[
List u korlatl daUv« •kegs Ijud.tva Delav-
oi so opraviianl do vssgs ktr producirsto.
This pspsr Is dsvoted to ths Intsrssts of the working class. Workers are entitled to all what they producá.
t ZT M*
Kni*r>d l'coDd-niiui mau»r, I»*e. 6, IWff.at t h« jK»nt'offt< <i •l Chineo III. UBd* tit* Act of i ofcgrw«* of M »roh Srd. IM7Í.
Office: 2146 Blue Island Ave
"Delavci vseh dežela, združite se".
FAZITE!
na fttevilko v okleps|u-ki se nahala pele g v«. Sega naalova. prilepi)«, nega spoda|all
na ovitku. Ako ( 122 )
|e «tevllka .	'
tedal vam s prihodnjo številko našega lista poteče naročnina. Prosimo ponovite |o tako|.
Stev. (No.) 121.
Chicago, III.. 4. (anuaria (Januar), 1910.
Uto (VoLf V.
slovenskih delavcev v Ameriki!
Naznanje.
Delničarjem Ju^osl. del. tiik. družbe v Chicagu, ki izdaja Pro-letarca, te naznaja, DA NI DOBITI PRI DRUŽBI VEČ DELNIC ZA NAKUP. Dalje se pozvilja — glasom občnega zbora, ki se je vršil dne 30. -ec. 1909. — vse tiste, ki so kaj dali na kupone, da dajo ie ostalo svoto in si vzemo delnice. To storiti je treba najkasneje do 1. junija 1910, inače se na kupone ne bo sprejemalo'nobenega denarja več v smislu prejšne-ga zaključka, po kterem je kdo lahko »plačeval delnico na kupone.
Kdor hoče imeti torej do 1. junija 1910 še kako delnico, naj poravna prej ko mogoče dolg na kuponih. Kdor bi to zamudil storiti, zgubi po 1. juniju t. 1. vplačan delež na kuponih.
Pozor torej 1 DIREKTORIJ JUGOSL. DEL.
ftSK DRUŽBE.
Splošen pregled.
—	V Londonu je bil to leto cerkveni kongres anglikanskih škofov. Tu se je kakor docela narav-no moralo razpravljati o socializmu. Škofje anglikanske cerkve so se skoraj soglasno izrekli za socializem. Skof 7trurski je izjavil, da se popolnoma strinja s socializmom, londonski škof je priznaval plemenitost misije socia-lis-ma sa človeštvo, se tudi na vjema docela z njegovim podrobnim programom, Škof southwart-ski se je priznaval za socialista brez vsakega pridržka ter izjavil, da kar je najboljšega in naj-plemenitejšega v angleški cerkvi, se vse nagiba k socializmu. Škof Welldon je pa izjavil: "Ako cerkev ni lažna, ne more biti proti sacializmu." Tako poroča 11 British Weekly" od 14. oktobra 1909.
s	s
s
—	Določen kredit je panamski prekop raste in raste, za tem naraščajem se pa širi vest, da svote ne zadostujejo. Po novem proračunu, ki temelji v novih težkočaih, bo zopet treba šteti nekaj sto milijonov dolarjev več. Na ta način se bo prvotni proračun podvojil. Naraščj za nove troške je iskati v novih ovirah in težko-čati, v naraščajoči ceni za material in delavskih plačah.
Ko je znani strokovnjak Les-seps dejal pred leti v ?arizu, da bo gradnja panamskega prekopa požrla dve miliardi, je malokteri verjel njegovi besedi. Danes pa strokovnjaki na tihem priznajo, da je Lesseps govoril resnico. „
Končno se pa ne more ugovarjati, če velikansko kulturno delo stane milione. Vseeno je bolje, da ae denar vporabi za panamski prekop, mesto za kulturi sovražen militarizem.
• , • Tudi slepci že danes uvideva-jo, da to republiko ne vlada ljudstvo ali njegovi zastopniki, ampak sodišča. Kterim pa ne gre v glavo, naj jim bo to le v dokaz.
V W. Virginiji je zvezni sodnik prepovedal 41 svobodnim" Američanom posetiti nek rudniški
okraj.	a tt
7 Na Zapadu je zvezni sodnik prepovedal različnim ljudem v republiki vporabo pošte za dogovor o gotovih zadevah.
Zvezni sodnik je prepovedal uredniku pisati o stvari, ki zanima naročnike. Navsezadnje pa pošlje urednika za leto dni v ječo, ker je izkoristil pravo, ki je zajamčeno v konstiiueiji Zdrž. drž.
Smešno bi bilo, če bi se navsezadnje našel sodnik, ki bi dežel-ni<p »borom prepovedal sprejema-
ti zakone. In tako daleč lahko še pride, Če se ljudstvo ne zdrami in s pomočjo glasovnice ne odžene koristolovee od državnih jasli.
—	V spremstvu duhovnikov, politikarjev detektivov in drugih gttopodov dvomljive vrste je prišel Taft v New Yorku na raision-sko postajo Bowery.
Tam je brezposelne siromake zasmehoval tako le:
"Daai ste v slabih razmerah, vendar Čitani jpa vaših obrazih, da ste dobri državljani in vneti patriot je."
Kruha, čevljev in Obleke jim
pa ni kupil Taft.
s	s
■»
—	Da imajo nekteri ljudje res dobre čase dokazuje beležka v "New York Times". Tu čitamo, da je neki draguljar prodal za B<ržič dvema osebama za $1,600.-000 biserov. Prvi predmet je bila ovratnica, v kteri so bili vdelani biser ji v velikosti golobjih jajc. Ovratnica je stala $750.000. Dru-£a dva predmeta, ktera je kupil nekdo drugi »ta bila tiara %in ovratnica. Oba predmeta sta stala $850.00. Časnik je zamolčal imena kupoev in namignil, da so v mi-nolem letu nekteri ljudje imeli velikanski dobiček v jeklarski industriji.
Ta dogodek dokazuje v kakšni družbi živimo. Nekteri ljudje dobivajo božična darila, ki so vredna milion dolarjev, drugi pa nimajo na Božič kaj jesti.
s	s
s
Med sirote in vdove v
Cherry, 111., je občinski komitej Cfliicage razdelil za $2000 božičnih daril. Sirot in vdov je približno 1000. Vsakdo je dobil darilce v vrednosti $2.00.
Meščanski časniki so pa o tej malenkosti pisali tako na široko, kot bi bili razdelili med siromake
milione Morgaifa $n Rockefellera.
• - s
. s
—	"Globe Demokrat" v St.
Louis, Mo. je v eniinisti številki priobčil tri dogodke, ki so zanimivi.
V nedeljo so na misijonski postaji na 8. ulici pogostili s kavo in kruhom 400 siromakov, tram-pov in kasneje jih spodili na ulico — na mraz.
Po policijskem poročilu so tri osebe res umrle lakote.
Tri do štiristo duhovnikov je pa darovalo nadškofu GHenonu namizno opravo v vrednosti $5000 k 25 letnici.
No, Krist, sin človeka pa ni imel proatora, kamor bi položil svojo trudno glavo.
Človek rdrave pameti res ne more razumeti take krščanske dobe.
400 gladnih ljudi se nakrmi z umazano vodo, kteri pravijo kava. Trije nesrečneži umrjejo gladu. Isti dan pa dovoli kristjan, ki je nekak glavar med kristjani, da tmi nižji kristjanje darujejo $5000. Krščanstvo pa uči: Ljubi-svojega bližnjika kot samega sebe.
Res, krasna ljubezen do bližnjega v krščanski dobi! Če bi danes Kirnt prišel na svet, bi se zjokal nad modernimi farizeji, ki so njegov nauk in resnice spačili in obrnili sebi V korist.
— Dne 28. dec. ste poročale dve depeše o smrti 8 premogarjev. Štirje so ponesrečili blizo Centra-lia. 111., dVigi štirje pa v Mineral Point, Wif
Take dnevne novice so v ameriških kapitalističnih Časnikih nekaj navadnega. O takih dogodkih se nihče nevznemirja. Kdor pa sešteva skozi leto dni premo-garje, ki so ponesrečili, pa z* ključuje ob koncu leta, da je število ponesrečenih skoraj dvakrat
tako veliko kot v Oherry, Dft. Sploh pa kapitaliste pe vznemirjajo tudi velike in strašne nezgode. Trupla žrtev so navadno, ie gorka, ko prično kapitalisti z nova ples okoli profita.
s	s
a
— Kaj je zakon? Kaj je postava? Kdo. vef
Neki sodnik pravi: To je zakon; dnigi, višji pa istega zopet ovrže; bližnji pa zopet ovrže razsodbo zadnjega. In tako gre naprej do zadnje instance, dokler ni nobenega .ki bi lahko sukal, obračal in zavijal zakon! Zadnji iina zadnjo besedo. In to je konec! Ako bi najvišje. j«pdišče v republiki izreklo, ustava republike priznava kralja z de<lno pravico, potem proti tej izjavi ni priziva, k večjem priziv na silo
Ves zistem je podoben pajčevini, v kteri vedno obvisi siromak, ki pa redi in debeli bogatina.
Sodniki so ustvarjeni iz iste snovi kot jaz adi vi. Na nj<i vplivajo iste razmere kot na vas in mene. Ko so sedeli" sužnodržci ua sodnjiskih stolcih so sodili v prilog sužnodržcem. Ko so abolicio-nisti postali sodniki, so sodili pa' nasprotno. Razsodba glede dohodninskega davka dokazuje z nova, da so sodniki le ljudje in nič druzega.	,v. (Galen.)
H	• * ^	•
bilo- treba sklepati trgovinskih
Svetoven pregled.
NARODNOSTNO
NA FRANCOSKEM, i .
Docela napačno je mnjenje, da je Francija narodnostno enotna država. — Ako ima Angleška le še malo število Ircev, ki znajo govoriti svoj prvotni jezik, ako ima Nemčija svoje 3 milijone Poljakov, pa ima francoska republika na Korziki in jt>čnih italijanskih sosednih krajih 700.000 Italijanov, na španski meji v Pirenejah 250.000 Baskov, na belgijski meji 210.000 Flamcev in v Bretaniji 3,200.000 Bretoncev, vsega skupaj 4,800.000 ne francosko govorečih uarodnosti.
Zanimivo je zasledovati rezultat raznarodovalnega francoskega sistema. — Francija ne priznava izven francoske narodnosti nobene druge ne v javnem ne v kulturnem življenju, ne v šoli in prej ne v cerkvi. Od kar ima Francija enoten književen jezik, in to 500 let sem, so vse one narodnosti docela zanemarjene m prepuščene same sebi. Pa tudi iz lastnih moči n»o prav nič storile za razvoj svojega jezika in kulture. — In vendar, kak je rezultat tega 500 letnega vpliva visokega političnega in kulturnega razvoja Francije? Skoraj ništa!
Baskov, Bretonov in Flamcev je toliko, kolikor jih je bilo, le v mestih je napredovala francoščina, pri prosto ljudstvo pa je ohranilo svoj je&ik in svoje šege od davna.
