Je do posipa. Odneslo Ja tudi kar precejšen del cesta, ki vodi naprej v Sinjo gorico. Manijo, da so malo vplivali
tudi težki kamioni, ki vozijo iz betonarne in na smetišče.
Geologi ugotavljajo, da se barja počasi izsušuje, nivo talna vode pada in tudi zato sa često pojavljajo posipi ob Ljubljanici.
No, pa to na bi bilo nič posebnega, če ne bi bila poškodovana oziroma odnesen kar dobršen dal ceste. Sanacija bo stala precej dinarjev In te investicije sami v občini ne bomo zmogli.
Geološki zavod in območna vodna skupnost ža delata projekt sanacije in v štirinajstih dneh bo že znano, kolikšni dobo stroški ureditve in soudeležba območne vodna skupnosti za saniranje brega Ljubljanica.
Začela se je šola. Brezskrbnih počitniških dni Je za šolarje konec in vnovič vsako Jutro Je t raba s torbo v šolo in popoldne napisati domačo nalogo In sesti k knjigam.
Komaj pa so se dobro odprla šolska vrata, najmlajši ie samozavestneje delajo načrte za svojo prihodnost. Poglejmo, ksj so napisati, ko Jih Je tova rlšica vprašala kaj bodo postaH, ko bodo odrasli:
"Ko bom odrasla, bom tajnica. Tipkala bom na tip-kalni stroj. Ob sedmih se začne delo, ob pol treh konča. Ko končam službo, grem v trgovino in domov. Doma bom »pojužinala.« g ^
Ko bom odrasel, bom inženir Risal bom načrte. Delal bom v Iskri-Antene. Tam bom moral dobro računati in brati. Zaslužil bom veliko denarja. Indolgočasa bom študiral. • |g0r
Ko bom velik, bom postal nogometaš. V moštvu bom v Jugoslaviji. Imel bom tudi kopačke. Ko bom zapustil nogomet, bom šel v Podravko. Tam bom prodajal pudinge, bonbone za otroke in hrano. Tam bom zelo delaven. Zdaj se rad učim. Zdaj smo se učili računati dosto. Imel bom tudi ženo. Po kosilu bodošli otroci spat. Hodila bo v službo v Gorenje.
Boštjan
Jaz bom učitelj, veliko otrok bom učil. Hodili borno na sprehode. Hodili bomo na izlete. Imeli bomo telovadbo. Popravljal bom kontroljke. Imel bom rad otroke.
Dam
Ko bom velik, bom leteča milica. Ustavljal bom tovornjake. In tudi pijance in slabe voznike. In hodil boru po opravkih
Peter
Postala bom tršica. Ko bodo nagajali, bom huda-Ko bodo fanti »žleht«, jim bom dala podpis. Ko bod° nagajali, bodošli v kot. Otroke bom učila. Ko bo zvonilo, bodo šli domov.
Neveni
Jaz bom pilot. In bom peljal študiral.
•deci-deset« In bo"1 Sanđ
Jaz sem pionir. Jaz se zdaj rad igram, ko sem tnal* hen. Rad igram tudi nogomet. Ko bom velik, bor" zidar. .
Toma*
zbrala Lidija Gole
m si Ki 9n 19 Po '" A spi
Z novim vodstvom boljše delo
Rezervni vojaški starešine se morajo nenehno usposabljati, zato so posamezne krajevne organizacije Z RVS pripravile in organizirale predavanja za svoje člane, da so posamezniki dobili čim več znanja za letni preizkus.
Med najbolj prizadevnimi organizacijami je bila najboljša KO ZRVS Borovnica. Ko so se vršili preizkusi teoretičnega znanja je kljub slabemu vremenu bila udeležba 97 odstotna. To je vsekakor pohvale vredno. Vidi se, da smo le imeli prav. Novo vodstvo KO ZRVS je pokazalo kaj vse se da pripraviti, če se zna zainteresirati člane organizacije. Program dela te organizacije je zelo obširen in ga dosedaj dosledno izvajajo. Pred vsem pa je njihov cilj in delo povezava z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi. Organizacija RVS naj bi sodelovala v vseh organizacijah in društvih in strokovno pomagala na področju SLO, DS in CZ.
Zlasti bi hotel poudariti, da mora biti KO ZRVS tesno povezan s KS, KO ZSMS in šolami, ker lahko nudi strokovno pomoč pri izobrazbi SLO DS in CZ.
Če bi vse KO ZRVS s takim elanom začele svoje delo, kot je sedaj z novim vodstvom začela KO ZRVS Borovnica ne bi bilo problemov pri izvajanju letnih in petletnih programov dela. Program dela ZRVS ni tako lahek, je precej obširen in zahteven, toda z dobro organizacijo dela in čutom odgovornosti posameznikov se da marsikaj premakniti na boljše.
Tekst in foto: Franc Krajne
VZEMI SI ČAS — NE ŽIVLJENJE
rnoi
Varno na pot mov
v novo šolsko leto M
Vsako leto ob začetku šolskega leta razmišljamo, kako bi zagotovil' njo j čimvarnejšo pot v šolo našri najmlajši) prometnih udeležencev. Pot hrame učenosti ima polno skrith nevarnosti, ki pa se jih otroci najve krat ne zavedajo. Žrtve, ki jih terja cesta med šolskimi otroki, so vt-dan večje, posledice so boleče in grozljive. £' ).
Vsi skupaj si želimo, da bi bili naši otroci zdravi in srečni. Zato se w združimo v prizadevanjih za čimvečjo prometno varnost naših otrok Naše ravnanje na cesti kot prometnih udeležencev mora biti zgledi otrokom, ki nas nenehno opazujejo in povzemajo po nas pozitivne irfea fe negativne navade. 'edske
Otroci so za sodobni cestni promet potrebni vzgoje in znanja. TegaU§tva pa jim ne more dati šola, ampak predvsem še starši in okolica, v kate^La^ živijo. Starši lahko mnogo prispevajo k pravilnemu ravnanju in raz"' z <je| mevanju prometa njihovih otrok s tem, da jih opozarjajo na nevarno^! in nepredvidene situacije, ki jim grozijo na poti v šolo. še posebno Px% § morajo opozarjati na tista mesta, kjer je promet najgostejši in morajo%riik ; nujnosti spoštovanja prometnih predpisov in jih pri tem nenehno nad' n6 J(JJ zirati. ^stav
Za vse šolske otroke je končan čas brezskrbne igre in začenja ^jjiopo, šolsko leto z novimi obveznostmi. Se posebno velja to za prvošolčkfi'Scme-ki so prvič zakorakali v šolske klopi in se podali v nevarni prometni vrti' nec.
Starši — vozniki! Kjerkoli boste srečali otroka z rumeno rutico 9 brez nje, pomagajte mu, da bo varno prečkal cesto, saj pričakujete, * bodo enako pomagali tudi drugi vozniki vašemu otroku.
Člani KO ZRVS Borovnica pri preizkusu znanja. ,