poštnina plačana v gotovini DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE O ST. 10. 8 1. MARCA 1957 ® LETO XVI. • CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! Tovariš Janko Rudolf, predsednik Zveze sindikatov Slovenije Republiški svet ZVEZE SINDIKATOV ZA SLOVENIJO Republiški občni zbor ZSJ za Slovenijo, je na svojem II. rednem letnem zasedanju 23. II. 1957 izbral svoje republiško vodstvo: ČLANI PLENUMA Albreht Roman, novinar; Bakarčič Leon, magister farmacije; Banovič Rado, industrijski tehnik; Batagelj Avgust, železničar; Bečan Ivan, ključavničar; Bele dr. Ivan, sodnik; Berdajs Franc, zidar; Bergant Franc, mizar; Blaha Tilka, predmetna učiteljica; ■ Boršnlk Franc, kovinar; ■Boštjančič Franc, stavec Bregar Rudi, ključavničar; Brejc Tomo, delavec; Brolih Jernej, železostru-gar; Brurpen Vida, uslužbenka; Cink Stojan, delavec; Cvahte dr. Saša, zdravnik; F:as Mara, uslužbenka; Gabrovšek Janez, mizar; Funkl ing. Lojze, gozdni inženir; Galič Jovo, krojač; Ganziti Rudi, zidar; Gorjup Ivan, pleskar; Gostiša Mihaela, delavka; Gričar Jože, delavec; Gril Danila, delavka; Jež Pepca, delavka; Jurač Jože, tiskar; , Kardelj Pepca, delavka; Kopitar Jože, delavec; Kovač Albin, delavec; Kvas Jakob, ključavničar; Logar Anton, upokojenec; Lorenčič Jože, delavec; Miklič Rado, pravnik; Ocepek Lojze, delavec; Omladič Milica, delavka; Pajk Bojan, strugar; Piki Jože, rudar; Pipan Franc, mizar; Pirnat Janez, delavec; Plazar Franc, ključavničar; Plevnik Jože, kovinar; Pogačnik Anton, kmetijski tehnik; Potočnik Roman, delavec; Razdrih Feliks, delavec; Rems Janez, elektnome-hanik; Rudolf Japko, kovinar; Sbrizaj Danilo; Seliškar Tone, književnik; Smollnski Mile, novinar; Spacal Jože, uslužbenec; Svetek Franc, upokojenec; Skrinar Vili,, rudar; Slander-Mirinko Mica, delavka.; Slosar Ivan, uslužbenec; Sfer, Danica, uslužbenka; Sturm Tone, delavec; Tribušan ing. Anton, inženir kemije; Trebiš Štefan, učitelj; Zdešar Henrik, učitelj; 2 mah er Ivan, uslužbenec; NADZORNI ODBOR 1- Sturm Nejče. uslužbenec; 2. Galof Albin, kovinar; 3. Kern Rrna, delavka. ŠTIRI STVARI V OSPREDJU REPUBLIŠKEGA OBČNEGA ZBORA SINDIKATOV ZA SLOVENIJO Poročilo o nekaterih najvažnejših nalogah v bodočem letu, ki so' izražene «• »Programu dela« je pokazalo vso obširnost sin" dikalne dejavnosti. Ta dejavnost nt, more biti uspešna, če ni celovita. Vsaka enostranost, predvsem pa zaprtost v ozke okvire proizvodnje kolektiva samo slabi vpliv delavcev in uslužbencev na rast družbene proizvodnje in rast socialističnih odnosov pri nas. Razumljivo je, da je naš skupni cilj doseči postopno vse večje blagostanje delovnih ljudi. V našem splošnem družbenem razvoju, zlasti v gospodarstvu smo prišli do take stopnje, ki omogoča, pa tudi zahteva določene spremembe, ki so bile nakazane že na zadnjem posvetovanju pri tovarišu Titu in na IV. plenumu Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Te spremembe so v manjši mer sicer že upoštevane v letošnjem družbenem planu. V predstoje-čem zasedanju pa je Ljudske skupščina sprejela vrsto predpisov, ki bodo še nadalje vplivali v tej smeri. Kakšni pa bodo uspehi v življenju, zavisi od nas samih. Kajti z novimi predpisi lomimo nekatere administrativne spone, ki so se pokazale kot nevzdržne, a namesto njih bomo morali sami s polnim razumevanjem in odločnostjo dalje uravnavati tok našega gospodarstva. Danes je povsem vsakemu jasno, da js