Med Baske in Bretonce pride francoski učitelj, ki ne zna besede domačega jezika. Sporazumlja se z očmi in gestami z otroci, kolikor ve in zna, in z veliko silo vbi-je tekom par let mladini nekoliko francoskih besed in pisem. — Ne-voljen nad neuspehom pa je učitelj sam ter brez vsakega veselja in volje so njegovi učenci. Komaj se zapro šolske duri za mladim Bretonccm in Baskom, pozabi on»b par besed, s silo vtolčenih v glavo, in ostane analfabet Bretonce in Bask, kakor je bil njegov oče in praded. Le ona mladina, k stoji v 3 letni vojaški službi, se za silo priuči francoščini. ; Ako kje, se vidi na tej najbolj kulturno razviti državi v Evropi, kako nezmiselna je prisilna raz-narodovalna politika. Kakor ni
Francoska s tem ničesar pridobila kulturno, tako ostane skoraj 5 rnfl. franoeskih državljanov izločenih od splošne kulture, zato ker se jim ni dala prilika razvijati samfostojno svojo kulturo. Zgrešena francoska politika kaže, da se z razgnrodovalno politiko le pospešuje nekultura. — Ako bi dajala Francija Bretoncem in Baskom ljudske in srednje šole, kjer bi se gojila kultura domačega plemena iti ukratvistično udomačevala kultura francoska, bi se dalo Človeštvu po eni strani marsikatera, če če tak skromna, ali vendar pris «na in zdrava cvetka iberske in bretonske kulture, pri tem bi se pa gotovo tudi povečal še vpliv francoske kulture.
Ali se iz tega tako sijajnega vzgleda Avstrija in Ogrska ne morati res prav nič naučiti?
—"La Petit Republique poroda, da je kardinal Merry de Val, apežev tajnik v tajni korespon-«It nci ukazal nunciju, da se^naj —iDaj nam danes naš vsakdanji utrudi, da pridejo v spremstvo
krnil 5— molijo kristjani vsak dan v cerkvah in doma. Toda bog je prepustit največ vpliva na dobavljati je vsakdanjega druha ljudem samim in zato ni najvažnejše, kaj moli(jo, ampak kaj počenjajo. Prav tisti, ki največ molijo ali pa se vsaj tako delajo, provzročajo s svojo politiko največ, da ne pride ljudstvo do kruha. Njihova politika je pomagala vladi, da ji ni
pogodb z baJkanskHui državami; njihova politika ji je dala izgovor, da "ni mogla" odpraviti carina na žito. In vsled tega je danes %rnh v Avstriji tako drag, kakor skoraj nikjer na svetu ne. Nekoliko številk poda za to žalostno resnico najjasnejše dokaze. V današnjih dneh velja cent (50 kilogramov) pšenice v Odesi na Ruskem 19 kron 33 vin.; v Liver-poolu na Angleškem 20 K. 81 vin., v Parizu na Francoskem 22 K. 81 vin., v Budimpešti na Ogrskem 29 K. 70 vin., na Dunaju v Avstriji pa 31 K 20 vin. V Avstriji je torej cent pšenice za deset kron nad svetovno tržno ceno. Razlika med avstrijskimi in zunanjimi cenami seveda samaposebi ni nova; svoj razlog ima v visoki žitni carini, ki jo imamo v Avstriji, doČim jo na Angleškem in na Ruskem »ploh nimajo. Toda tako velika ni bila razlika v prejšnjih časih. Tudi to dokazujejo številke. Leta 1904 je bila cena pšenice za 1000 kilogramov v Londonu 149 K 20 v., v Avstriji pa 191 K 50 v., razlika torej 42 k 30 v.; leta 1905 v Londonu 171 K, v Avstriji 199 K 50 vin., razlika 28 K 50 vin; leta 1906 v Londonu 165 K 10 v., v Avstriji 184 K 90 vin., razlika 19 K 10 vin.; leta 1907 v Londonu 160 K 20 vin., razlika 19 K 80 v.; leta 1907 v Londonu 160 K 20 v., v Avstriji 207 K, razlika 46 K 80 v.; leta 1908 v Londonu 177 K 29 vin., v Avstriji 275 K 30 vin., razlika 78 K 10 vin.; letos v Londonu 229 K 20 vin., v Avstriji 327 K 30 vin.; razlika torej 98 K 10 vin. Izstradalni učinek carine je jasen. Do leta 1906 je še veljal stari tarif; tega leta je bila razlika meti angleško in avstrijsko ceno še 19 kron 80 v.; leta 1907 je obveljal novi tarif in naefikra/t je bila razlika 46 kron 80 vin. Od tega časa pa raste in raste in sedanja cena je naravnost nezaslišana. Iz navedenih številk je razvidno, da se je cena pač tudi na svetovnem trgu podražila ;toda kaj je tisto naraščanje v primeri z avstrijskim?- Za 80 kron imamo utemeljitev v ce-nah svetovnega trga; ostane pa še vedno 55 kron, ki gredo izključno na račun avstrijske carinske agrarno-klerikalne politike. Saj iznaša sama carina na žito v Avstriji 63 do 75 K. Tako jemljejo siromašnemu ljudstvu krtih
izpred ust; ampak usta molijo: Daj nam danes naš vsakdanji kruh ...
s	s
♦
V Hamburgu je zboroval
kongres zionistov. Delegat Pas-manek je predlagal, da se vai zionisti zavežejo tekom petih let izseliti se v Palestino, v deželo očetov.
s	o
*
—	Ker je veliki vezir Hilmi paša podal ostavko,"je rezignira-
lo tudi turško ministerstvo.
s	s
*
—	Belgijska zbornica je dovolila novemu kralju 3,300.000 frankov na leto. Ugovarjali so le socialisti.
novega ' belgijskega * kralja sami "dobri katoliški" moije, ker je kralj mlačen katolik inNse navdušuje /a svobodomiselne ideje.
s	s
s
—	Francoski minister za inozemska dela, Piehon je izjavil v
zbornici, da je med evropejskimi državami najlepše soglasje.
s ^ e
Španski minister za inozemska dela, Cabaloer naznanja, da hoče španska vlada revidirati konkordat in ga spraviti v soglasje z ustavo. To vprašanje se bo rešilo na liberalen način brez demonstracije proti klerikaiizmu.
o	s'
s
—	Nekega Črnogorca, imenom Lukaševič Saraga je dal srbski kralj odgonskim potom odgnati preko meje. Omenjeni Črnogorec je bil Petrov agent, ko se je Peter klatil po svetu in čakal, kedaj se mu umakne Aleksander. Črnogorec je bankotiral, ker je za kraljevega brata podpisal menji-ce v znesku 50 tisoč frankov, kte-rih kraljev brat ni rešil. Lukače-vič je zgubil tudi precej v trgovini s podobami Petra, ktere je prodajal na Hrvatskem in v Bosni Lukaševič je zahteval naj mu kralj povrne škodo. Peter je to odklonil. Zdaj je pa Lukaševič zagrozil, da bo objavil korespondenco kralja, iz ktere je razvidno, da je po nalogu kralja odpotoval v Srbijo, da najame morilce za kralja Aleksandra.
s	s ■
s
—	Zelaya, bivši predsednik Ni-karague je zbežal v Mehiko, kjer zabavlja na jenkije. Novi predsednik je Madriz, golo orodje Zelaye. Zvolila ga je zbornica in ne ljudstvo. Madriz je dal navidezno zapreti nekaj kreatur Zelaye, da bi pridobil simpatije ljudstva. General Estrada, vodja v»tašev pa noče priznati Madriza predsednikom. Vseeno je pa izjavil, da bo sprejel komisarje, ktere pošlje k njemu Madriz v interesu miru
s	'.s
a
—	I» Petersburga se poroča, da prične obravnava proti Nikolaju Čajkovski ju in Katerini Bresov-skaji v mesecu februarju. Obdol-žena sta, da sta čfana revolucióname organizacije.
• * • '
—	Voskresenskij, ki je i bombo usmrtilJ Karpova, načelnika pe-tersburške tajne podicije je v bil službi tajne policije. Torej ovaduh — špijon!
• s * #
—	I» Kopenhagena se poroča, da so veščaki in znanstveniki izrekli, da so dokazi dr. Cooka pomanjkljivi. Iz teh dokazov se ne da posneti, da je bil dr. Cook res na severnem! tečaju. ,
IV. izkaz prispevkov za vdove in sirote v Cherry, III.
&>slan© na sodr. Val. Potiska v La Salle, 111.: Društvo "Bratje Svobode" štev. 26 S. N. P. J. v Cumberland $64.50.
Skupna svota do danes $195.43.
Vsem prispevateljem iskrena zahvala.
Val. Potisek.
La Salle, 111,, 29. dec. 1909. Cenjeni uredniki
Prosim, da priobčite v pojasnilo sledeče :
Odbor . Jugoslov. soc. kluba št. 4 v La Salle, 111., počora javnosti, da je do danes s Četrtim izka-zilom za vdove in sirote prominu-lih v Cherry, 111., nabrano $195.43.
Od te svote je bilo na djuiašnji dan razdeljeno na pristojnem mestu za novo leto $165.00. Ostalih $40.43 se pa razdeli pri drugi delitvi, ki se vrši pozneje.
Vsem darovalcem izreka odbor najiskrenejo zahvalo!
T. č. Odbor jugosl. soc. kluba št. 4, La SaUe, HI.
Wheeling Creek, O., 25. dec. '09.
Cenjeni urednik "Proletarea"!
Odkrito priznam na tem mestu, da se mi list Proletarec najbolj dopada, in sicer zato, ker odkrito pove, kako naj delavec ravna, da si bo zboljšal svoj bedni stan. Le žal, da je dandanes v veliki večini še tacih delavcev, ki nečejo pa ne-Čejo spoznati svojih koristi. Zlasti je tacih mnogo med našimi delavci.
Pregovor pravi, da se kdo tako dolgo ne spreobrne, dokler se v grob ne zvrne. In to je zopet resnica pri večini naših delavcev.
Tukaj v Lansing imamo premolars k o Unijo, toda ko bi se Angleži ne brigali za Unijo in ne ob-državali sej, bi poleg naših delavcev pnopadla ta Unija. ("Glas Naroda" je pa tisti skebski list, ki daje našim delavcem potuho, da se ne brigajo za Unijo. "Glas Naroda" raje navdušuje ljudi za pijačo in zabavljanje proti tuje-narodnosti, od ktere kapitalistov smo pa vendar vsi tuk. delavci odvisni. Toda "Glas Naroda" ne gre "čez" kapitaliste, ne tuje, ne domaČe, ampak čez zavedne delavce tuje in domače gre. Slovenski delavci v Ameriki bi že enkrat lahko spoznnli svoje jagnjeta v volčji koži in jih pustili na cedilu. "Glas Naroda" je izdajalec delavskih interesov! (Op. ured.) Mi se imamo Angležem zahvaliti, da se bijejo za nas. da poleg njih uživamo udobnost, ki jo je Unija izvojevaJa. To je pa slabo spričevalo za naš narod.
Jaz apelujem na naše premoga rje, da bi se bolj zanimali za seje premogarske Unije, ker vem, da bo to naredilo na v»e bolji utis.
Pozdrav na vse zavedne delavce Sirom Amerike.
Josip Bon.
SLOVENSKI DELAVCI! Naroča|te knjigo Dpi. Sftndtlra:
"DŽIINGEL"
največji socialni roman 20. stoletja. Knjiga je pred kratkim izšla v slovenskem prevodu in se že razpošilja.
