OBRTNI VESTNIK Strokovni Ust za povzdigo in napredek obrtništva dravske banovine »OBRTNI VESTNIK« Isfaaja tedensko, in sieer vsak petek in stane: celoletno .... Din 40.— polletno.................Din 20.— posamezna številka Din 1.— XVI. letnik. GLASILO OKROŽNIH ODBOROV, OBRTNIH ZDRUŽENJ IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE Uredništvo in npravništvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9. V LJUBLJANI, dne 12. maja 1933. Nefranklrani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatlski dovoljeni le z navedbo vira. številka pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860. Štev. 11. Obrtniške rubežni Znamo 'je delMlvo, da se damcis ru-bežimi iavaijiatfo bo® pogosto tln z večjo sltrogosltljo, kakor kidatkoli »preje. Ne le maSVolbrltlniilk, nieigo, tedi' veliki podjetniki, trgovci »itn igolsipodatoji so zašili V talko težek »denanniii položaj, 'da de redko kateri zmorejo viša bremena, večirna pa.nilti onoga deda dsitiih. Te olniialjaine 'razmere »pa 'vendar de me pdmemiijo, da se naši imalli' iprildlobltlnf sllojil ne zaivedajio svodih 'do lžinK^sTii nap ram držalvi. Nasprotno se otniii z Vsemi silami! itlnulditio, da naljipreje zadolste 1 vise m isivioljiiim olbvelziam, pa četudi! »na škodo lasltmeiga ugodlnejšetga živili emj a. »Odrekajo se ivlsialke oidivečnolsiti' v tej iteaki iborlbii' za maši vsakdanji! kruh. (Našega obrtnika lile sedanja beda zadela naljhuje. Medtem ko ima vsalk, pa ituidi malibanneijiši ikmeltoivailec, vsaj streho mad »svojo liln glavami svoje družine titn koščelk zemlje, kil umu prinaša' najin,uj-nejlše žiivllielnisike potrebščine, je oibrttinilik brez Vseiga Iteiga. iKImetioivailcc ne plačuje najemnine, zemlja mu rodi vise poit rebri o za hrauo, is iprehiltlkom priroda, kalteirega proda, dobi še vadlno denarja za vsaj naljlskromniejiše ositale potrebe. ObrtailM večinoma imilmaljo zemlje, iše Jaisltlniih hiš ne »mnogi, pa vendar morajo is svojim pičlim 'zaslužkom, katerega izplačilo pa ije v rrtnagiih priimerib tsumfilvo ali' pa vsalj odgodeno »do (jasen/i, Iko kmet pospravi in proida »odvečne pridelke, pla-'čevaiti, Vse da|j>alt)ve, ipire1hr»atn&ti sebe im družimo liln db,navlij,alt!il kakor tudi izpopol-ujevalM »svolje ©rodile. iMedtem, to je kmet dameis kolikor toliko zalščiilteln, je obrltmiik ilzipolsitaiv'hjiein, tiemlilh ustodlii Stalinih iteifeteiv, nubežbi -itn obm|pa. Celtludfii zaradi, nepravičnega neza-upafnlia svojih dobiaiviiltelljeV mora skolro vsako riajlmanljšo za »Izvajanje obrit,i potrebno isltlvar rtalkoij (plalčevaltii, mu vendar mjjegoiviii odjemalci »oisitaljaljio dolžni! ne le tedetn alli: dVa:, nego po več mesecev, pa se komično plačilla sploh izognejo. Oslab- ljeni e kupne moči kmečkega komsiuinetn-ita »z ozirom ma padec cem njegovih pro-ii»zvodov usitlvaiijia že ilfalk nezaposlenost v obrltmilkovlii delavmliidii. Kmečki' Obrtinlk pa mora daiiatii ma vero, če1 hoče imeti višaj imallo prometa. Medtem iklo- se denarni zavodi zavarujejo za svoja posio-Ijia z initabhladjairnii limi memfaaimli,, mora upniilk-obiltinlik na isle|p»o »daljaltr svolii tirad •in svoj zmoli. iNalš irnalii olbiritlniilk sie za par čevljev ali narejeno oblelko ali drugo svolje delo me more viknljiižiiti na posestvo, miitii' zavarovati. z meriiloo. Šivo§e ideilo Itbrelj' katerega ilztualja z tizpoisojeirilrn deinarljem, mote dataltlii »drugim brez-dbresltino ina vero, s čimer postavfa v inelvamnoislt isialmo glavnico, s/voljlemu up-mrjkiu ipa mote plačevaltiii še visoke obresti. Kljjuib vsemu itemiu pa jie najbolj ne-zavarolvan. Zgoidilli so »se prilmeni, da fte» biilip obirit-riku »radi neplačanih davčnih zaois,tankov »zarubljene limetje im prodatno klltuto it emu, ida je poluulial del dolžne zaostale vsote. Zahtevamo (je Mb popolno po-'krlilhje vsega zaostalega zneska, česar olbritimik mil mogel liZpotoilti. Na dražbi! dosežena vlsdta »old prodaje pa pdgolslto' nfi dosegla »niti itnft četrtliine dolžine, pa, |je ina ita inačim bila ošlkodlvana ne le država, inielgio iuničeU itudi sam olbntmik-davkopla-čevalec iln olnemoigOčeln zia vsak dalijmo izašluželk ilnl Idelo. iMiiislmo, idtv, 'je jasino, ikako težko de-lujieljo lahko1 itaki prlilmeni na našega ubo igega olbrtlmika. lito enako (jasna ie niuliino (potrebna revtilzJjia iniaoilna pri tiztenjevamCiu davčnih zaidstunkoiv. Naš »obutnSk se zavelda isvoijih dolžnosti maprami idržaivi;, 'upa pa /tudi', dia mu »bo država V tlakih Itežlkilh' priilmierih uvli-devmo ipriiskočida mia pomoč iin mu ola|j-šala plačilo zaošltamkov lim s|p‘10h davščin, kakor /tudi 'om mora do 'svoljih o'djemal-cev biiti uvideven, ako isplolh hoče žiitveltii. Učno razmerje rokodelskih vajencev Okrožnica kr. banske uprave vsem streskim in mestnim načelstvom ter sresld izpostavi v Škofji Loki. V voislfi navodili k iizvedlbi oibntmega zakoma lie poitre»ba poljaisaiiltal še noivi pravni položaj v predmettlmi! zadevi. »Vajence :iin njfih iraizimeirijia tako privaten — kakor javnopravno obravnavajo iv »glavnem §§ 252 iin sledgči: Zakon pouldartia nameri viiljieMiske; zapo-lilve italkoj' v prvem paragrafu iin p»r.i'zlna-va polložalj' vrijenca za /razaiko od po-možlnilh delavcev ne 'samo osebam, kr,-isio ispreljieite v »delo pril rolkodelcu na po»d-»sitavi, ulČnie pogodbe, ampalk (§ 25 odst. il, me pa tedil ^ 29) v dirugilh obratih pridobe pravico, da> ise oibravnavajo kot vajenci. *V~ dlvomu ali Se, dottičma oiseba valjCnec aliii me 'glede m,a defilniioio'. ki So daje § 252, odloča obče upralvnio obla-istivio' ll. ist'0'pmii'e, pa samo v teni dvomu, in»e itudi, če nastatne spor o veljavnosti' učinei pogodbe. (Vialj-enec ise iredn»o» niore zapošliti na podsltaivi' učne pogodbe, feii se mora 'skleniti, v oismiilh »dneli po sprejemu učenca, meJ šele po preteku preilzikusnega časa, kajiti poizkusiti čais sam fe treba že v pogodbi dogovoriitil v okviru roka. ki ga določa § 262 (1 mesec). Pogodbo isJemelta učmi moftslter ritni vajenec odmosno