O zemljepisnem pouku. II. 0 važnosti zemljcpisnega pouka. Gotovo ne najdeš odraslega človeka, ki ne bi imel vsaj nekoliko zemljepisnega znanja; celo na najnižji stopinji stoječi divjaki imajo kolikor toliko zemljepisnega znanja in to znanje si pridobe sami polagonia s tem, da pohajajo po različnih krajih radi hrane ali plena. Če pa imajo divjaki in pastirski narodje kolikor toliko zemljepisnega znanja, ni li omikanemu ('loveku to znanje potrebnejše? Seveda pozna divjak navadno le svoje obližje, kar mu je najpotrebnejše. Tudi mi moramo spoznavati ožjo domovino, poteni razširiti svoje znanje slično koncentričnim krogom, tako da se polagoma seznanimo s širšo domovino. Ne moremo si misliti domoljubja brez natančnega znanja naravnih krasot in znanienitostij doniovinskih. Gotovo bodeino tem bolj ljubili svojo domovino, čini natančneje jo poznamo in da se ta Ijubezen ukorenini v otrocih, doseči moraiuo glavni smoter zemljepisnega pouka v ljudski šoli, da se razširi domoznanstvo. Kdo se ne sponiinja v tujini z veseljem domacega kr"ja, kjer mu je tekla zibelka in kaiuor ga vežejo inladostni sponiini. ,,Tebe poznam, Tebe čislam, Kakor so mnogi storili; Zate živim, Zate gorim, Kraj moj domači premili!" — V širjem pomcnu pa je zemlja in potem svet domovina človeška. Vsak človek si skuša pridobiti kakšen pojem o vesoljnem svetu; če mu pa v tem obziru ne pomaga zeraljepisni pouk, imel bode napačne in eudne nazore o svetu. — Da pa je zemljepisno znanje potrebno tudi pri pouku drugih predmetov, znano je gotovo vsakemu. Poleg drugih predmetov zabtevata posebno zgodovina in prirodopis zemIjepisnega znanja. Zeniljepisni pouk razširi duševni obzor, kar je gotovo pri vsakem pouku velike važnosti. Pri vedno rastočein prometu vsak človek sam najbolj čuti potrebo zemljepisnega znanja. Ne samo učenjaki, raziskovalci, častniki itd. morajo se dobro seznaniti z zemljepisom; tudi mali trgovec, obrtnik in kmet ne morejo več biti brez zemljepisnega znanja. Ljudska omika se vedno bolj širi, kar nam kaže od leta do leta rastoče število knjig in časopisov med prostim narodom. Treba pa zemljepisnega znanja, da koristi Ijudstvu prebiranje knjig in časopisov. Ali v tej meri mu ga ne more podati ljudska šola. Saj tudi ni mogoče, da bi si pridobil učenec na tej stopinji tisto znanje v zemljepisu, kakor bode potreboval v praktičnem življenji. Toliko pa mora podati ljudska žola učencu glede zemljepisa, da si bodeta odrasli mož in žena na dobljeni podlagi sama razširila svoje zemljepisno znanje glede praktienih potreb. Pravi temelj in samo zemljepisni vedi lasten je zemljevid in s tem se mora seznaniti otrok, predno zapusti šolske klopi. Razumeti mora zemljevid, kajti marsikomu bode dobro služil v poznejšem življenji. III. Metodična načela pri zemljepisnem pouku. Pred vsem se mora zahtevati od učitelja, da temeljito poučuje zemljepis ter se vestno pripravlja za dotično uro. Ne zadostuje, da površno prelista dotično beiilo pred poukom, ampak pripravljati se mora vestno iz kake obširnejše knjige ter si napraviti načrt, po katerem bode obravnaval posamezna zemljepisna vprašanja. Razumeti mora pred vsem zemljevid ter iz njega brati vse, kar mu ponuja zemljevid, ki je podlaga zemljepisni znanosti. Zemljevid nam podaja in ponuja to, česar ne moremo neposredno opazovati, če tudi ne tako živo in natančno, kakor lastno opazovanje. Učitelj mora tedaj prepotovati ter si natanko ogledavati in opazovati šolski okraj vsaj njega bližnjo okolico. čim več potujemo in sicer peš, da dobimo priliko vse natančneje ogledati si, tem veče bode naše zemljepisno znanje iz lastnega opazovanja. Potovati pa moramo s specijalnim zemljevidom v roki, da se tudi privadimo zemljepisno gledati. Pri pouku saniem pa se niora učitelj držati načela, da ne stori sam ničesar, kar učenec sam premore; ali pa se mora vsaj prepričati, če je učenec zmožen to sam storiti. Šele, kadar se je učitelj prepričal, da tega ne premore vprašani učenec, tedaj naj se obrne do druzega, da mu prihiti na pomoč. V zadnji vrsti stoprav pridi učitelj s svojo poraočjo, ki se pa ne sme dalje raztezati, nego je neobhodno potrebno. Ucenec mora imeti zavest, da tudi že sam nekoliko ve in zna. Nepedagogični pouk vzgaja malosrčne in boječe učence , ki nimajo pojma o svoji moci in se tudi ne zavedajo tega, kar bi sami labko storili. Pouk se mora naslanjati na mnogo vprašanj, ki vodijo učenca do tega, da kolikor mogoče sam reši zabtevano zemljepisno nalogo. Kar si je učenec sam pridobil, to postane njegova prava lastnina in vzbuja v njem veselje do dela in zanimanje do predmeta, kar je ravno pri zemljepisnem pouku velike važnosti. Iz tega pa je razvidno, da se mora učitelj posluževati pri zemljepisu heuristične metode in na to gledati, da postanejo učenci samouki, ki si bodo v poznejših letih sami razširili potrebno zemljepisno znanje. če se je učitelj vestno pripravljal, spuščal se ne bode v nepotrebne podrobnosti in malenkosti in razlagal bode otrokom iz zeniljepisa samo take stvari, katere so jim potrebne glede drugih predmetov in praktičnega življenja. V poštev mora jemati razumnost in nadarjenost učencev ter izbirati samo tako zemljepisno gradivo, katero je prikladno učencem, da se doseže namen, katerega ima zemljepisni pouk v Ijudski šoli. Težja zemljepisna vprašanja naj prihrani za zadnje leto, ko se je otrokom že bolj razbistril um, da jih morejo razumeti brez težave. Učni načrt za ljudske šole na Kranjskem ne prisvaja zemljepisnemu pouku tiste važnosti, kakor nekaterim drugim predmetom in odmeril mu je le malo časa. Na nerazdeljenih jednorazrednih ljudskih šolah je odmerjena zemljepisnemu pouku in zgodovini v drugem oddelku samo po jedua ura in v tretjem oddelku po dve uri. Treba tedaj gle- dati na to, da se skromno odmerjeni čas dobro porabi. Velike važnosti je ponavljanje tega, kar je otrokom že znano. Treba je tudi poraisliti, da niraajo učenci dostikrat nikakih ali le malo učnih pripomočkov pri roki. Da tedaj ne bode hiral zemljepisni pouk, treba vednega ponavljanja in sicer mora učitelj pri ponavljanji paziti, da še podaje vmes kaj novega in izpremeni tudi način ponavljanja, ker s teni se pri ponavljanji ohrani zanimanje za predinet v otrocih. Gledati mora na to, da vedno ponavljanje ne postane dolgočasno. Da se pa to doseže, treba učitelju temeljitega znanja in spretnosti pri zemljepisneni pouku. — (Dalje prih.) Prof. Fr. Orožen — Ljubljana.