Cena s poštino vred $1.20. Naroča se pri upr. 'TrolVta 2146 Blue Island 'ave., Chi
Illinois.
srca ,
içaço,
NOVI NAROČNIKI lo najpripravnejie novoletno da, rilo »a PROLET ARC A" I
"Glas Naroda" je skebski list - iri Glasilo šifkart!
P RO LET ARBO
P|A| KT A REO °KrHke k nacionalni demokraciji ■	■	pristavljajo proti . absolutwuiu
UST XA 1HTCBESK DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
LMteik ia izdajatelj:
Jsfaslavaasks delsv&ka tiskovna druiba v Chkafo. III.
«•rotaba: Z» A marico »1.50 aa calo Uto. 75c aa lata. Za K v ropo $2 sa cato lato, )1 sa pol l«to.
OfUttp»dn~~r* m tprtwvmH tMUM J4 p*Ug movg« nutnanUi tudi STARI not lov.
PROLETARIAN
Ovatd and pabliahtd Evesy Tuesday by
Sestfc Stavk Workaiss't Publkfelif Com p« s y Chica jo. »iluiois.
Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki. *_
Jos Jesih, President;
John Petrlch. Secretary;
Prank Mladič, Treasorsr
kOMCBimON a ATEi: Uni tad S tata a aad Canada, . so » yaar, 75c tor half year. Foreign countries SI a year, $1 for half yaar. AnvBSTlSlNO BATES on agreement.
NASLOV «ADDRESS)«
"PROLITAREC"
2146 Blue Island ave. Chicago, 111
si
JUGOSLOVANSKA SOO. DEM KONFERENCA-
(Konec.)
Logična rešitev narodnega vprašanja s stališča soc. demokracije je: združitev Jugoslova nov v narodno celoto. Vsi Jugoslovani govore en jezik s posameznimi narečji, kakor vidimo to pri Italijanih, Nemcih i t. d. Pa na kak načiu pridemo do tega cilja; do ^kupnega jugoslovan ■kega jezika T Ne podajam znan stvene metode, temveč le svoj na-«or. S kakim oktroiranjem se ne opravi nič, sentimentalnost tudi še velja, obstoječa imena so pri ljubljena. Težave pa se zelo pomanjšajo, če naša naloga ni kopirati d. pr. kako zedinjenje tali-janstva, ampak pri teh razmerah, ki obstojajo danes iskati potov, ki vodijo do zedinjenja Jugoslovanov. Ime nam ni najvažnejše, gre se nam zato, kako se bo ta narod med seboj razumel. Razširjati razumevanje hrv.-srbskega ' jezika in cirHiee, oz. latinice med Jugoslovani, bi naj bila pot do mlja. Razvoj sam odmeta to, kar mi za rabo. Po tej poti bi se pri--veAli ljudje do tega, da bi spozna Hi praktičnost ene pisave in ene £xmmatike in rezultat tega bi bil, da bi 15 do 16 milionov ljudi imelo eno pisavo in eno govorico, ki bi tvorili eno kulturno enoto.
Y nedeljo je izza sodmga Kristana poročal sodrug Juraj De metroviČ o ; točki: Politični položaj in-jugoslovanska soc. demokracija. Izvleček iz tega poročila ' priobčimo prihodnjič. V ponedeljek &e je razvila o obeh poročilih obširna debata, v katere so posegli tudi zunanji gostje. Izvoli ae je ožji redakciji odbor, ki je po temeljitem posvetovanju predloži " konferenci sledeče
resolucije:
Prva jugoslovanska socialno i i demokratična konferenca izjavlja
1.
s Aneksija Bosne, na Hrvatskem vladajoči sistem, zopet okrepljeni birokratični režim v Avstriji ter trajno vzdrževanje fevdalne oligarhije na Ogrskem dokazujejo
•	neoprorečno, da je Avstro-Ogrska
kot velesila poskusila krepak sunek x imperialistični smeri. Ta poizkus se opira politično na stari fevdalni agrarizem z njega sarinsko-političnim iztradavanjem množic; ter .e združuje s tem novo
•	kapitatist^no izkoriščanje, ki dobiva za Jugoslovane, pridružene monarhiji zr^laj^ksploatacije. Ta sistem pomenja za široke mase jugoslovanskega ljudstva proleta-riziranje in osiromaševanje, ovi raje pa obenem industrializacijo.
V kolikor pa izraža porajajoči se imperializem silo dualistične
. Avstro-Ogrske, postaja hkrati faktor, ki jo razdira in prevrača. Njegova stebra sta absolutistična metoda v Avstriji in fevdalna razredna vlada' ha Ogrskem, tako da je v kričečem nasprotju z vsemi zakoni političnega, gospodarskega in socialnega razvoja, da ovira razvojne moči vseh narodov Avstro-Ogrska ter jih goni v naj-blaznejšo nacionalistično politiko medsebojnega izigravanja in klanja, namesto v skupen boj-zs svo-bodo* in kultnro.
Vsem narodom skupni interesi kakor tndi zmagovito napredujoča tendenca vseh narodov Avstro-
ih fevdalnemu dualizmu novo po-itiČno idejo narodne avtonomije, j. preobrazbo Avstro-Ogrske tako, da bo na enotnem gospodarskem ozemlju vsakemu narodu »rez oeirl na zgodovinske meje zajamčena enotnost, samostojnost in samouprava v / vseh narodno-kulturnih zadevah.
S stališča tega razvojnega pojmovanja izjavlja jugoslovanska socialna demokracija programa-tiČno:
1.	Avstro-ogrski Jugoslovani smatrajo za končni smoter svojega narodno-političnega stremljenja popolno narodno združitev vseh Jugoslovanov ne glede na različnost imena, vere, pisave in dialektov ali jazikov.
2.	Kot deli velikega enotnega naroda stremimo, da se konštitu-iramo kot enoten narod, ne glede na vse umetno napravljene (Jržav-nopravne in politične pregraje, želeči skupno nacionalno avtonomno kulturno življenje ko* svobodna enota v popolnoma demokratični konfederaciji narodov.
3.	K temu končnemu cilju nas vodi le neumorno delo in boj na podlagi obstoječih realnih političnih razmer in naprav sedanje dualistične Avstro-Ogrske, boj za popolno demokratizacijo vseh narodnih, dražvnih in političnih institucij. Zlasti je boj za Bplošno, enako in tajno volilno pravico v ogrski državni zbor v hrvatski in bosensko-hercegovski sabor in v vse avstrijske dežedne zbore odločilne važnosti. Iz tega razloga izjavlja konferenca, da je treba politični boj za koncentracijo vseh sil v tej smeri in v tem delo-krožju' smatrati za najvažnejšo nalogo jugoslovanskih socialno-demOkratičnih strank.
H
*
Jugoslovani, razcepljeni ne le politično na osem državnih, od-nosno upravnih teritorijev, temveč tudi kulturno na štiri dele, nazivajoče se narode,, so tako oslabljeni, da 4e fiktivno žive samostojno življenje, ne da bi imeli v sedanjenu položaju potrebnih pogojev za ustvaritev takih kulturnih razmer in pozicij, da bi se mogli kot narod ali na rodi po-voljno razvijati poleg drugih kul turnih narodov.
Dejstvo je, da so se poedini deli Jugoslovanstva vsled politične razcepljenosti, vsled dotik z raznimi tujimi narodi, vsled vplivanja raznih gospodarskih sfer v marsičem diferencirali. Na drugi strani pa je dejstvo, da vse, tekom časa nastale razlike po svoji naravi in po svojem obsegu niso take, da bi opravičevale separatizem posameznih delov in cepite/ na Štiri narode, osobito je ta separatizem škodljiv, ker noben izmed teh posameznih delov nima moči, da izobrazi svoje narodno življenje. Nasprotno pa bi si mogli vsi deli kot ena narodna ce lota ustvariti vse pogoje narodnega življenja in krepkega kulturnega razvoja v vprid sebi in splošni kulturi.
Jugoslovanska socialna demokracija smatra sedanje jugoslovanske narode le za elemente, ki naj ustvarijo enoten narod in konstatira, da treba v. svrho oži-votvoritve te enotnosti smotrene-ga skupnega, kulturnega in političnega dela, ne glede na današnje politične formacije in meje. Zlasti smatra potrebnim sporaz-umljenje o skupnem narodnem jeziku in pravopisu, kot prvem predpogoju popolnega enotnega narodneg.1 življenja Jugoslovanov. To pa je dosegljivo le s sistematično postopno kulturno politiko v vseh delih tega naroda.
časa do časa sestaja, da uravnava smer narodnega in političnega boja Jugoslovanov, da posreduj kulturno združevanje s medsebojnim spoznavanjem in s popularizacijo posebnih ekonomskih, kulturnih in političnih razmer vseh delov Jugoslovanstva.
Ta odbor smatra konferenca za videu izraz Zveze jugoslovanskih socialno-demokratičnih strank, katera s tem ne bo končana, ampak katera se bo nadalje popolnoma izvedla na jugoslovanskih socialističnih konferencah * kot stalna uredba medsebojnega občevanja in spoznavanja..
s •
Konferenca je soglasno sprejela predložene resolucije.
Nadalje je sodrug Etbin Kristan vložil sledeči predlog:
44 Jugoslovanska socialna demokracija izraža mnenje, da s podobno zaključkom zadnjega Češkega in nemškega strankinega zbora stopi tudi -vodstvo jugoslovanske socialno-demokratične v dotiko s socialno demokracijo ostalih narodov v Avstriji za posvetovanje o reviziji brnskega programa, pri čimer naj ji bodo izhodišče zaključki današnje konference."
Sodrug Juraj Demetrovičje pa predložil sledeči dodatek:
"Prva jugoslovanska socialno-demokratična konferenca izraža željo, da se povabijo na posvetovanje o narodnostnem programu avstrijskih socialno-demokratič nih strank tudi soc.-dem. stranke Ogrske, Hrvatske, Bosne in Her cegovine v namen, da se izvede skupen narodnostni program za socialno demokracijo cele Avstro-Ogrske"
Tudi ta predlog z dodatkom se je sprejel soglasno.-Ko so se opra vile še nekatere formalnosti, se je zaključila konferenca z živio-kliei na mednarodno socialno demokracijo.
si bo kjer koli! "Corarade" Fišer uioi, kot vsi tisti, ktere poznam jaz, ki se doferikajo v svoji brzantični ponižnosti kot kužki, Če jim eden od G. S. Co. piše laskavo pismo.
Fisher in njemu podobni bratci >a ne bodo preje sprevideli svoje luAevno miserje, dokler ne bodo blamirani do kosti in od lastnikov "G. S." Co. konečno zasine-lovani. Jaz jim privoščim! Toliko za danes glede Fišerja. Drugikrat bom pa držal za take niči odgovorno direktno uredništvo "G. 8.", če prejme še kaj tacega v svoje predale.
Že veste kdo.
III.
Dopisi*
Virden, 111., 28. dec. 1909.
Blagor "GI. Svobode" Co." ker si je 4 milje proti jugu od tukaj vzgojila apostolno vrednega pristaša vsestranskega zavijanja in splošne hinavščine, kakrš nega zamore le "Glas Sv." dobiti za vrhovno pokroviteljstvo v osebi vulgota Fišerja.