miiegoiv izalkom/iitii zaistopnlilk, če sam Še ni poilmoletein. Plogodba se mora skleniiiti ipirl prils»to!jirtii združbi-, če ta nima piod-»r, očija preko dtveh p pravnih srezov, s»icer pa ise mo»ra pogodba skleniti1 pri občini. Zdlružba, ki' se razteza preko dveh ali več upraivmlh isrezov, sme samo na pod- ročju »doltičnega sreza Oziroma, mesta vpiisolvaltii učne pogodbe, mia čilgar področju) iima sivoj sedež. S tem pa niii oikr-nljema p»raivii,ca združb sprejemati, prijavo o skleibjenih uianiilh poigoidibaih, kadar s,e 'te /sklepajo /piri občinah, za kar so upravičene im pozvane poi zadružnih pravic lih. Pogodba ise isesitaivljiai na inačiln, ki» fo »predpiisuljiata -259 Sin 260 ter ilzdanli fommula/rtiti1. Dokler se me predpišejo z mlini,Sirsko »uredbo dioločilla, Ikoiiiko valjencev 9me ilmeitii posameizm:! moljlster oziroma pod-|jete»ilk »(§ B57) 5n dokler se ne pre,d»pi»še uredba o učnem času za» posamezne Strdke (§ 263)v veiBajo določita pre/jlsnji-h pravil obrtlmh zadrug. Niovlih določili v 'tem smislu »združbe n»e morejo skleniti. »Po § 397 ob. z. je kazniv iime/bnik obrita: »1. k,i ine Skrbi za šolski, obiisik vajenca '(§ 256, točka) 2); 12. kil se mu pril pomčniišikeim 'izpitu dokaže, da svojih učencev n,i poučeval v zadostni meri (§ 256, točka 3); 3. niima predpišimo urejene delavnice »za pre-djpiisani. pouk (§ 266, točka; 5.); 4. ki ne sklene' učne »pogodbe na način, Ikii ga piredpišujejo §§ 258, 259, 260, 261; 5. »sklene dallijlšil poizkusni ča's kakor en »meisiec; 6. zanemari, dolžno/siti, ki» pih nalaga § 269 glede oskibe vajenca. Ko se islkilene učna pogodba, je združba ali občina (§ 258 oidstaivlka 2.) dolžna skrbeti za to, da ustreza, pogodba pired-ipiisom itaga zakona. Ce v,družba odreče ivipis pogodbe in s tem priznanje veljavnosti pogoldbe 'po- šavnem pravu, se sme in»ezado»voiltjtoa istranlka., tp» fi»e> mojiS'ter kakor vatjetaec odniolsno» zaisltopnik, priito-žilti na zborritoo kot! nadzorsltvenio obla- j isltvo. Ce pa občilna odrelče vpis po»god-be, »gre priltolžba na sresko» oziroma mesltmo načellsitvo tooit mjadziorstVeno Oblast. 'Olmenljenii io»blasitv,i odločata na prvi isltopnu»i, na drugi, pa briniska uipraiva. iPoisIlednlje naivodlllo, na|j» s»e razume, izrečno »samo v sltivarelh, ki jih moralta družba oziroma olbčiha vrlšitti kolt favno pravni kcniporačiji, Itoreljl niikakor ne v zaisebno-ipravmilh stvareh. Ce pa občina oziroma iždrulžba »dovoiliita vpiiis v reigilster vajencev, idaisi pogodba nii v skladu s predpisi zakona, je vendarle nastalo učno razim,atije, kil »se mu mora, priiznalti' veljavnost 'doitlej, dokler nadlziotnsifveino obla-isltvo ne izda nasiproitnio, odločb,o^ Pri-poimni ®e 'še, da se nadzonsitlvieina odloičba foda brez oiziiirai na pr.ilbofžbenio leigiitlma-cijoi ipriltožbani, rak 'itd1. Zlhiorniita na primer potstopa po §. 387 0). Kar ise dogajajo- ipirilmeiri, da, dobiivafio va&anai poslovne kniirilžioe, se opažanja, »da vaj,einlslko raameilje v,selbiu£ie' učna pogodba iln šale pOmočmik more dobiti po-slovno klnljiiižiico. Kdo more d'0bi|tii p,oleg pdmolčniikoiv lin pomioižnlih dellavoev v olbrtiniih podliatljlih poslovno knfiliižiiCO', o tem ise (boido todala pos-ebna navodila, čim bo dalo mlilnilsltnsllvo poijaisnilliot. (Pblag »iizipodbiljantia o»dno8nO' razive-Ij-aivillja vpDsa učne pogodbe pni zdfružbi oziiroima »oibčiilniii, pa zakon določa prime-ire, ko, učno »razimertje preislfaine pred po-ltielkoim čaisa. Talko valjan/ec sate (nljiegov izašitoipnilk) kakor učni mojslter jteaita pravico razdreti učno pogodbo bodiisl takoj, brez od|pioive»di i(§§ 272 in 273) bodisi ptnotiii Hdnavnl' odpovedi! (§§ 274 im 375). iR'aizOogfii, zaradlii katerih se mora »razdiretii učna1 pogodba po teh paragrafih, so zasebno,-pra/vneiga, značaja ?m spa-daijo itlii zalhltevlki' ina» redlno isoldno, po»t. Poleg Iteiga pa» presitaine samolploisebi, ne šele po voSjii, ane aili druge starkne pogiodnice, ipo Ijavno-ipraivnlih predpisih učno ra]z-merlje, če nalstopi, katelrj od raelogov, ki 'jih našteva § 271. Til inaizlogii so: 1. če poteče uičnii čais, 2. ko» j»e vajenec pozvan v kaderskli rok, 3. če se je moj/stru odvzelai pravica imeti v,ali'enoe, 4. ikaidiar »nasltoipi vzrolk po § 255 (,ob-soidbe zaradi, »žločinlstva ali presto/pka), 5. »s simirltljo enega o»d: pogodbe»n»ikov, razen če se obrit po smrti mojstra lahko nadaljuje, T)rostanek učnega razmerja se ima vsak čas po uradni) dbllžnosltii ugotoviti Itako v lihtsitančnem poslovariu združbe, Občine iln obče-upravnega oblalsitiva. Kalkišna ije uudaHjlnlja, usoldla, vajenca po iprekilmiltiv/i ,učnega raamerlja? Služboda-»vec je »dolžan izdati, učencu potndiio o Itraljaniiu učenijla, bodiisl, da se1 Se učenje dovršilo alli! poprej' prefciMlo (§ 280). Ce isilužboidavec umre ali če učenec zaradi drugega zadlržka ne more diobiiti poltrdila, ga izda združba ozirOmia' občina, pri kateri je pogodba vplilsaina. Preistamek ali razveze učne pogodbe je vselej javiti združbi ali občimi, varu,h pa tud! varu-Škelmiu oblatsifvu ,(§ 279). Učna izpričevala, kf tso se poproj Izdajala pri- zadiru-®ah, se zdaj ne izidaijajo več. Ce »se je Učno razimaitje razvezalo »predlčaisno brez učenčeve krivde, se mu prebitji čais »Stelje 'za učedjte, kii ga Sma še dovršilti, Šteije se mu tako za Movrsithi obht kalkor itudi za 'Sorodhi obrt (§ 31), ne pa tuidii za poMselm 'drugo »sirotko. Združba ije dolžna (§ 278) poskrbeti' na zahte- vo učenca ali, zastopnika, da se omogoči zaiP'0'sl'elnije »ali iz/ulčiitav pri drugem isllulžbodaivau. »Ce p»a se je učenje prekinilo po Učenčevi kriivdii, m»oira na predlog združbe ali oibčiine p^islbojlno obče upravno otblasitlvo 1. stopdje šele odločiti, koliko pretišbtjega učnega časa se vajencu všlteva »iln1 »koliko ne. Prekinitev »učnega časa je stužibodavec dolžan ja-'vitti zidružbi' aili »občlihi. Obrlfni' zakon pozna »v § 262 tudi ne-kalko dispenteo iza prizinalnjie učnega ča»sa, ki ga je valjenec dovršil na podhltaiviii nezakonito sklemljene ipoigoidlbe. Odredbo izda obče-iupravno Oblaisitvo »prve sto,pinije. Zalkoin »ima »tudi določbe glede obiskovanja nadaiHjeivalme »šole odlnOsdo, otoritn»e šole za vaijience. NteobsikoVanlje aili šcllski neuspeh pooblaščata pravkar' omenjeno bblasltivo, d»a »podailljiša »u$nii, čas za največ »tri mesece. Spričevalo o» obiiisk-ova-inljtu »take šole pa iima sicer vpliv samo »pri ocenii pogojev za prilpusltiltev vajenca ik pomočniškemu izpite. Kb namreč poteče s »pogodbo določeni dČnlt čas, je mojster dolžan izdati že prdj omenjeno, poltrdih) o dovršenem učnem času in istočasno lizivršilfil priljaivo valiencai za p,o-imoičinilškii iizpilt pri' pristojni združbi (ozi-rolma okrožnem odboru), pril kateri prijavi je treba priložiti pravkar omenjeno imojsltrovo poltrdilio o dovršenem čaisu »in izpričevalo obrtne oziroma nadaljevalne šo'le. na kar združba odloči:, »alli ise vaji»enca (k .iizpiitu priipusfi ali ne, in ga o tem obvesti. Pripomnil se, da se šteje pomočniška doba šele od dneva z uspehom dovršenega pomočnliiškega izpila, me pa od dneva dovršene učne dobe ih ije' zuito vmeisnii čas za vajenca izgubljen. Ce bizdruižba ne izdala rešiitlve o prtiiplubtiiltvi vajenca k izpitu v predpisanem irolku, je zaradi' zavlačevanja ■zadružni načelnik disciplinarno odgovoren Zibornlid alli celo banski upravi (paragraf 289). Končno je na »tem rnesitu pojasniti, da se zgoraj' »ponoivnio omenljanl priivaitno-pravni oldnbšaji obravnavajo pni. ctivilnih sodiščih. Zakon pa je usltanovil za spore fiz ,zalsebino pravnih irazmeriilj med nameščenci iin islužbodavai, razsodišča (paragraf ,343), ki ,se imajo sesltaviltiil tako, da bo inflh predsednik šef obče upiriavinega oblastva I. stopnlje oziroma nijegov na-mesltnilk, prisednlika pa, edem iiz skupine islužbodavcev in eden »ilz sfcujhhe služb,o-jemnikov. Zolper mazso/dbo je dlopuisteia itožba, pri' pristojnem sreskeim sedišču. Za 'te spore pa ostane na področju 'ljubljanislkega sodnega sreza v veljavi' obrtno isoidiišče. Dlokleir se razsodiišča ne ustanove, tudi zadružna razsodiišča, ki limalio isto prilsltoijmcfslt kakor pravkar omenjeno, poslujejo pa samo takrat, če so ,se I»m stlranke izrečno piismeno pod-/vrgle, sicer jie pristojno splošno razso-»dlšče,— »glede na § 385, odstavek 1„ ne strnejo 'poslloivaiti Izdati se imajo še izvršite i preldpiisl. c ave Razstava kemične in tehnološke delavnosti (industrijske in obrtne) v. Beogradu ise ivi® v dneh 4.—/15. {(urila 1933. Rlazstavo prireja klub kemičnih imže-nljeijav iln tehnologov po, Združenju jugoslovanskih Cihižeujeirfiiav ilnl arhiiteiktov, isdkciliia Beograd. Razstava bo, obsegala ■tele islkippiine: 1. Pre,delava poljedelskih »piroizvodblv; 2. metalurgijčna dellavrioslt; 3. kemična delavlnolsit; 4. kemična predelava lesa; 5, predelava ušrajia; 6. kerami»-ka, cement »iin plastične: materije; 7. goriva; S. predelava teksttiij. Po zelezTiii-cii je 50 odstotkov popusta. Natančnejše informacitie »se dobe pri Zbornici za TOI v Lljublliami. Proslava 50-Ietnice obrtne nadaljevalne šole v Celju V nedeljo 7. t. •m. je slavila ofcljska obefšna nadaljevalna šola svoj alati ju-1 bitej, 508«tmco nBtanovitve. Proslava šte je vraila; v dveh deiih, in sicer z razstavo šolskih izdelkov v prostorih Obrtnega d&ma in z akademijo v Mestoem gledališču. Točno ob 8. zjutraj je otvortl gosp. dr. Alojzij Goričan, celjski župan in predsednik eolskega odlbora obrtne nadaljevalne Sole v Celju, ob navzočnosti lepega šDeviia občinstva, obrtništva in obrtniškega naraščaja razstavo jolakih izdelkov v Obrtnem domu. Med navzočimi smo opazili zastopnika mestnega hačetatnra magistralnega direktorja g. Iva Šubica, inšpektorlja strokovnih šol v ictr&vsld Ibanlovini g. Mihajla Prešla, direktorja dvorazredne drž. trgovske Sole v Cel'j)u «g. Marimčlka, podpredsednika- Okrožnega odlbora obrtniških združenj v Celju g. Josipa Kirtuša, predsednika Slovenskega obrtnega dlrušltva v Celju g. Vinka Kukovca, predtsedJiika Čelike podružnice Društva ju gosi. obrtnikov g. Stojana Holdbarja, načelnika Trgov ?ko- obrtne kreditne zadruge v Celju g. Arttooa Lečnika in predsednike obrtniSkih združenj v Celju. G. dr. Goričan je v kratkem, a jedrnatem /nagovoru očrtal pomen razstave, ki je plod neumornega dela učiteljstva in obrtniškega naražjaja. Od prevrata se šola pod spretnim in taktnim vodstvom g. Joška Bizjaka razvila skoro do popolnosti, kar dokazujejo razstavljeni šcfcSri radefki. G. Biajak je -z ljubeznijo in razumevanjem priklenil nase obrtno mladino, ki vidi v njem svojega vzornega voditelja. Poleg njega in z njim roko v roki je deloval učiteljski zbor obrtne nadaljevalne šole, pa tudi celjsko olbrthiStVo ih njegove organizacije iso podpirale šolo, Vsem tem faJkitor-jem gre največja zahvala, da je celjska obntina nadbilijevallna šola ena najboljših v dravski banovini. Pozdravil je tudi n&vzic?ega kovaškega mojstra g. Antona Gregla, ki je kot vajenec obiskoval šolo takoj ob njeni' ustanovitvi Pozval je mladino, da natj ise z ljubeznijo oklene svoje šole, kajti le v izobrazbi in delu bodi naš napredek. Kiparski vajenec Podkrižnik Hinko je v imenu vajencev izročil gosp. Bizjaku lepo sliko »Pozdrav vajencev« z naslednjimi besedami: Koliko nas je bilo vseh učencev Vaših, koliko nam ste dali dragocenih let, koliko Ae nam dali vsem na pot v življenje, da pojdemo od Vas bogati, dobri v svet! Zaman ni bilo Vaše neumortao delo, vzgojni tiisoče delavnih &te ljudi, to Vaše delo je tako veliko, lepo, da zanj vso hvalo nam izreči možno ni. V vsem našem delu živel bo spomin najlepši ha Vas, zalto vtse naše delo plodno bo, sinovi zvesti bomo vseli e j idbmovinli, obljubljamo ob težkem Vatn slovesu to. Kot prav neznaten znak velike naše hvale izročam Vam ito skromno delo naših rok, v spomin ga h ra nate še dolgo vrsto solnSnih, - ' radostnih let, ki ž njimi trud Vam plačaj Bog! Vajenka modistka Anica Strouhalova je v imenu vajenk poklonila g. Bizjaku lepo sKko »Mak«; sreski šolski