Uprašam Vas 'Comrade' Fišer kaj smo se razgovarjali o "G. S. tedaj, ko ste izrekli, da hočete isto poizvedati pri "Chicago Daily Socialistu", kojega naročnik baje stef Kaj Vam nismo tako; povedali, da je "G. S." črtan iz mesečne buletine kot socijslisti-čen list, kar je svoječasno poročal tudi "Chicago Daily Socia list"!
Vi ste zatrjevali, da ne, pa ne mi smo' pa trdili da, pa da!-»-Ka, ste Vi potem pisali na "Chicago Daily Socialist", ne vem; najbrž Vas niso tam razumeli kaj hočete ker ob koncu meseca še vedno niste imeli odgovora. Da pa koneč no tudi odgovora niste razumeli dokazuje to, ker ste morali istega poslati še na "GI. Sv." Co. (Pa tudi tam ne umejo angleški. Op. m.)
Jaz Vam rečem, da Vam ni potreba hoditi v Chicago zaprisegat isti odgovor, ker jaz Vam Zadovoljno priznam, da je stalo zapisano črno na belem : Glas Svobode ni socijalističen list v smislu kot so drugi — socijalistični listi.
Fišer naj pride raje v Virden zapriseči, da je njegovo ime pravilno po Očetu, t. j. če je Anton Fischer njegovo pristno imel —
Hvalite se, da ste star naročnik "Glas Sv.", pri poznat i po mora slednji, da ste slab ali vsaj površen čitatclj iste, ker drugače bi
Slovenci, Hrvati m Srbi razgo-	enega zastopnika na kongres, ki
varjali vsak v svojem jeziku drug	ima. le posvetovalni glas. Zastop-j^
drugim, a se povsem razumeli,	nik mora podati kongrčsu tudi
*ake skupne vfe*»lioe tvorijo prvi	gospodarski položaj lista, lorak do enotnega jugoslovanske- 4) Preddelo za kongres vrši
ga jezika, ki sopet pomeni za Ju-	pripravi javni odbor, ki sestoji iz >
goslovane postojanko za razvoj	# sodrugov in v kterega voli vsa-
ugoslovanov na gospodarskem,	ka Ičikaška socialistična organi-
»olitičnein polju in kulturi, ki	zaeija — slovenska, hrvatska, srj
irivede slednjič Jugoslovane do	gka in bolgarska po dva sodi
višjega pojmovanja Človeške	Ta odbor skliče kongres in zvrši.
druibe — do socializma.	vse potrebno delo do kongresa.
Navsezadnje je treba povedati, da je tamburaški zbor "Sloga", z dovršenim ubiranjem tamburic, >ripomogel, da je vsak vdeleže-nec veselice želel, da ga Čuje zopet kmalu.
Vandling, Pa., 27. dec. 09. Cenjeni sodr. urednik!
Ob novem letu bodo vse Com-panije naredile račun, da bodo na jasnem, za koliko so v preteče-nem letu oskubili delavce.
Čudno to zgleda, — seveda le zavednemu človeku — kako je urejena ta družba, da pri teh računih nimajo delavci ničesar o-praviti, opraviti pa so imeli vendar, da se zamorejo sedaj vršiti računi.
Pri vseh teh računih bodo ostale lepe dividende, t. j. razdelitev denarja med akcijonarje. To je gotov dokaz, da kapitalisti že sedaj dele, po drugi strani pa soci-jalistom predbacivajo, da hočejo deliti premoženje.
Kakšni računi in delenja pa ča-kajo ob novem letu nas socijaliste — delavce sploh! — ~0 jes, tndi nas čaka delenje grdih jezikov, ki nas obkladajo z vsakovrstnimi priimki kakor ateisti, prekueuhi, anarhisti, brez božneži itd. Največ teh psovk pa pride od tistih ljudi, ki so najbolj izkoriščani od tistih, ki sedaj štejejo dividende..
Delavske dividende ob novem letu se bodo poznale najbolje na raztrganih hlačah in čevljih. Zato pa jaz pravim, da se morajo de lavci zavedati svojega razreda, položaja — in organizirati se politično in gospodarsko organizacijo, da bodo odpravili tako ta krivični sistem, ki ob novem letn deli dividende le nekaterim mogotcem —- razne psovke pa tistim, ki so vstovarili vse.
V boj torej za splošno novo leto splošnega judstva!
Frank Verbajs.
na svojih veselicah zahtevajo tamburaše. V tamburici čuje „Jugoslovan svojo dušo, bojevito pe- rer£»i sen na boljše čase in žalostinke o ima vrfiti wy najkrajši dobi jugo-bojih, v kterih je pbdlegel, ko se 9]^VRnKki kongres.
;e bojeval za samostalnost in kulturo svojo.	J. Z.
VESELICA HRVATSKIH SODRUGOV.
Na novega leta sta priredila "Radničko pjevačko društvo Slo-boda" in tamburaski zbor "Sloga" veselico s petjem in gleda luško igro. Poleg zbora hrvatskih sodrugov sta nastopila tudi nemška socialistična zbora "Westseite Damenchor" in "Liedertafe Einikeit". Sodrug M. Jurišič Glu mac je dekAamiral "Siroče". Pevski ¿bori so bili povsem svoji nalogi kos. Le obžalovati je bilo slabo akustiko v dvorani, ki je imela svoj izvor v slabem in nepravilnem sestavu kulis na odrn Tudi sodr. Gluma« je rešil svojo nalogo častno. V prihodnje želi mo malo več temperamenta. To so mali nedostatki, ki se dajo popraviti.
Ob osmi uri zvečer je pričela enodejanka "Kažnjena Prerev nost". Snov je zajeta iz delavskega boja za organizacijo. Dasi je veseloigra, ki obuja mnogo sme ha. je za eno tudi fina satira na ozkomožgančnost koščenih biro kratov, ki so študirali univerzo in na malomestno buržoazijo, ki se boji socializma kot peklenšček kriza.
Sodr. L. Kajs je igral ulogo krč marja tako realno, kot ga gledamo v življenju. Tudi sodr. V. To-mašek je pogodil načelnika, ko-
J. Z.
V UVAŽENJE VSEM SLOV. SOCIALISTIČNIM KLUBOM IN ZAVEDNIM DELAVCEM.
Srčna želja vseh slovenskih
Slovencem je le priporočati, d& | socialistov v Ameriki se je spol-
nila. Zastopniki jugoslovanskih socialistov so na božični konfe-zaključili soglasno, da se
IMMIMMMMMMMMMIt
► < *
StranKa

Delavci ,sodrugi! Dostikrat ste čuli »besedo jugoslovanstvo. Čita-li ste jo v meščanskih časnikih. Ali ta beseda ni pomenila v bur-ožaznem smislu druzega, kot da pri pojedinah napijajo s penečim šampanjcem bogati meščani drug druzemu in se navdušajo, ko so Jugoslovanski kongres. (vinski duhovi storili svojo dolž-Hrvatski sodnlgi so sklicali na nost, za stare državne forme. V 25. in 26. dec. konferenco v Chi-1 buržoaznem kulturnem smislu pa cago. Namen tej konferenci je bil pomeni jugoslovanstvo, da slovv urediti notranje zadeve hrvatske; matica v Ljubljani natisne eno _ organizacije v Ameriki, ob- knjigo v hrvatskem jeziku, hrvat-enem pa razmotrivati z zastopni-1 "»atica .v Zagrebu P» «no v ki bratskih organizacij — sloven- slovenskem jeziku.	(
skih, srbskih in bolgarskih vpra, I v Dandanes dele Jugoslovane v šanje: je li potrebno, da se skli- narode, dasi so v resnici en če v najkrajši dobi kongres jugo sam narod. V Evropi žive v 6 slovanskih socialistov v Ameriki državah in državicah in molijo z namenom, da se vse jugoslovan- troje ' vrst boga — katoliškega, ske socialistične organizacije — pravoslavnega in mohamedanske-slovenske, hrvatske, srbske in K*- V ameriški republiki jih biva bolgarske združijo v jugoriovan- »koraj en milijon, v južni Ameriško socialistično zvezo v Ameriki, ki, Avstraliji živi pa tudi nekaj V nedeljo dopoldne so hrvatski tisočev. V starj domovini jih vla-eodrugi zaključili z delom za no- dajo in izkoriščajo cesarji, kralji, tranje zadeve svoje organizacije, knezi, kapitalisti in hladni biro-Izreči moram, da so hrvatski so- kratje, v Ameriki jih skiibijo pa drugi nastopali v debati povsem ameriški kapitalisti, ki verjejo v stvarno in resno; dokazali so, da «*ga samega boga — v profit. imajo dobre govornike in parla- Take razmere so pa logično rodile mentarce in izborne organizato- P« jugoslovanskih socialistih tudi rične in gospodarske moči. Obču- idejo jugoslovanskih socialistih dovati je bilo ta mali parlament pojmovanjem.	-
organiziranih hrvatskih delavcev. Jugoslovani morajo dandanes
Govorniki , so nastopali mirno,
rediti preveč cesarjev, kraljev
V svrho trajne organizacije" morali že davnaj razviditi in sa- Jčenega birokrata, ki je ponosen dela v gorenjem smislu izreka P°pasti, da ona Co. ne mara pri-lnft SVoj doktorski diplom. Obema prva socialno-demokratična kon- j znRti< <lft bi hillist kedaj soc i.iali-jSP ne ( more odrekati talenta za ferenca, da se osnuje stalen jugo-	pP*otni(fe sedanji)last- oder. Drugi igralci so tudi rešili
slovanski socialistični odbor, v M; iKonda w «Pominja, swjo nlogfi pohvalno, izvzemši katerem naj bodo za sedaj po kako Jp b,la Psemca v	ko malih nedostatkov, ki so povsod
trije zastopniki hrvatfke, bosen- R0 b,h ok,olii	»ocijalmti in (lom<l pri diletantih.
flko-hercegovftke in avstrijske ko .(!elRl' zanJ rtH vsoh kmw"h , Velika "Narodna dvorana" je jugoslovanske soeialno-demokrar ;ln kpaJ,h-	bilft polna do zadnjega kptička.