nadzornik ig. Riko Pestevšek pp v imenu učiteljskega zbota rehef »Vir ih zahvala dela« kot znak spoštovanja učiteljskega zbora do svojega vodje. G. Bizjak je vidno ginjen sprejel poklonjena darila in se s prisrčnimi besedami zahvalil za toliko pozornost, rekoč: »Že ob prevzemu vodstva šole sem se vas, dlraga mladina, oklenil z vso ljubeznijo in to ljubezen bom obdržal tudi v naprej, pa četudi boril iztočil vodstvo drugi, mlajši moči. Bodite, dtrttgl hii vajenci in vajenke, vedno zvesti domovini, naši lepi' Jugoslaviji, bodite pošteni V besedi' Ih dejani ju, stremite po naipred-ktu in imejte vedno pred očmi, da boste s svojim vestnim d^lom korislili Sebi in celokupnosti. Da smo dosegli tako lepe uspehe, gre največja zahvala učitoljske-mu zboru. L^po delb v šbli dokazuje, da ima obrtna nadaljevalna Šola V Cilju marljivo im izvrstno učiteljstvo, ki jamči tudi za naprej za procvit in napredek Sole. Zahvaljujem se vsem mojstrom, ki So razumeli ciilje in naloge šole, pošiljali svoje vajence prridho v Solo, in želim, da bi tudi v bodoče vladala med šolo in obrtniki najlepša harmonija. Zahvaljujem se ftudi Vam, geapod inšpektor, ki Ote vedno podpirali našo šolo in skrbeli za njo prav očetovsko. Končno se zahvaljujem vam vsem, ki ste prišli, da s svojo navzočnostjo dvignete pomen da- { našnje proslave.« Inšpektor strokovnih šol v dravski banovini g. Mihajlo Presl je čestital g. Bizjaku in učiteljstvu k doseženim uspehom in izjavil, da se je z veseljem udeležil današnje proslave šole, ki je na višku. Sledil je ogled razstavljenih predmetov. V priltiličju so Iballi razstavljeni' šolski izdelki moškega in ženskega kroja-štva, v učilni so/bi izdelki prvih razredov, v dvorani v prvem nadlstlropju pa izdelki zadlnjih razredov. Vsi> posetiniki razstave so se pohvalno izražali o razstavljenih predmetih in se čudili preciznosti in čistoSii risb in drugih izdelkov. Naravnost presenečenje pa so vzbudile sirke in portreti, ki jih je izdelal mizarski vajenec K. Jam, pa tudi kiparska dela kiparskega vajenca H. Podkrižnika. Oba sta izrecna talenta, ki bosta lahko v teh strokah napredovala, ako bosta imela za to priliko. Podkrižnik dela v svoji stroki, za Jana bi pa bilo škoda, če bi se mn ne omogočilo, da bi razvil svoj slikarski talent. Ob 15. je prispel g. podban dr. Pirkmajer, Jd si je ogledal razstavo in se pohvalno izrazil o njej. Ob 16.30 se je pričela v Mestnem gledališču ob precej dobri udeležbi občinstva, zlasti pa mladine, akademija obrtnega naraščaja. Po uvodu je župan g. dr. Alojz Goričan otivoril akademijo z lepim nagovorom in ponovno izrekel zahvalo vsem, ki bo s svojo požrtvovalnostjo in delom pripomogli k uspehom te izvrstne šole, Glasiti pa neutrudljivemu in vestnemu vodji g. J. Bizjaku in učiteljskemu abo-ru. Vajenka Strouihalova je deklamirate pesem »K petdesetletnici obrtne nadaljevalne šole v Celju«, ki jo je zložil učitelj g. Fram Roš. Sledile so tri pesmi ! Zborovale valjencev in vajenk in njihovih staršev ter varuhov* ki je bila 5. maja v dvorani Delavske zbomnroe, je bžlo nedvomno zek> potrebno ter aktualno, ker je bila udedežiba tako lepa. Zbrali so se številni ivaijenai, vajenke in njihovi safttrši ali varuhi, bilo je pa tudi precej mdjsfrov. (Zborovanje 'je otvorill v imenu Strokovne komisije za Slovenijo, ki je sklicala aborovadje, g. J. Gohnaier, kli) je predsedoval. Dejal 'je, da (je bife Sbro-kavna kontteiija kot vnhavmi farnim stio-Ikavnega ipokreta idollžlna, da skliče zbo-ravamije, predvsem zaradlii /novega cJnt-hega zalkotia, lici, iga Se vajena ne poznalo dovolj, ida bodo paučerii -v svo*jiifi p ra; vicah in iddlžinositiih, pa tiuidii zato,, ker je 'V ihaSl banoviitnii, nad i 0.000 vajencev — samb V iljjiultilljairiii 'okftoig 2000 — ki mora ščititi isltrokovina organizacija, saj se jim ne godi v splošnem baš dobro ter nimajo ,mnogo zagovornikov. Strokovna komisija prejema dan za dnem nešteto prtbolb vajencev a-: njihovih slta-ršav, da Jih mojstri izikorišča->jo; zato hoče 9K že zaradi tega poučil vatjence ottiotož-nost« in Sartoerjevo »Nazaj v fteninski Taj«. Sledil je IjUibek rajb-lni nastop vajenk, ki so pod vodatvbm učitefjfce gdč. Anice Plegove izvajale ples »Mladost — radost«. Mlade vajenke so izvedle to tooko prav zadovoljivo. G. Joško Bizjak, vodja obrtne nadaljevalne šole v Celju, je predarval o zgodovinskem razvoju šole. V dobi dolgih 50 let je bil »tudi ta razvoj trnjeva pot in premostiti je bdi o treba mnogo težav, prodtno je dosegla šola današnjo višino. Med drugimi je omenil tudi g. Vinika Kukovca, župana celjske okoliške občine in predsednika Slovenskega obrtnega društva v Celju, zadružnega komisarja g. Ignaca Založnika, g. Ivana Re-Ibeka, prvega slovenskega župana celj- Sledile so zopet tri pesmi mladinske- ‘ ga zbora: Vodopivčeva »Vipavska«, dr. B. Ipavca »Leži pdlje ravmo« in Adamičeva »V gozefu*. Mladinski zbor je izvajal vse pesmi precizno im dovršeno. Ta mladinski 2fbor je edini te vrste v naši banovini in zasluga zanj gre Slovenskemu obrtnemu društvu v Celju. Vajenci so izvajali pod' vodstvom učitelja g. Miloša Preloga telovadni točki »Pozdrav (telesni vzgoji« in preskoke čez mizo. Telovadni todki sta bili dovršeni in eksaktno izvedeni. Mladi Itelo-vadoi so želi živahen aplavz. Nad vse lepa je bila živa ^lika vajencev in vajenk, ki je predstavljala delo v šoli im mojstrovi delavnici. tPlri akademiji je sodeloval orkester Celjskega godbenega društva. Šolskemu vodbtovu, učiteljstvu in vajencem iskreno čestitamo k lepo uspeli prireditvi) a željo, dla ba. nas tudi v bodoče večklrat presenetili s tako lepimi točkami, in da bi obrltina nadaljevalna šola tudi v naprej stremela za napredkom. je 'izenačil dbrlttno ziaflcojiodalfo, pa tudi izaradi frega, da uredi razmeilje med delodajalci in delojemalci, torelj se tffie (tudi vajencev. A v tam pogledu se še ni povsem uVebaivfl, ker predvideva različne itzvršSUnc naredbe, (ki botio šefle iz-šfe. (Ta zakon pa n. pr. ne predvideva, kot je ta isrtivar urejena v AfVStrioi — da rpora ibiltd vaEeLntac stalno pod zdravm-.§ko kontrolo. Ker |je v splošnem interesu Itnidi dieUodialjalcev, da 6e valjanec zdrav, (jte pottirebno, da bi uvedla: tildi pri nas sitalna zdravniška konltrola za vajence preglede; kar se lahlko uvedle upravno ob raziuimeivamtiiu namena socialne zaiko-nioldalje. Važen,te ppadpjis č 353 o. z.; ki določaj, da ise imdnaijo usltainaivdjati posvetovalnice za liizibiiro polkliica. iPredavalte1^ je s praikltliičnilmj| priimeri titemeJ^evafl .poltrepo poaveflovalnfc. Potrebne bi' bille zllasiti izalto, iker isitaT^i nimalio pregleda nad delavnim trgom ter *e zato adifoča za he-ikatere pdklice preveč valjencev, kar le škodljivo zaradi tega, ker se s tem Siri brezposelnost, pariaGo pa tudi mezde v 'tisiti strdki zaposlenih deilaivcev. Delavska otoarmca je že predložila glede ustanavljanja teh posvetovainic primerne predloge na pristojna mesita. •Potrebno je Hudi, da stopi Cim pred v veljavo določba Obrtnega zakona. Ra d'o-ioča, koliko vajencev sme zaposlovati motister. Otaftislaeno >e dokazano, da inialjo mnogi mojstri zaposlenih preveč i 'vaijetneav. Zdalj tie še prav za prav v ve-ffiavi odlok vedikeiga župana, ki dolofca, koliko vaijencfev sme zaposlovali mojster, a se v. pmalksi v sptašnam ne Iz-va(ja. OZ (je predlagala, da bi smelo majs/tri izaiposlovalti na 2 pomoMka ene-0a valienca. (Zidaj imaljo nekateri mojsitni na 3 pomočlnikei po 10 do il5 vajencev. § 21617 o. iz. določa, da motra valjelniec po prvem letu učne dfcibe prefileniaitlii.pri-hiefino inagraido iza delo, kft go pa boi določilo išele priisltotjno imiiniiStr^tivo. DIŽ1 te že 'vftožii/La (giledte tega svoj predlog, pa tucli deiodaljalslke izlbonnice šo žatvzele svotre sfhSUišče. Zdlo pottrdbno fe, da se reŠi to Srašantie, ker so zdafi mnoga vajenci ettii vmestih prepuščeni samim sebi, odnosno svojim sitgršem. Da izda mini-Strstivo naredbo o rn3uniaini plači va-Senoev, 'je tudi iv interesu mojstrov, ker ’ imatjo vaaenci po zakonu prarvioo zabte- Obrtniki! Zavedaite jie svKfie stanovsl^j iiolž-oostui in ne odlaišajte s pristopom v za Vats 'talko pOtrebno in korls/hno pj-smrt-ninsko ustanovo. Zabtov^e p«jašjiik> in priložite znamko za Din 3.— za odgovor. isito tako prosimo vse tovariše obrtnike, ki -so naši člani, da poravnajo pravočasno vse srvotje zaostanke na zava-irovalbilni. Kdor nima v redu vplačanih prispevkov, nianso njegovi svočci v primeru smrti pravice do posmrtnine. Obenem Vas prosimo, da pridobite vsad ene(ga člaina, ki je Vaš zinanec lin prijatelj, iza kar se Vam naitopleje zahvaljujemo. »Obrtniška samopomoč«, reg. pom. blag. iLtiluibilijaiia, Beethovnolva ul. 10 (palača iZibomice 'za TiOI, prriltMje, levo). va'ti nagrado za svoje delo ter jlilh lahko liiztožilio. V tem primeru (>■• moralo odlo-Ič^tli sodišče po svdjem preudarku ter bi bili irrrotfstri morebiti še bolj priizadeiti. Sploh pa 'to stanje lahko povzroči mnogo inepotrehlnili pravd. Po določbi § 294 mojster ne sme od-pusltitii vaijanca 3 mesece po iaučitvi. Po določbah glede obrtnih st rokovnih šol pa moratjo dati ;moQscri vajencem za obiskovanje obrtno nadaljevalne šole prosti čas v okviru delavnega časa. Ko |je predavatelj raatolmačil raz-umljivo omenjene določbe, fce naglasil, da ije itrelba vse te odredbe, bi so zdaj isamal še na papiriiu, spraviti v žiiv^enie — -v interesu splo»šnositi, kaliti vajenca je itraba 'tudi eaiščiititi'; vajenci so naš naraščal tzato moramo sfkiibdti, da bomo iirneif zidrave, sposObne ter značajne delavce. — Oidinošalji mied d^iliodalialci. in valfenci niorafo firnelti pOdlaigo in ta potd-ilaiga mora biti zakotalita. tl^aizviiilia. se Ije zelo zanimiva iin ata-oiilna /debata. O. .lalkonniin je goivoril, dalje itudi zelo važno vprašajiije, ki ga rešuje izalkon o izaščilti dellavcev, o delovnem času, vendar mnogi vatenoj moiraijo delati čez delovni čas. Govornik je apeliral ina mojstre, da na« ne izrabljajo va-tiengev. ■— G. Perdan, načelnik Združbe čevljarjev se Ije. zaveel za čevljarske motfsltire ter se pritožeival, da so zdali valjenaiže preveliki gospodje :N imi- iiu va.iecev je govorii g. Caihrhar, k-i je orisali težko eivljenije valjencev ler na-glašal, kau bd bilo treba storiti za nje. — G. Rebek, podpredsednik ZTOl, je nanašal, da 'sita in morata bwi delodajalec in vajenec duša in telo in da |u ne sme nihče raodvaliatti, ter hujskati vajencev, i.iih zapeljevati v posebne kaste. Ce je potrebno govoriti o odmošaijLh med delodajalci itj valjenci, se naij, pogovore med seboj delodajalci in isitarši. Obrtnik ni izkoriščevalec, itudi on ie delavec; v jiaši banovini ije okroig 35.000 obrtnikov, kar dokazuje, v primeri s Btevtilolm va-ijdnicev, tda med oijtttniki (rti izkoriščevalcev« Zdaj, .ko propada iimduisitrilja. fije r,ti-■Siljo tovamiSkii idlimnJkiii, mali o/brltinlki še vedno vzitrajaljo /ter delaljo w;a^emnn<) t> svojinnli 'delaivdi. Obmiki ne bodo sprre-Uelii nobenega dJktalta iglede valienceiv. — G. F. Uraltniik, ita|jnii:k Delavslke zlborntee, je 'dejali, da mora aln more oibs^att, so-žioje imed delodaljalci Sni delojemalci samo •na podlagi izivaljanlia ziakonov In ne na podlagi JeršenOa. Nekdo mora spraviti zakone iv ždlvtlijerije an ker tkh ne morefio vajencu sami; ©m moraito pomagati forumi, kli so poklicani Ščititi delojemalce, če bodo pa imodisltri pripravljeni poslušati masvelte strokovne organizacije in zahteve valjencev, tedau bodo sklicali predavanje za njje. — Govorila je še delavka, mati valjenca, ga. Pečnikova, (kli je zavračala trdaidve, da so vajenci gospodje. (Naglasila (je, da mnogi mojstri ne vedo, da Se vajenec tudi človek. De-5ala je tudi, da se valjenci premalo naiuče, ker 'marajo/ delati vse drugo, končno je pa apeltraia na mojstre, tiče in iz-■olbražaiieljo vabence tar se jim na)>' posvete, kolikor so dolžni . Ko de ig. Plerdan še povedal, kakšni Hi1 imorailiMivaljenoi litd., jekančrtospregovoril če g. Gotlmaijeir, kri' fe ponovno naiglašal, izakal je biilo sjklitano ziborova-n6e' lin idia se mora i?a vraljence potegniiti strokovna organiizadfa, ker pač tiimago svoje 'zlbomice^ko.t obrtniki, nakar j|e zalkUjnčil zborovanje. i Napredek obrtništva Je mogoč le v slogi! Va)enclt njihove pravice in dolžnosti Dobro obiskano zf»orovanje \-ajencev, \-ajenk, njihovih starSev in varuhov. iškega, g. dr. Jura Krašovca in daraaš-njega župana g. idir. Goričana, id imajo velike zasluge za to šoflo, v kateri uživa danes pouk okrog 400 vajencev. Šitev. 