tične stranke, izjavljajoč že vna-i Temu od pomoči pa sedaj tudi Poleg ljrvatov in Srbov, ki so prej, da sčasoma postane ta raz- on ne more več, ker je že na vseh tvorili večino, obiskalo je veselico širjeni odbor predstavitelj vseh j»traneh razkrinkan in ujet.	¡precejšno in lepo število Sloven-
brez vsake osebne mržnje, daai so knezov, • škricev m drugih ni jih bili v nekterih točkah različnega treba. Imajo tudi preveč vrst bo-mišljenja. Niti ene besede ni bilo gov. Razcepljeni m razkosani so preveč. Konferenca je bila javna; tako, da se ne morejo dvigniti Vsak sodrug je imel pravico pri- politično in gospodarsko, sotstvovati kot slušatelj. Med po- Pojmovanje jugoslovanstva s slusalci je bilo opaziti tndi več socialističnega stališča pa pomeni slovenskih sodrugov.	enoten jugoslovanski narod, na-
Popoldne je bil javen shod z rodna avtonomija brez državne dnevnim redom: Zakaj smo siro- forme za Evropo; zediniti Sloven- J makif'	ce, Srbe, Hrvate in, Bolgare na-
Na shodu so govorili hrvatski rodno in kulturno. S kulturnega in srbski sodrugi. Za Slovence je stališča je pa živa potreba en sam govoril sodr. J. Zavertnik. Na pismen jezik. V gospodarkem tem shodu se je dokazalo, kakšne oziru pa stojimo na skupni socia-krasne govorniške talente imajo listični podlagi — vse je lastnina hrvatski in srbski sodrugi. To niso vseh. •
bili navadni agitatorični govori, Dandanes je približno 20 mili-to je bila govorniška tekma. Iz- jonov Jugoslovanov v Evropi, vzemši glavnega referenta sodr. Razkosani in razdeljeni do pičice Gluma ca je imel vsak govornik ne morejo zvršiti nič s kulturne-govoriti le deset minut z ozirom, IP» stališča. Združeni so pa sila; da primanjkuje časa za konferen- zmožni so stopiti v kulturno are-eo. In tu se je pokazala dovrše- no in boriti se z drugimi narodi nost govornikov. Vsak govornik za palmo kulture, nam je z druge strani kratko in Z gospodarskega stališča bo jedrnato z logičnimi zaključki jugoslovanski kongres v Ameriki povedal: "Zakaj smo siromaki!" za jugoslovanske socialistične or-Občinstvo je prirejalo govorni- ganizacije, ki se danes še delijo kom burne ovacije v dokaz, da v slovenske, hrvatske, srbske in jib razume.	bolgarske, 'velikega pomena, ako
Po dokončanem javnem shodu, se na kongresu ustanovi splošna se je nadaljevalo s konferenco. Na jugoslovanska socialistična orga-razpravo je prišel jugoslovanski nizacija. To pomeni, da ustanori-kongres; Vsi zastopniki so povdar- mo lahko svojo tiskarno, da ena jali ,da je nujno potrebno sklica- uredniška soba zadostuje za vse ti jugoslovanski kongres.- Konfe- jugoslovanske soc. liste, da pri-renca je zaključila:	hranimo upravne troške in te pri-
1) Jugoslovanski kongres ' se hranke uporabimo za razširjenje ima sklicati v najkrajši dobi. Ta socialistične misli in jugoslovan-doba pa ne sme presegati 6 mese- ske ideje med jugoslovanskimi cev.	delavci in obrtniki. S kulturnega
.2) Vsaka socialistična organi- stalila pa pomeni, da bodo jugo-zacija: slovenska, hrvatska, srb- slovanski delavci čitali liste v raz-ska. bolgarska ima pravico posla- nih jugoslovanskih pismenih je-ti po enega delegata na kongres, zikih. se tako seznali s cirilico in 3) Vsak socialistični list — latinico in gladili pot za enoten I slovenski, hrvatski, srbski in bol- in skupen jugoslovanski pismen Igarski ima pravico poslati po Jezik.
jugoslovanskih socialnih demokratov sploh. Ta odbor ima nalogo, da izvršuje trajno zvezo med jugoslovanskimi socialno-demo-kratičnimi strankami, zlasti stalno uredbo jugoslovanske sociadi-listične korespondence, da se od
Ako "G. S." želi v resnici za-	cev. Lep dokaz ksko med čikaški-
stopati svobodomiselnost, nimam	mi jugoslovanskimi delavci in o-jaz nič proti temu; toda dokler brtniki uspeva jugoslovanska mi-
bo le "rog kričačev, hinavcev in	sel. Tako združevanje priporoča-Fišerjev, se jaz ne strinjam ž mo v vseh jugoslovanskih kolo-njim. In povem takoj tukaj, da nijah. ,
'bom take reči pobijal odprte, naj	Genilo je človeka kako so se
Rabite premog? Rabite drva?
To vsm
nsjboljfte in preskTbi
najhitrejše
FRANK UD0VIÛ,
EKSPRESMAN
AU se. selite?
1343 W. 18th Street
pri Bine I «lan d Are, CHICAGO, ILLINOIS
Prevala pohiltvo, premo*, drva ln drugo. Oglaaite ae pri njem.
Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico.
PIOLBTAkMO
Bodoči jugoslovanski kongres , t Ohiuagu se bo vsekakor bavil s
varnimi vpra&auji. | Najvažnejše točke bode najbrž te le: Jugoslovansko vpraaanje s političnega ataliAča. Čsaopisje. Organizacija in taktika. Gospodarit \ o itd. Do danSS Še ni dolo-definitiveu dnevni red. Vsekakor se pa kongres ne bo izognil vprašanj, ki posegajo globoko v politično življenje in gospodarstvo Jugoslovanov.
Z današnjim dnem priporočam vsem slovenakim klubom, da naj na svojih sestankih pricno takoj z razgovori o bodočem jugoslovanskem kongresu v Chicagu. Kazgovarjajo naj o vsaki točki, ki ecm jim dozdeva važna za razpravo na kongresu, do pičice, da bo njih delegatu lahko poseči v debato. Z razgovori se dobi jasno pojmovanje. Sodrugom in zavednim delavcem, kjer še ni slovenskega socialističnega kluba, priporočam, da gredo takaj na delo in ustanovijo klub. Koder ni mogoče ustanoviti slov. soc. kluba, naj se združijo s hrvatskimi, srbskimi in bolgarskimi sodrugi. Ustanovijo naj skupen klub. Tako jim bo mogoče poslati delegata na kongres.
Vse dopisovalce v 'Proletarca' pa pozivljem, da prično z javno dizkuzijo o kongresu in vprašanjih, ki se imajo rešiti tam. Javna dizkuzija bo najhitreje seznanila vse sodruge s tem, kako važen in potreben je jugoslovanski kongres za jugoslovanske delavoe f v Ameriki.
Vsa vprašanja tičosa se jpfco-slovanskega soc. kongresa naslovite na John Petrieh, 4316 West ~31st St, Chicago, 111.
S soc. pozdravom
John Petrieh, gl. tajnik, slov. soc. organizacije.
nemogoča dokler temelji človeška družba na sisfemu, kteri ue pripo-zna blagostanja za vse.
SKiilistiiai katskizsm.
Kako js nastala Ukosvana civilizacija?
Ko je v razvoju človeške- družbe prišlo nevedoma v veljavo na-ziranje: Združeno delo je bolj produktivno kakor pa omamljeno, i Kodbertua.)
Kako se je človeška družba ao danes rasvijala?
Človeška družba je v nvojem razvoju do danes doživela že štiri družabne sisteme : primitivni komunizem, telesna sužnost, fevdalizem in kapitalizem.
Kaj js bil primitivni komunizem?
Prmitivni komunizem so 'bile zadruge, v kterih so večje ali manjše skupine Ijikrti skupno izdelovali, nabavljali in posedovali živež, obleko, živino in orožje. To je bilo v oni davni dobi, ko so divji človeški bivališča in se pričeli družiti v večje skupine — ki so se pozneje razvite v narode in države — ter staviti primitivne domove; izdelovati so pričeli tudi raznovrstno orodje iz kamna, kosti, lesa, brona itd. in obdelovati zemljo. Te izdelke in poljske pridelke so potem medsebojno zamenjavali. Zemlja je bila tedaj Še neposedujoča in nerazdeljena.
Kaj je bila telesna sužnost?
Telesna sužnost je nastala, ko je človeška družba prehajala iz primitivnega komunizma in barbarizma v dobo najnižje kudture. Takrat je vladala sils, pest in moč močnejšega. Delavci in sploh vsi produktivni sloji so bili lastnina zmagovalcev v boju, vladarjev m mnogovrstnih nasilnežev, kteri so si s silo prilastili zemljo in človeška bivališča. Takratni proletarec ni imel nič več pravic kot žival: gospodar ga je lahko prodal ali pa ubil kakor se mu je zljubilo.
«eáragi I FrifirikjU ksvateklai 4» laveem *4 RaánlCko «trato", «dial kr
vats ki socialistični liât v Ameriki Na ro¿alna St.OO aa lato. Naslov: 906 Bo. Caatre Ave., Chicago, 111.
Slovensko-angleška slovnica, slov. ang. tolmač in angl. slovar za aamo $1. — pri V. J. Kubelka, 538 W. 145 St. New York, N. Y.
Po Charles E. Cliue-ju predelal za slovenske delavce Ivan Molsk.
Sledeči 1 'katekizem'' je z mar limi spremembami — ki so is ozira na lažje zapopadenje stvari, o kterih se govori, med priprostimi slovenskimi delavci bile potretone — in dodatki prevod angleškega spisa z jednakim naslovom 4 4 The Socialist Catechism", kterega je , pred par leti oskrbel sodrug Charles E. Cline, izdala pa znana cftika&ka sociadistična založba Charles H. Kerr and Co.
Sodr. Qline pravi v svojem kratkem predgovoru:* "Ko sem bil deček, učili so me katekizem, kteri je vseboval temeljne principe vere moje matere. V onem katekizmu, kajpada, bilo ni nikakrš-
PREDOOVOR.
Kaj js bil fevdalisem?
Fevdalizem je bil tretja doba v gospodarskem razvoju človeštva in je vladal skoz ve« srednji in novi vek noter do srede 19. stoletja. V ti dobi je prvaČilo kme tijstvo. Proletarec-kmet je bH si cer telesno svoboden, toda bil je suženj zemlje, ktero je moral obdelovati brezplačno»takozvanim plemenitim stanovom ali fevdom (grajsčakoin) in dajati jim je moral desetino vsega, kar je sam zase pridelal. To je bila dobs poljske sužnosti. Poljedelec jc bil suženj na polju, ki je bHo neomejena last plemenitačev, ali arisV -kratov, privilegiranih stanov.
Kaj je kapitaliaem?
Kapitalizem je sedanji družabni sistem. Nastal je z moderno in-
Importiran starokrajski | tobak vsake vrste
za cigarete, pipe in žvečenje. Im-portirane cigare in cigarete. Vse >ristno in po zmernih cenah.
VAC KROUPA,
1243 W. 18th St. Chicago, HI
Aka hočei dobro naravno vino piti, ogiaai ac pri
JOS. BERNARD-l
1903 Blus Island Ave.
Telefon Canal 842	CHICAGO
Pri njemu dobil najbolja kallfornlj »ka in importirana vina.
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Chicago, Hl
Ima veêjo aalogo ar, varilla, nov in drogik drago tin. lavrtaje ta* vaakovretna popravila v tej stroki p«
salo ai tki osmi.
ObiMtta ffa!
Frank Verbajs, Vandling, Pa., box 135.
KNJIŽEVNO NAZNANILO.
Da zalogo čim preje razprodam in da morem tem preje izdati na-daljno, nad vse zanimivo razpravo ,vBEosesove zmote, ali: stvarstvo sveta po bogu v 6 dnsh, kakor ga pripoveduje sv. pismo, v luči moderne znanosti,' '—odločil sem se, da zopet znižam brošuri
14 KAKO SO NA8TALE VERE IN BOGOVI?"
ceno na \2Voc. pod pogojem, da se naročita najmanj 2 izvoda skupaj; sicer pa stane posamezen iztis, kakor prej, že itak malenkostno svo-tico 15c. Pri naročitvi 2 izvodov je torej vposlati znesek samo 25e., pri naročitvi enega pa 15e.