11. . i i .■> -C' , *•-, OBRTNI VESTNIK ■■ ■ ■ ■ - - KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE j dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam JDoma Veliko število požarov, ki so se v 'zadimjem ičiaisu poljavli i po niaŠih fcrailih itn ikii so Ibfflii ipoivizročeriii ibotdliisii: zaradi ne-pravidtaotslti a!li pa po zlobrti 'rolkli, |e piri1->veldilo do imiistlliv Ida ise raveldie ofolvezino zavarovance ;kme'čik)iih in dnu^ifh domov. Ta movostt ibli bila zelo umestina, ker bi ne-isrečlnlilm pagoreloem vodno dteljšaTa po-loižaij im ne (btii ibMi navetzianfi 'trn. javno tmioiSt, fkattera Ijie izanaicto oirtBžljalnjPh denarnih razmer že:lo sforloimina. Rdeč] križ v iJjtMiani (te (ptrirefd.il premočeno' nedelo jveditoo poitzfasinio valjb na KongresnemJtjiign. .(Poleg igatslilcev, kli so soiSeftavali: $ ip'r^Wtoslkilrriiii maišUcaimi za-raidiii demonistradilfe ^raikititone uporabe iŠgiiih ipred obetatvom, soi sodeilovali1 tudi nabaldahii. aeroplam In so imetafi plinske '»ibo|rnlbe« na masko. UuMliančani $01 itlaflčo liimeili! prilolžlniasit, sipoiznalttil način olbramlbe ipretd strupeniniiv ipAind, pa bi :biilQ ipdtreblnio pdiirdjali Itajke vatle (tiuidi* v driigiilh. 'Večtjiih Ikraljii, da ibi potlalgpima Visi Ikraijii 'SipiOlzinalii plameni litri itisfcin '-pimlfcii&he ■obrambe. Sprememba v vladi. Oisftaiviko, ki jo fc podal' doiseldainlji Ikmetiliskli, mini)šfcex iJmrajj iDiemelbrorvlilS (je Nlj. V. kralU tsiprejel in imenoval zal intotvaga Ikimetifekegia rrni-eiistra dr. 'Ljuboimlrra Tomašiča, enega Demietravliloelvilh najožljih soimilšltieinifcofv. Poleg rtjegja tie M menotvatn za niiiiriifsftira brez pontfekja dr. Budiislav Grgur An-djettioviič. iNovi carinski oddelki. Z odtokom finančnega imiMsteibado otAvoifienli ca-Tiiinslkti odldeJIki v iRdmlšriillcu, Pernici,, Libeličah, iMežlidii, IKiopriiivtnilku Sin na Sott-čajvi. "Vlsii, bodo »odrejeni glaVtnli oarinar-niiiai 'Dralvograd-tMeiža. Nov vozni red na na&ih difžaivhih že-ileiziniicah ibo 'Stopili v veljavo 15. maja. [Roseibnliih ispremetmb mi, vendar pa so na 'večtilib pfrioigalh litzidaitlno zboljšane aVeze, posebno prati Ooltemtjslki, 'Kočdvlju itn Tržiču. Monopolski dohodki v marcu so znašali 124, 725.328.67 Diiin 1 napralm 134 •milijonov 186.(>76.81D!Sn v itstern melseou pireulSnliega 'leta. tNialiveič prinaša tiotbak, uin sicer 90,966j208.84 Oita. Palačo Delavske borze bo sezidala novtolsadlslka mesltta 'otblaima -ts tsltftoglkiii 4 trtiliilčljbnolv dilnartjeiv, ikattero iv&foito'Je do-bila po/d' amoritiizaiidiljlstkiimiii pogolji za dobio 25 M od imiilnilsltinšitvia za socialtno poiM- lin nanotdlno zdnaMjle. Po svetu Carinsko premirje Je zopet na dneiv-liem J, • 'Kakor nam fiavljaao zaidtaja poriofoua jz L-ondoma. je med delegat oun MSlA, iDavlisoim ,iln anigletSkim trgovskim iiilMsItrolm 'Riuinciimajuom do« e žen načelen sporazum v pogladil caninslkega pire-nirlja z nekaterimi otmefiliitivam.il, vendar pa o tem mora iraizpravltiatii še parlament. 'Vzgled, fle dofoeir. Kazensko preiskavo radi polzluŠe-nega dlržavnega prevrata je dot volil gr-.•šilflii pa rlamenit proti bi y še mu prieidsed-mJku Veriiizellolsiui Ita' bivšijma rnilniistroma Catechaikfeu in Platstlrasu. Češkoslovaška vlada je prepovedaJa uvoz .334 linolzamslkiilm oasopiisom, ker oigrožaljo dnžavno edliintstivo. Ti.listi ve-čl:|noma pripadajo nem.š!vamj.e za vajence, njihove roditelje, odnosno varuhe, s g* je doitaikmila kočljivega vprašanja predvsem v točki gilede odškodinLne alii plače vajencem. V odigovoir na to je sinoči Obrtniško diruštvo v Ljubljani skJlicato sestanek v posvetovalinioi 2DOI. Zborovanje so se udeležili poleg mojistrov raznih strok tudi vsi načelniki ljiubljanstkiih obrtnih zadrug, ztbornioo je zastopal tajnik dr. Pretnar, okrožni odbor obrtnikov pa g. Pristov. Društveni predsodinilk g. Rebelk je po pozdravu navzočih pojasnil in utemeljil namen sestanka. Naijtprej se je dotakmil poglavja obrtnega zatona, ki določa odno-Išaje med vajenci in mojstri in v okviru katereiga je tudi socialna zaščita vajenca. 'Naštel je vse važne člene ter podal splošen pregled najvažnejših določil, ki se tičejo vprašanja, zaradi katerega so se zdaj Obrali. Na kratko je očrtal odtnošaje med vajenci in mojstri za časa cehov, poudarjajoč, da je bul tedaj vajenec mnogo 'bolj navezan iua mojstra in da se je delu posvečala večja pozornost Obrtniki se nočejo več vračati v stare razmere, zavedajoč se, da jih vežejo zakonska določila gilede vajencev, 6utijio pa, da padajo tudi te žrtve tem bolj nanje. Ne izkoriščajo vajencev, ker se zavedajo, 'da je vajenec prav tako človek, toda upoštevati jo treba tudi žrtve mojstrov, ki jiih dopmiašajo za strokovno izobrazbo vajencev. Govornik je tudi odločno zavračal očitke, češ, da mojstri izrabljajo vajence in je mnenja, da vajenci nimajo pravice do odiškodnine, ■kakor tudi dijak, ki hodi v šolo, nima plače. Protestiral je tudi proti temu, da bi posegale delavske organizacije med mojstre in vajence ter omenjal, da ni res, da mali obrtnik izkorišča vajenca, kar j« razvidno že iz statistike. V naši banovini je 25.000 obrtnikov, ki zaposlujejo le 8500 do 9000 vajencev, torej povprečno trije enega. Res pa je. da nekatere tovarne zaposlujejo preveč vajencev, dooim je takih ■mojstrov med obrtniki komaj 20. Očitki, da se valenci pri obrtnikih slabo teuče, ne drže, pač pa so slabo iizučerai pomočniki, ki so se izučili v tovarnah. Obrtniki se ne protivijo zakonski določbi glede odškodnine vajencev, protestirajo pa, da bi kdo skušal izrabiti to določilo. Zdaj mnogo vajencev prejema višje nagrade, kot so odiškodnine, ki jiih je predlagala Delavska zbornica. Po govoru g. Rebeka je govoril g. Krapež o odnošajih med vajenci 'in mojstri in o dolžnostih oziroma žrtivah, ki jih trpe za vzgojo naraščaja. V debato so posegli še g. Perdan, Iglič in dr. -O. Rebek je med drugim pojasnil ,da bo društvo prirejalo predavanja za vajence v Vajeniškem do da se obrtništvo boji prisilnega zavarovanja. Sicer nas pa življenjska izkušnja uči, da obrtnik itak vsak slučajni preosta« nek naloži v svoje obrtne ustanove. Zdi se mi, da mestni gospodje ne raz« umejo v kako težkih razmerah se da« nes nahaja podeželsko obrtništvo, pa jL'. zatp tudi v tej zadevi dolžnost po« klicanih faktorjev, da upoštevajo za« hteye. podeželskega obrtništva, ker nam nalagajo vedno nova bremena, ne da bi nas vprašali ali zmoremo ali ne. . H. Gmkm-:.. * predsednik Skupnega združenja obris nikov v Žireh. Zlorabe s ponudbami za državne Mave Finančni minister je izdal sledečo objavo: , ^V -večih slučajih doslej• jp- finančno ministrstvo ugotovilo,; da ,se pri pbnud* bah za razne državne dobave, ki jih omenja točka 5. člana 79. Pravilnika o delu računovodnega odseka pri mini« strstvih, vrše različne zlorabe na ta-način, da posamezniki pneoHagajo ob« Iastvom takzv. uslužne ponudbe: po« nudbe, navadno tri, včasih tudi več, od katerih pa je le ena pravilna, do« čim so vse druge fiktivne in predlo« žene le s ciljem, da se edinci pravemu ponudniku omogoči delo. iRadi tega dajejo trgovci in obrtniki med seboj eden drugemu blanko pod« pisane izvode ponudb, na katerih po« tem 'tisti, ki želi delo, izpolni cene po svoji volji, pa take sam predloži s svojo, seveda najnižjo pOnudbo mero« dajnemu oblastvu. V vsakem od takih dokazanih slu« čajev je bilo dognano, da so ponudene cene bile višje od stvarnih tržnih. Za« radi tega ni bilk Oškodovana le država, nego tudi vsi oni podjetniki, ki 'ne upo« rahljajo takega načina, da bi prišli do dela. S ciljem, da bi se ta nemoralna in škodljiva praksa preprečila, opozarja« mo vse trgovce, obrtnike in druge pri« dobitnike, da bo vsakdo, kalteremu bi v bodoče bilo dokazano poslovanje na ta način, izključen na podlagi čl. 99. Zakona o državnem računovodstvu iz sodelovanja pri državnih dobavah na vsem teritoriju Kraljevine, pa tudi v slučaju najnižje ponudne vsotfe.se obrtil u'čliijo, ne pa, da delaijlo kakor pomočnSk. Šltieviilb učencev toirelj' ne vtpiliva na prosto«^ obrttn‘ilka od daVka ina paslOvnij pnomelt. Obrtmliik ne plačuije 'tega davka, če ima naijveč 2 stalna pomočniika. 'Namesito besede po-imočinilka pa rabi, zalkon v Meiin poimeniu 'še belsedo •alslužib'etniaa. 'Obrtnik, iki 'zaposllulje najiveč tliva pio-molSrailka. pa /ne plačuje Itega idavlka, če tudi dela na zalogo ihi pnodlalja sltlvari lasltinegai tedelka. Salj ima piO' olbrlttnem ^alkolnu praiviiico, da slme' prodaljlatii blago; Ikatero Ije iizldelall. Zalto' sme tak olbntmik iimetj 'tudi ptrodiafeilnilškil lokal. 'Biisitvmo zd oprositiiteiv od davka jie le it o, da prodaea predmete, Ikaltere jle samo z 2 poinoičnilkoima izdelal ‘Upravno isolčššče v CeMu je ponovno -razisodliilo v nalvedenem smiisiki. Izdajanje potrdil o plačanih davkih Pri reviziji šolnine se je pokazalo, da je mnogo oseb dobilo izkazila od davčnih uprav, da nimajo nobenih davčniH dolgov, zaradi česar jim ni bilo treba plačati takse po tar. št. 318a. Da se to v bodoče ne bo vo.č zgodi« lo, je davčni oddelek finančnega mini« strstva poslal navodila finančnim rav= nateljstvom, na podlagi katerih bodo morale davčne uprave pri izdajanju iz* kazil o višini davkov in o plačanem davku pregledati ne samo, ali obstoje dolgovi na ime prosilca izkazila, tem* več tudi, ali ne obstoje dolgovi na kak« šno drugo iin» osebe, nasproti kateri je prosilec bodisi solastnik ali pa užit* kar. Ker se taki primeri opažajo pri vseh oblikah davkov, najpogosteje pa pri pridobnini, izvzemši družbeni in uslužbenski davek ter davek na rente po čl. 71. zakona o neposrednih davkih, bodo davčne uprave pazile, da bodo v prijavah za odmero davka razen ime= na, za katero se ta odmera vrši, točno navedena tudi imena vseh lastnikov odnosno solastnikov in zakonitih užit« karjev z označbo deleža, s katerim so udeleženi. V to svrho bodo davčne uprave pri izdajanju izkazi! pregledale register odnosno kartoteko. Takse za menične proteste Davčni oddelek finančnega ministr« stva je izdal pojasnilo o plačevanju takse za primer, da kaka oseba, oziro« ma denarni zavod na en dan izroči so« dišču več protestov zaradi neplačila ali neprevzema menice. Pojasnilo pravi, da je treba v takih primerih na podla« gi § 6. uredbe o protestnih registrih in o nagradah za izvršitev protestov pla« čati samo enkrat takso za prošnjo (bo« disi, da je pismena ali ustmena) v zne« sku 5 Din po tar. št. 17. zakona o sod« nih taksah. Takso za proteste pa je treba plačati za vsako menico posebej, in sicer v iznosu in na način, ki ga predpisuje tar. št. 60. zakona o sodnih taksah. Obrtno nadaljevalno šolstvo v Ljubljani (Nadaljevanje) č) Obrtno nadaljevalna šola za umetne in moške oblačilne obrti v Ljubljani na Prulah. Šclla je billa ustanovljena leta 1909 in pridel!jena nemški deški ljudski šoli na Vrtači. Spočetka sta bila dva razreda, skupaj 168 vajencev. Na šoli sta bili tudi dive delavnici, ena za čevljarje, dnuga za krojače. V naslednjem letu (šallslko lleto 1910-11) je imela šola že 6 razredov, med temi 2 razreda za vajenke. Zanimivo za tisto dobo je to, da so že precej v prvdlh letih obiskovali gojenci tovarne, kar je bilo za nazorni pouk v njihovih strokah zelo važino (ogleda- li so si toivarmo za usnje iln papirnico v Vevčah). Ob siki epu leta pa je bila razstava. V septemlbru leta 1911 je bila otvor-jena niova olsnovma šola na Prulah, kamor se je preselila tudi strokovna na-dalljevailna šola za umetne in oblačilne obrti, a le moški oddelek, dočim