Knjižico naj bi zlaati marljivo čital tudi ženski spol, ker je splošno znano, da tiči ta še v mnogo večji duševni temi in je uplivu duhovništva bolj podvržen, nego pa moški, to pa zato, ker ne pride do takega čtiva in nima prilike poučiti se o tem tako silno važnem verskem uprašanju, ki igra v življenju posameznika kakor tudi celih narodov najpomembnejšo in odločilno vlogo. —
Bodimo v resnici, — ne ssmo z jezikom l — napredni in vneti za ljudsko isobrasbol To pa pokažete najlepše v dejanju stem, da črtate in razširjate spise, ki odpirajo ljudstvu oči in ga učijo spoznavati resnico.
IVAN KAKER, 1922 Laflin St., Chicago, 111.
ČE RABITE EXPRESS
kotfH», seno za ftlvtno In sploh red, Id spadalo v stalno stroko ---se oglasite pri-
W. J. BRENNAN.
11*2—1st St
La Salle, IlL
telephone 380 r.
Novo Odlikovanje!

pa iskati dokazov zanje drugod Zato sem se namenil, da pripomorem socialistični literaturi tudt s takim spisom, ki bo v kratkih stavkih s kolikor mogoče kratko razlago podal principe znanstvenega socializma, ne da bi mi bilo treba, zatekati se k širšemu vte-meljevanju ali razlaganju." Cita-telj, ki je ofoenem zaveden eo-drug, lahko sprevidi, da je Cline v polni meri zadostil svoji želji.
V oklepajih, na koncif mnogih odstatkov so označeni viri: lite
nih Sikih razla«; morali smo «le-íjo, z iznajdbo neMrt», mapo vrjeti v dotične principe, ali »">• S I»™0^» ma4ra
ja stopila na prvo mesto; dvignile
so se tvornice; delavci, kteri dobijo za svoje delo nekaj mezde, so sužnji stroja in tvornice, ki je o-boje lastnina posameznikov, kteri se imenujejo kapitalisti.
"Kapitalizem je družaibni sistem, ki temelji na' privatni lastnini sredstev za proizvajanje (produkcija)—m a« ne, tvornice, rudniki, zemlja itd. — in razdeljevanje adi razvažanje (distribucija) — železnice, parobrodi itd. — in kteri se vzdržuje kooperativno z
Qr
\
. . __ „ -v, . -„luti mezdnimi delavci, kterih kompen-
ratura in imena mnogih socialisti-	...	. .. , '
' " " .	. „ _ !zacira temelji na ceni ali vredno-
imh avtorjev in m,«lecev po kte- 1	^	ali «le, a
r* so povzet, Hot.in. odstavk, ah > r8zpola(rajo. Politiina 9tran
c.Ut<Je sem puat.1 kakor ao v .z-	je repubiikan8Ua.
virnrltn.	1 nKmarhiatiino-demokratižna ali
. Upam, da bo to delce prar pn-	monarbiati;no.aUolutUU«na
Šlo slovenskemu proletanatu v A- * f meriki; da bo pripombo mno- v,fl(,a-	Aiey.;
gim našim delavcem do pravega Krj je % ozir0m na delavca rasli-
_ . •	.1 ____... X.Jil, »nriinllV.	_	. .	■	II fl
pojma o glavnih načelih socializma in ga pripeljalo v vrste svojih razredno zavednih tovarišev.
Prsrajatelj.
ji
SOCIALISTIČNI KATEKIZEM. Kaj je takozvana civilizacija?
Civilizacija, o kteri se dane«
ke v teh družabnih sistemih?
V starem veku je bil delavec telesni suženj; v srednjem in novem veku poljski suženj, a dane« je mezdni suženj.
Zakaj je delavec mezdni suženj?
Zato ker je priklenjen na stroj
govori in piše, se lahko označi tu-	in drugo orodje, ktero je pnvat-
di z drugo besedo: kultura. Na-	na lastnina kapitalista, a za svo-
md. kteri ima gotov del svojih	je delo dob. le majhen del vred-
ljudi umsko (intelektucino) raz-	nosti svojega produkta v obliki
; vitih in moralno (riravno) dostop-	mezde ali plače. V boju za obsta-
nih, .s, smatra za civiliziian >	nek je delavec naravnost pri s,-
,	r	ljeo, sprejeti vsako ceno v obliki
kulturen narod.	f ,mU pomi(li gos^Ur
Ali je že danes prava civilizacija?	in orodja aii kapitalist zs
Ne! Prava civilizacija bo sele	r^;esrovo delavno silo.
tedaj, ko bo Sloveška dnižba or- •	••
ganizarana, ko bodo vsi ljudje	Kaj je bodoči «istem v razvoju deležni vsestranske izobrazbe in človsike drnžbr?
I>rez razlike vsi na visoki stopinji Socializem kulture. Prava civilizacij» je p»	W P™*)
DR. FERDINAND HARTMANN
je bil od Zdravniškega zbora jednoglasno izvoljen
ZA PRVEGA PRIMARIJA V NEW Y0RKU
To novo odlikovanje našega zdravnika je velika sreča za Vas, kateri ste bolni slabi in nemočni
PAZITE Dr. Ferd. Hartmann veli: „Poprej nego pišete kateremu zdravniku in poprej predno pričnete rabiti kakšna zdravila — opišite i kreno in brez sramovanja svojo bolezen njemu, prašajte ga za svet kaj Vam je storiti. On trdi, da veČina bolezni j. na katerih na i rojaki trpijo, prihaja vslcd nepiavilnega delovanja i pokvarjenja krvnega si tema.
DR. FERD. HARTMANN jc danas navsaki naCin prvi zdravniški učenjak v New Vorku za VSE KRONI Ni* BOLEZNI ZUNANJE ALI NOTRANJE — kakor Uu.i za VCE TAJNE BOLEZNI MOZA IN ŽENE— r.ina t< r:;j bolnika, katerega on ne bi bil popolnoma ozdrr-vil. — ZATORAJ ROJAKI ako potrebujete kak' nc a spravni kega nasveta a-li pomoči,, obrnite so pismeno a'i o:«bn<» ia z popolnim za upanjem naznanite mu vse Va c &im\ tomc bolezni ke* se Vam zagotavlja sigurna pomoč in najbolj a zdravila.
Vsa pisma naslavljajte točno in edino le na;
Dr. Ferd. Hartmann
218 Kast 14. St. New York, N. y.
}
Halo, Johny!
Kje ti pa bil rčormjf Saj val kje, tam kjer je največ sabave. Ali ie ne voi da je največ sabave v GOSTILNI.
John Košiček,
1807 80. Centre Ave. Chicago, m.
regalia, kape,
ta slov
drnitva aajbolje preekfbi
Emil Bachmau
1719 So. Centre ave., Chicago, 111.
Slovencem in Hrvatom!
, <ka iadetajemo
nhl^kP P° aa^aovejlem kroja. Dni>k» <Wk>; trpe*no Im ¡Umo UUIcn^, y tMiofi tmam9 t«MM rasae drag« po
^tr^tna, k
da ji v delokrog oprave — oblek. Pridite ia oglejte et nafto ialoftbo. Z VWQ epoAtovanjeoi
rJ. J.Dvorak l Co
^INION (10IHIIRS-TAIL0RV L . Bom '»'laMr.viTA'iâ
NE ZAMUDITE.
Ako nameravate dati vašim prijatellem ali ' sorodnikom •liko kot n-r' darilo, je
izkušeni fotografist tisti, ki izdeluje slike, da vzbujajo pozornost.
Poveču|e slike na »ve načine.
14381440 BLllE ISLAND AVE., CHICAGO.
VA VOGALU 14. FLACB.
- 1
TELEFON O AVAL 287.
üSTAVOYLjnro int.

obleke po meri po $20. $22, $25.
Izdelujemo
Prodajemo nS^St Sk
ImsinA veliko zalogo modernih klo-llllalllU bukov v najraznovrstnih bojah.
V7HlfWI1 ,mamo veliko zalogo srajc, kra-
£«aiuyi vat jank, spodnjih hlač, opank, i t. d.
Za mnogobrojna naroČila se priporoča fTTTIT M M M1?If
PRVA BRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUHI ITI/IIIUA,
1724 S. Centre Ave.9 Chicago, 111.
i| ZEMANOVO ^GRENKO VINO^
'! je najboljie zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boles-
!»	nim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEGLJIV
0	LEK ZA MALO KRVNE ŽENE IN DEVOJKE. ° Iadelano iz najboljiega vina in sdravilnih zelišč.
ZEMANOVA "TATRA",
želodečni grenčec.Tatra je izdelana is sdravilnih zeliič tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebav želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizam.
Dobiti v vseh slovanakih salunih kakor tudi pri isdelovaleu teh najboljiih zdraviL
Prodaja na debelo in drobno najboljia Oalifornijska vina.
1	ZEMAN, ,8S8cM!r-

Zdravljenje v 5 dneh
brez noža in bolečin
(RAZSlRANJB
Varicocele, Hydrocele ¿¿i
Oidruvim vteerga, kdo» trpi na Verieoecli, Strietnri. Dalj» oMlravim nalrxljivo xaetrn^enje, iivinp noemoinoati, vodenico in bolezni ti6o£ih ee motkih.
Te prilika je d»na tistim, ki eo iadali tš veUke evok zdravnikom ne da bj bili osdravljeni ia moj namea je, p» kneati mm, ki »o bili tdravljeni od tneatov sdravaikos hreruaprino, da posedujem le jat edino sredstvo, e kterias zdravim rspeino. Za nevspeino zdravljenje nI treba plačati--le sa vfpelno. Opravim pozitivno ielodečne bolezni, pljnftaa, na jetrik In ledvicah ne glede kako stara je bolezen.
Tajne molke bolesnl zdrsvim hitro, za stalno in tajno, iiviene onemoglosti, slaboet, zgnba krrpoeti, napor, zaatruplonje in zguba vode. Pljnfta, naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim s mojo najnovejio metodo.
. ženske bolezni v ozadju, beli tok In dru,fe »dr»vim za stalno. —Zastrupljanje in vse druge koline bolesni kakor priMe, ture, garje, otekline.—l<o«nl to* ia drage bolrzni. PreiMe ln svstnje ssstonj.
DR. ZIN8. 41 SO. CLARK 8T^ CHICAGO. (Med. Randolph in Lake St.) tTradnje: od 8 ure zjut. do 8. ure sveier. V nedeljo: od 9 ure zjut. do 4 nre pop.
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovke. mineralne vode in runih neopojnIH pijač.
1887 Bo. risk St. Tel. Canal 1405
Jalto važno vprašali«?
14 Ali sem 2e poslal zaostalo naročnino na 14 Proletarca"! Š« ne I —
Delavec Ševirjov.
"i. «
Povest issa dob« ruake revolucije.
Spisal M. Arcibaiev. Poslovs-nil Jože Zavertnik.
(Dalje).
Minuto časa je ležal na pol o* mami j en na mrzlem in mokrem kositru in srce mu je vtripalo močno; še vedno je občutil čut groznega padca.
Nek ftum se je začni *aleč — v globočini; to ga je poklicalo v iviljenje. Nekdo je govoril v prepadu.
Ševirjev je počasi lezel proti oknu na strehi.
Tam, na drugi strani strehe je videl neznano dvorišče. Vrstili so se slepna okna, vrhovi . suhega "drevja in plo&evni trakovi trate. Črno človeče, ki je bilo od zgoraj podobno žuželki z nožicami, ki prično gibati že pri glavi, je hodilo po belem kamenitem tlaku na dvorišču. Jasno m> odmevali njegovi koraki navzgor. Ševirjev je zdrknil *>o strehi in zginil je v temi obširnega strešnega okna.
Nebo je gledalo mrzlo nizdol. Daleč se je pa razprostiralo morje streh in dimnikov, za njimi na horizontu se je pa prikezevalo morje v svitlobi začenjajočega dneva.
XII.
, Zvonec je zbudil Alfcdjeva. Iz navade je prijel za cigareto, a v istem trenotku je nekaj obtežilo njegovo srce. Mejtem, ko je iskal vžigalice, je dvignil' glavo in poslušal. Maksimova se je pričela gibati v svoji sobici. Culo se je, kako je zdehala, njeno spodnje krilo šumelo, ob nekaj vdarila in bosa lezla po hodniku.
"Kdo je T" je čul Aladjev njen zaspan in nevoljen glas.
" Brzojavka. "•)
"Za kteregaf" je vprašala Maksimova.
Najbrž so ji odgovorili, pa tako tiho, da ni bilo čuti nič.
Aladjev je vstal urno in se vse-del na postelj:
"Nakrat," je hitelo preko njegovih roožgan nebroj slik in domisli j. Nakrat se je domislil malega zavitka papirjev, ktere je mali možicelj pustil pri njemu. Za-klicati hotel, naj ne odpro vrat; planil je kviško «— v hodnik — ali čuta se je, da se je zapah odmaknil in da prihaja več ljudi v težkih Skornjih.
Dozdevno se je nakrat vzbudil ven svet v strašno živih barvah, krikih in piskih.
Velik, koščen, z velikima rokama, v srajci je pričel Aladjev tekati po sobi gorindol. Nakrat je bilo jasno v sobi. Še pred minuto časa, je mislil, da leži v temi; ali sedaj ob jutranji zori je bilo poznati vse na drobno: Miza z ne-zgotovljenim delom, cigarete, čevlji pod posteljo, podobe na steni.
"H komu pa hočete?" je vprašala Maksimova s tresočim glasom.
Odgovora ni bilo čuti, starka je zastokala glasno in vdarila z rokama skupaj. Takoj so se čuli koraki v hodniku.
Aladjev je skočil in ključ obrnil tiho v ključavnici, ne da bi vedel zakaj.
Potem je skočil k mizi in zagrabil zavoj, ki se mu je dozdeval kot kamen, ki vaga sto kilogramov. Za trenotek ga je držal v jrtki in planil k oknu.
"Razstrelba bo — vseeno.^ je mislil pred napol odprtim oknom, skofei terega je pihljal svež jutranji zrak. "— Vseeno — kasneje se lahko utaji. . ." , Razmišljal je mrzlično, potisnil je zavoj skozi okno in bomba je visela za trenotek nad prepadom. Aladjev je že skoraj odprl prste, kar je skozi njegove možgane šinila nova misel ♦ ta misel je bila tako prazna, da je Aladjev zastokal kot ranjena žival.
'1 Kaj naj storim . . . papir, naslovit . . . Našli bi jih na-dvorišču!... Sežgatit... Ni časa .. ^ Sam poginiti in rešiti druge f. . . Povedal sem jim vendar! * Prosil sem jih, naj mi dajo mir... Kakšno pravo imajo sedaj do mene f Kdo jim daje pravico, da se zanašajo na mene I. . ." .
Po sobah so bili vsi pokonci. Nekje so pričeli plakati otroci, nekdo se je vtražil, čul se je stok. V
Sevirjovf sobi se je Čula glasna govorica in ropotali so s pohištvom, poleg pa klali.
"Res, ptiček je ušel. Najbrž je šel k soeedu. Vaše blagorodje, — tu stanuje dijak. Vrag nfcj vzame vse. . . Postavi puško na stran. Satan, bi človeka kar meni in tebi nič vstrelil," — Aladjev je ču( razkačene glasove.
Nakrat je nekdo potrkal na njegova vrata s tako rednimi udarci, da je Aladjev menil, da skozi odprta vrata vidi policajskega častnika z gladkim obnašanjem in tr-dosrčnimi očmi.
Zdaj je odskočil tiho od okna in položil bombo na mizo, s ktere jo je zopet vzel — skoraj za las mu je padla iz rok — in jo položil pod žimnico.
Na vrata je zopet nekdo potrkal.
^"Bodite tako prijazni in odprite za minuto časa," je govoril nekdo v hodniku ~ prilizneno in grozeč«.
Aladjev ni odgovoril. SovraŽ-tvo, ktero je vsesal z materinim mlekom v sebe in gojil skozi celo življenje do teh ljudi, je vzplam-telo nakrat v njem. Ne da bi dolgo premišljal, je pokleknil pred črno pečjo, iz ktere se je razprostiral vonj mrtVe žrjavice. Urno je pretrgal nit, s ktero je bil povezan sveženj in pričel trgati papir na kosce. Vrata peči so zastokale »in preko papirja je zaplapo-lal ogenj. ,
"Odprite, drugače vlomimo," je nekdo zarežal hladno in razkačeno.
Zdaj/j^ najbrž stalo že več ljudi pred višati; nakrat so pričeli razbijati po njih.
"Prehiteli me bodo," je kot blisk šinilo skozi možgane Aladje-va. V duhu je videl vse, kterih življenje in usoda sta bila odvisna, če se njemu posreči vničiti papirje; ali žrtvuje s»be ali jih pa izroči policiji. V svoji duši je videl veliko delo in požrtvovalnost mladih in čistih duš« Tucati znanih obrazov so gledali v njegovo dušo.
"Bolje je tako/' se je oglasil v njemu mehak in notranji glas. "Bolje tako. . . bolje je, da jaz kot. . ."
Tiščali so vrata, kot bi za njimi stala čreda podivjanih živali, ne pa 'ljudje.
"Odpri, vdaj se!" so grozili glasovi.
Nakrat je Aladjeva objela hladna in divja jeza. V njemu se je porodila želja psovati jih, norčevati se iz ž njih. .
Sam ni vedel, kako je zagrabil za težak samokn^s. Najbrž ga je s papirji vzel z mize.
(Dalje prih.)
RDEČA MARKOVA. ——
Povest. Spisal Ernst Georgij. — Poslovenil Jože Zavertnik.
•) Brzojavka je navaden odgovor ruske policije na vprašanja oddajalca sob, kedar hoče po noči izvesti hišno preiskavo.
Katinka Markov, v trgu poznana pod imenom rdeča Markova, je gledala z malih stopnjic, ki so vodile do njene prodajalne, na slabo razsvitljen trg. Za občinsko hišo je ravnokar zginila kozaška patrulja.
Danes se ni niti oglasil svonec. Noben kupec ni prišel. Tudi ko-pejke ni v blagajni ; obrok za me-njice je pa tu. Ako ji soprog ne pošlje denarja, ki potuje za veliko varšavsko tvrdko, ji bo hišni gospodar odpovedal stanovanje, liferantje jo bodo dali pa zar ubiti, kot ji že prêté leto dni. Markova je mrko zrla pred se, potem je po-gladila svoje rdeče lase in med vzdihi pripravljala se za noč. Zaprla je okna in omare. Kositraato škatljico v blagajni je pa pustila odprto. Te ne bo nihče vkradel danes. Stopila je v bližnjo sobo, ki je služila za stanovanje. Otroci so pojedli kašo in sedeli pri knjigah in se učili. Pri Markovi se je govorilo malo.
"No, mamica, ali si trudna?" je vprašal Peter in jo gledal Ijubez-njivo.
Poki mala je žalostno, čudeče, zaeno pa veselo. Markova je znala komaj za silo pisati in Čitati, trpela je radi tega in spoštovala svoje izobražene otroke. Njen soprog in ona sta stradala, da so otroci študiral. *
'Kmalu nas bodei imela preko Bere!" ji je tolmačil Peter in ji pokimal. "Prišli bodo boljši časi!" Šel je proti vrstam, da bi sledil Cirila. Za sekundo jo je pobožal po lieu in zginil.
Kaj takega še ni doživela rdeča Markova! Zadrhtela je. Še nikdo
P E O L B
ji ni skazoval ljubezni. Smehljaje in počasi je stopala ven. Slab zrak ji je vdaril v nos iz sobp,
ktere se ni zračilo nikdar. Napol oblečena je legla k počitku na trdo in umazano posteljo. Markova je poslušala, čula je, da škripljejo lesene stopnjice. Dozdevalo se ji kot bi čula šepetati. Prestrašila se se je tako, da je za sekunda nehala dihati. Nakrat ji je bilo jasno, kaj se vrli v sobici brez oketa za prodajalno. Občutiti je bilo V zraku. Ves svet je šepetal, da so revolucionarji zopet na delu, da se vrše tajni shodi. Žena v strahu je sklenila roki. Če bi bila njena sinova tudi v zvezi in se vdeleževala
tajnih shodov--da bi policija
zaznala za to — —
Tresla se je po vsem životu kot šiba na vodi. Vstala je in bosonoga je legla po malem hodniku do vrat. Skozi špranje je svetlikala luč> Čula se je pritajena govorica. Čul se je tuj, dejiel glas. Markova je pritisnila uho na špranjo) mejtem je pa njeno srce vtripalo divje. V začetku ni razumela, kaj tujec govori.* Umevati je pričela še le počasi.
Slikal je neslišane grozovitosti, ki se vrše v ječah, pripovedal je o strašnih dnevnih usmrtitev, 'o ropih, ki se vrše pri hišnih preiskavah. Vse te grozovitosti je podtikal gubernatorju, ki pri vinu in Francozkinjah zapravlja dnove, mejtem pa gubernija trpi pod njegovim pritiskom vsled podvojenega varstva, ki mu daje pravice samovlada? ja.
"Kaj ste pa zaključili?" je čula vprašati Avdotjo.
"Umrl bo po kroglji. Le njegova smrt nas zamore rešiti, kajti eden njegovih vohunov ima seznam naših imen. Že jutri nas lahko aretirajo v gubernatorskem mestu, radi tega mora kdo med vami prevzeti to misijo," je nadaljevati tuji. glas.
"Žreb naj odloči," se je čul zvonki glas Avdotje. ' *4 Trije morajo biti pripravljeni, da ne spodleti." "Žrebajmo trikrat!" Čuti je bilo drsanje stolov in trganje papirja
"Peter Markov prvi — II ja Oronenko drugi Avdotja Markova tretja!" — je zopet govoril tujec.	^
"Sprejmem," je izjavil njen najstarejši.
"Jaz tudi — z veseljem," je nehote zaklicala njena hčerka glasneje, na kar je sikanje sledilo kot opomin.
"Torej vam bom razobložil načrt in izročil mestno mapo. Skrbno moramo določiti kraj. Najboljše je blizo mestnega parka. Tam se bomo zbrali in pomešali med delavce. Drevoredi, drevje in ljudje bodo olajšali beg, kterega lahko ščitimo! Poglejte--"
Moč Markove je bila pri kraji. Lezla je v postelj, vroče čelo je pa pritisnila na stranico. Dozdevalo se ji je, da se podira hrib na njo, ki ji jemlje moč do razmišlja-vanja, da ne more misliti jasno in določno. — To je nekaj groznega! — Napad na gubcrnatorja! — Pa njeni otroci, njeni otroci! — 1
Napočilo je jutro. Peter in Avdotja sta bila nekoliko bleda, v drugem oziru sta se pa obnašala po starem. Ciril se je učil pridno. Markova ni vedela, če se je tudi on vdeležil zarote. Tiho, kot vedno, je živela družina. Markova je krpala perilo in sedela v prodajalni. Kupcev ni bilo. Noben človek ni opazil, da v možganih blede žene, kteri je beda vrezala globoke gube, divjajo smeli načrti.