je ženski oddelek ostal še nadalje na nemški šoli. V tem šolskem letu iso se tudi razredi ločili po obrtih. Posebej čevljarji, krojači in umetni obrti. iSivetovam vojina je prekinila obrtne šole v LjUbljani za 6 let (na 'deželi ne — tam ise je vršili pouk naprej). Leta 1920-21 se je ta šola zopet otivoirila z 8 razredi. (Dva razreda krojačev, trije razreldi čevljarjev in trije razredi za umetne otoriti). Sedaj šteje šola 11 razredov, ki so ločeni po obrtih. Od leta 1925-26 ima šola vseskozi po 11 razredov. Število učencev je letos 230. število učnih moči je bilo v posameznih letih po prevratu od 10 do 15, zadnja leta povečini 12 ali 13. Na zavodu se poučujejo sledeči1 predmeti: v pripravljalnem razredu učni jezik, pisanje, računstvo, risanje. V ostalih razredih pa obrtno-trgovaki predmeti: obillho spiisje, dbrtimo računstvo, obrltlna kalkulacija, obrtno knjigovod-stlvo in pa strokovno risanje, skupno torej pet predmetov. Krojači in čevljarji se bavijo poleg strokovnega risanja in kallkuilacije še s praktičnim delom t. j. z izdelovanjem čevljev in oblek (in sicer v tretjem raizredu). Učni uspehi v posameznih letih so bili razmeroma ugodni. ŠtevMo učencev je biilo lanisko leto 1931-32 od 240 učencev 200 sposobnih in 40 nesposobnih učencev. Leitlos je od 249 učencev 236 iz Ljubljane in !8 učencev iz okolice. ženska strokovna in nadaljevalna šola za umetne in oblačilne obrti, Sv. Jakob. Šola je bila ustanovljena leta 1910. Tega leta se je namreč na že obstoječi Ifle&tna inunUmca ijtdtnm&Ha V Ljubljani, Prešernova ulica št. 3, s podružnico na Mikloiiičevi cesti št. 13, je največja regulaitavna hranilnica v Jugoslaviji. Ima vlog nad 430,000.000 Din, rezervnih zakladov pa nad 10 milijonov dinarjev. Za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek, za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje po pošti pa svoje položnice. Za vse vloge jamči mestna občina z vsem svojim premoženjem im davčno močjo. Hranilnica kupuje in prodaja tudi devize in valute najkulantneje. Ta posel opravlja v svoji podružnici na Miklošičevi cesti. Telefon centrale št. 2016 in 2616, podružnice št. 2367, poštni čekovni račun centrale št. 10.533, podružnice št. 16.138. Uradne ure za stranke so od 8—12. stroikovno nadaljevalni šoli za umetne in Oblačilne obrti' na Vrtači otvorii ženski oddelek šole z enim razredom in z eno vzporednico, že prihodnje leto pa se je ta oddelek razširil na 2 razreda in eno vzporednico. Od leta 1914-20 je bil tudli na tem, kakor na vseh obrtno nadaljevalnih šolah v Ljubljani, pouk ukinjen. Po prevratu leta 1920 se je šola preselila v poslopje dekliške šole pri Sv. Jakobu, kjer razpolaga s primernimi učilnicami. Dočim je imela šolla v letih 1920-21 pa do 1926-27 po 6—8 razredov, ima od leta 1927-28 dalje 'redno vsako leto po 12 oddelkov. Skupno število gojenk se giblje med 250 in 350 na leto. število učnih moči sitallno narašča od 8, v letu 1920-21 pa do 17, v letu 1932 pa 33. Na zaivodu ise poučujejo sledeči predmeti: iračumistvo in kalkulacija, obrtno spisje (raba poštnih in železniških tiskovin, vloge na oblastva, listine, tiskovine na bolniške blagajne, policijo, davkarijo), dalje državoznanstvo, tvarino-znanstvo, nauk o nošah, dekorativno risanje, strokovno risanje in šivanje perila. Učni uspehi so v nekaterih razredih vsako leto prav dotori, v drugih zadostni, povprečno so uspehi zadovoljivi. Skoraj vse učenke se uče obrta v Ljubljani, kakih 20—30 gojenk se redoma prijavi tudi iz okolice. . Te zadnje radi strokovne izobrazbe, ki jim jo splošno obrtno nadaljevalne šoile v okolici ne nudijo. Učenke so ločene v razredih po strokah: krojačke, šivilje za perilo in mo-distke. (Dalje prihodnjič.) -T-r r---------------------------------^--- Vprašanje odškodnine vajencem V imaisžledlnljem priolbouliemo predllpg 2b0imi.ee za trgovino, obrit iln imdui9ltriljo v Lfinibljahli, 'ki ga (je poslala niinisltinsltvu za socialno politiko, in narodno zdra/Vje v Beogradu in ki se glalsii: 1. Deloidalalec, kli diaijie uičenou za čas učenja hrano lin mu ni dol- žan dati iv drugem iin toetiem totu nekake nagrade, iv četrtem letiu. pa je doilžan dati mu 10% naijnližije povprečno zavarovane dnevnice iza delavtslko zavarovanje. ^ 2. Delodajalec, fci ne dalje za časa učenja učencu stanovairnja ;in hrane, . je dolžan dati imu v drugem letu 10%, v Itreltljiem 30%, 'v čeltirtem pa 80% pilajgle, Iki je ugotovljena, na enalk način, kakor pod Itočlko 1. 3. Delodajalec, kti dalje učencu hrano brez istanovalnfe, moira dafti učencu minimalno plačo v ivilšM ene tretpne, a delodla/jaHec, kli: dalje učencu stanovantie brez hrane, mu mora- dati oidlSkodnimo v višini */„ Iznosa navedenega pod točko 2. 4. Alko delodajalec da vafenou obleko iiin Ijo je ivafielnec 'spreljel, se zniža učencu praJvioa do odišikioldlniine iza vrednosit obleke. * iBanska upriava ofofaivii vsaiko leto naljniižije poivpreone 'zavaroivaine dnevnice 'delaVsikiega zaivaroivan^a. J'e dofcČbe^ ne; fanigiiraijlo dogo voira glliede odlškodlninnei za učenije v smislu ^ 240, foSka 8 ob. z. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljana. Amsterdam 2300.5]—23.1587 Berlin 1342.36^-1353.10, Bruselj 799.13 do 803.37, Curih 110«.35—1113.85, London 193.64—195.24, Newyork Gek 4841 59 do 4869.85, Pariz 225.88-227, praga 170 90 do 171.76, Trst 300.01—303.41 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.80—8.90. INOZEMSKE BORZE. Curih: Pariz 20.38, London 17.50, Newyoirk 439, Bruselj 72.10, Milan 27.20 MadrM 44.30, Amsterdam 208.10, Berlin 121.30, Dunaj 57.25, Praga 15.42, VarSava 58.05, Bukarešta 3.08. OBRTNA BANKA V LJUBLJANI CENTRALA: KOIMGRESIMI TRG 4 Telefon St. 2508 Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani St. 12.051 Telefon št. 2508 Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više Glavni la odgovorni urednik Lojze Hočevar. Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska Narodna tlakama. Predstavnik Fr. Jezeršek. Val v Ljubljani.