Drugi dan je oče poslal iz Varšave pet rublje v. To je bilo dobro. Zaloga je pošla. Trgovec ni hotel dajati več. Avdotja je pa morala prinesti živila z druzega predmestja, da niso zarubHi denar rja. — Ure so minevale. In prvič je občutila Markova, da drvč.
Trajno vprašanje: "Kaj storiti? Kaj storiti?" jo je podilo v obup. Nakrat se ji je zjasnilo. Tiha odločnost se je pojavila na njenen obrazu.	. .
Njen obraz je zopet postal top. Le ostri opazovalci bi opazili v njenih očeh nekaj divjega, prikritega. Pa kdo bi zdaj mislil za druge. ,
'' Moram v mesto h trgovcu s kontenino," je pojasnila Markova v soboto zjutraj svojim otrokom.
Na glavo je djala star klrtbuk, oblekJa je oguljen plašč, roke je pa držala na žepu, ki je nekam čudno štrlel proč. Nihče 5i nt ugovarjal. L« Ciril je vprašal:
"Ali se vrneš zvečer?"
"Upam," je odgovorila. •
Okoli njenih usten j« zaigral smehljaj, ko je stopila na vlak. S prsti je pa obje a samokres, kterega je s težavo vzela hčeri iz potne torbice. Ali njeno srce je bilo mirno, njeni živci niso trepetali.
Komaj je dospela v gubernator-sko mesto, je takoj brzojavila soprogu v Višavo: "Pojdi po otroke. Nesreča." Z zadnjimi kopejka-mi je plačala brzojavko. Zdaj ni imela denarja za povratno vožnjo. Zvršiti se mora.
- Ne da bi se tresla, je stala pred orjakom, ki je bil oblečen v dragoceno z zlatom pretkano uniformo -in jo prezirljivo ogledoval, z briljanti posuto roko pa vihal brado. Sedel je pri pisalni mizi, za njim, pri vratih sta pa stala dva kozaka.
Gubernator je čital njeno na-cionalo, ktero mu je vročil nekdo drugi:
"Žena, govori," je zapovedal. "Nimam časa!"
"Jutri — v nedeljo — pri procesiji," je pripovedovala žena počasi, "bodo umorili vašo ekselen-co pri spomeniku poleg mestnega paifca."
Dvignil je glavo. Njegov rdeč obraz je pobledel.
"Kdo?" je vprašal urno.
Potegnila je samokres previdno iz žepa in zadržala pod predpasnikom.
"Deset mladeničev je oboroženih z brovningi."
"Ali jih poznaš osebno?" je vprašal ponovno.
"Da."
"Imenuj jih, ljuba žena!" je prosil z bledimi ustnicami in tresočima rokama.
Markova se je počasi ozrla po vojakih.
"Ali jih smem vaši ekselenci povedati na tiho," je menila neodločno, "nočem — no — —"
Orjaški mož je koprnel strahu.
"Stopi bližje," je mrmlal. "Obdaroval te bom bogato, a ne skušaj lagati--"
Njegove oči so obvisele na ženi v siromašni obleki. Domišljal si je, da sta jo glad in beda prisilila do izadjstva.
"Darujem ti tisoč rubljev, če—'
Že je stala pri njemu in pripog-nila se naprej.
Predno se je zavedal, je čul krik, občutil je nekaj mrzlega na sencu in čul je pok. Potem se je pa zgrudil na tla.
Ona, ki ni imela nikdar orožja v rokah, je zadela dobro. Gubernator je bil mrtev.
Hladen usmev je legel okoli njenih usten, srce ji je pa tajno vriskalo veselja, ko so jo možje potolldi na tla in zvezali.
V vladni palači, kasneje pa v mestu, je nastalo razburjenje, ko se je raznesla vest o srečnem napadu. Morilko so odgnali v ječo.
Rdeča Markova ni hotela uživati hrane. Govorila ni več po atentatu, pogumno je pretrpela muke in junaško je šla na vislice, ne da bi kazala strah. "Otroci so rešeni. Za mene se ne gre!" je bila njena zadnja misel.
Listu v podporo.
Drskar da za Novo leto Prole-tarcu 26 c.; Premalo izkazanega od J. Pučka 50 c.; Joe Bratož, Joliet, 111., 50 c. — Vsem hvala!
Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnico.
FRANK ZORNJAK, 1837 So. Centre ave., Chicago, 111.
Najbolj!« in najfinejše obleke
so po nizki osni na prodaj pri H. 8CHWARTZ,
16—18 N. Halsted 8t., Ohicago.
Velika zaloga klobukov, čepi«, če-vljev, perila in kovčekov.
Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo.
Prehlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s "Pain Expel-ler", kakor je popisano v knjižici, v kteri zavivta steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica, treba pa je paziti na to, da je varstvena znamka s sidrom na kartonu in na steklenici.
Sramota.
V eni svojih proslulih pridig je rev. Dick opomnil, da je sramota biti bolan. Gotovo je mislil povedati, da bi se moral sramovati Človek, ki bi bil lahko preprečil bolezen, pa je ni. Dsndanšnji vsakdo pozna ali bi moral poznati telesna opravila in vzroke najna-vadnejših bolezni, in dostikrat je v njegovi moči, jih ali preprečiti tdi hitro ozdraviti, preden se trdno primejo telesa. Zanesljivo merilo je vaša slast. Če ta oslabi, nekaj ni prav z vami in svetujemo vam, da začnete nemudoma uživati Tmerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To je zelo koristen pripravek, ki vam podeli zdravo slast in novo živčno moč. V lekarnah. Jos. Triner, 1333— 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Krasen koledar vam pošljemo po prejemu lOc v znamkah.
■ ■■■
Pozor rojaki in rojakinje!
Kam pa greste v saboto dne 6. januarja 1910?
Na prosto zabavo, ktero priredi Žensko društvo Nada št. 102 S. N. P. J. v mali dvorani na 1802 Centre ave.- Začetek ob 8 uri zvečer. Preskrbljeno je za prost prigrizek in za izvrstno postrežbo. Za obilo udeležbo se priporoča
ODBOR.
M. A. Weisskopf, M, D.
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 8—-II predpoldne in od 6—9 zvečer.
1842 So. Ashland Ave. Tél. Canal 476 Chicago, 111
Valentin Potisek
GOSTILNIČAR
1237-lst St.
La Stile, III
To« vw, gootilni podrejen« pájafe pri poro ¿a rojakom a. obte obi^
P* P Al N-
I EXPELLER"
Kaj ti koristijo močne milic«, č« trpil na revmttumu.
PAIN-EXPELLER
dobro vdrgnlan, II takoj oUjte bol®«r• In odltnm njih vzrok*. PottoInlOo? v»«b lokarafth
F. ki. ftiefctir A C«., 215 PmH H,
H NKW YORK mM
Joseph ,Kratkyf
1645 W. 21st PL, Ohicago, m.
Izdelovalec najfinejših cigar vsake vrste.
Na debelo in drobno.
Streti kruh in fino pecivo dobita vedno ▼ hrvatsko slovenski pekarni
Curiš i Radakovič
1458 So. Centre Ay«. Vosi tudi na dom	CHICAGO.
POZOR! SLOVENCI! P0Z0R1
SALO ON
s modernim kegljittes
Svete pivo v sodftkih ia bnUlJkah in drage rannovrata« pijai« Ur ■modk«. Potniki dob« tedno preoo-AiAde sa nizko eeno.
Poetrasba točna Ia is borna.
Vsem Sloveoeem ia dragim Sl< se toplo prlporoéa -
MARTIN POTOKAR,
1625 So. Centre Ave. Chicago
G.Vokouf!
MU W. 18 St Chicago.
Popravlja dežnik« ia pip« po primernih cenah.
Kadar m brijete stopit« vsdno v brivnico I. rasreda, to j« pri
Louis Polka,
H15 W. 1811 St., Tkilli Hali Bife
CHICAGO. ILL.
Naročite se na
Slovensko-angleško slovnico, Slovensko-angleški tolmač in Angloško-slonnski slovar.
-Vse tri knjige v eni stane le
$1.00 in jo dobii pri
V. J. KUBELKA AND OO. 538 W. 145. St New York, N.Y.
Primerrn delo dobii le, ako si zmožen angleščine. *
Podpisani naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, da sem odprl novi saloon na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro wi-sko.	Se priporoča
John Mladič
2236 So. Wood St. Chicago
Leopold Salflel
v kazenskih la «ivilnik Anto Phon« 6065.
Off i es Pbon« Main 306A
Ree id «mee Phos« Irwin« «ITS
umao: 27 METROPOLITAN BLOCK
Severosap. ogel Baodolph la La Sails «Um Stanovanj«: 1217 Sheridan
HALO! HALO!
Kam pat — Na sv«!« pivo ia taAo dobrega vina k
Frank Mladiču 1832 8. Centre Av«.
tam m bomo imeli po doma*«."
To j« pogovor s ceste, ki prifta « mojem salooan.
Frank Mladi«,
1832 S. Centre Ave., Chicago.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik sa notranj« bolosni In ranoednlk.
Isdravniftka preiskava brezplačno pis teti j« 1« sds vil s. 647 in «49 Bins Island Ave. Ohicago. Za dn« ore: Od 1 do S po pol. Od 7 do S sveéer. leven Ohieage tiveéi bolniki naj pi Mo elovenskl
SE LI BRIJETE SAMI?
Mi Vsm oforiramo brim sa «2.00 iadalaa« in nsjboljiega materijala, ki se prodaja sa «4.00. T* nam zagotovi in win««« 100 novih odj«male«v k tisočem drusih, kterim smo prodajali od l«ta 1876—to je S3 let pod tvrdko Jos. Kralj. Vsi II so iznaili, da so nai« brit v« is nsjfboljtega mat«-rijala ia da jih najbolj ssdovol«. Vsaka na«U britev i« garantirana in mi damo v slu£sjn, da nI komu britov po volji, damo popolno sadoifcmjs dotiftniku. Nihče ne more oeeniti britv« pradn« je ni rabil. Ker vemo, da so naie britve dobra jih lahko tndi garantiramo. Oena tem britvam Je le $2.00. Brusimo tndi star« britv«, sa kar ralnaam« 25c. za Chicago. Zs isven mosta j« plsCaii 6c v«i sa poStaiao.
1147 W. 18th Street,
CHICAGO, ILL.
Ste že obnovili naročnino "Pro-letarca"! — Če jo Se niste, storite to takoj, da se Vam ne intavi lista.
Dr. Wm. A. Lurie,
IZKUŠEN ZDRAVNIK.
Ordlnnje: Anda's Drnfr Store, 631 S. Centre sve., od 11—42 po dn«vl. Drugi urad: 100 Ststp St., Koom 210, od 4—5 nt« popoldne, izvsemfti
, nedelje.
Stanovanji: 27S7 W. 22nd Stre.it.
Telephone. Canal 8S9.