življenjska raven skupnosti in posameznika odvisna od proizvodnosti dela. Ta pa ■ je pri nas še izredno nizka. Poiskati vse možnosti in vzbuditi zanimanje vsakega posameznika za dvig proizvodnosti, to je naša stalna naloga. To je edina pot za hiter razvoj in dvig blagostanja, zlasti, ker imamo tu še neizčrpne možnosti. L življenjska raven zaposlenih 2. proizvodnja in storilnost dela 3. delavsko in družbeno upravljanje 4. izobraževanj e odraslih ljudi V petek, dne 22. februarja, $e je v Domu Jugoslovanski ljudske armade v Mariboru zbralo blizu 280 delegatov, ki so Jih izvolile sindikalne organizacije Slovenije. Nekoliko po deseti uri je tovariš Janko Rudolf, pozdravil delegate in goste, med njimi tovarišico Vido Tomšičevo, sekretarja CK ZKS Franca Boleta, člana Izvršnega sveta LRS, Ljuba Mijatovlča iz CS ZSJ, Vekoslava Janjiča iz RS ZSJ Hrvatske, Milana Apiha, predsednika okrajnega ljudskega odbora Maribor, Vlada Majhna, sekretarja okrajnega komiteja ZKS, generala Vlada ščeklča, ing Janka, Torkarja iz Društva inženirjev in tehnikov, Frančka Mirtiča predsednika LMS in druge. Občni zbor je z enominutnim molkom počastil spomin umrlega Mavrioija Borca. Po izvolitvi delovnega predsedstva in komisij je tovariš Janko Rudolf poročal o najvažnejših nalogah v bodočem letu. Zato bodo naše organizacije v letošnjem letu usmerile svoje delovanje predvsem v dveh smereh. Prvič, v izpopolnjevanje gospodarskega mehanizma, ki naj podpira vsa pozitivna ekonomska prizadevanja, za Ivi g proizvodnje, proizvodnosti in življenjskega standarda, in drugič, v izvajanju vseh tistih u-krepov (v naših gospodarskih enotah komunah, skratka na vseh področjih našega družbenega udejstvovanja), ki temelje na sprejetih smernicah in spremembah v naši gospodarski politiki in katerih glavni namen je izboljšati gmotni položaj delovnih ljudi. Seveda pa so poleg tega naše organizacije dolžne že ob sedanjih pogojih mnogo več storiti kot doslej za delovne ljudi. Samo na področju prehrane delavcev, ustanavljanju tatkih dejavnosti, ki naj razbremene delavko — mater, ki olajšajo življenje v družini iin posameznikom, je zelo mnogo neizkoriščenih možnosti. Organizacija vsakodnevnega in nedeljskega oddiha, kulturno in zdravo razvedrilo, to Bodi neposredna in stalna skrb sindikatov. Res je, da so sredstva omejena. Toda prav zato smo odgovorni za kar najbolj pametno trošenje teh sredstev. OB PRVEM KONGRESU DELAVSKIH SVETOV JUGOSLAVIJE NAŠE NALOGE Sindikalne organizacije bodo tudi v bodoče posvečale mehanizmu socialistične demokracije — družbenemu upravljanju vso pozornost, še posebej z ozirom na kongres delavskih svetov, ki predstavlja v zgodovini delavskega gibanja v svetu nedvomno velikanski dogodek. Položaj proizvajalca, ki ustvarja in upravlja z družbenim bogastvom, zahteva od njega, od slehernega delovnega človeka mnogo znanja, strokovnega in tehničnega. Občni zbor je jasno osvetlil naloge sindikatov na tem področju. Za izvršitev teh nalog se mora usposobiti naša organizacija in najti naj-prifctadnejše oblike in metode dela, ki naj zagotove čim večji uspeh. Štiri stvari so bile na tem občnem zboru v ospredju; 1, Življenjska raven delavcev in uslužbencev; 2, proizvodnja in proizvodnost delaj 3. delavsko in družbeno upravljanje; 4. izobraževanje odraslih. Štiri stvari in vendar eno samo celovito vprašanje, katerega bo številni tovariši v razprav! osvetlili. To je vprašanje naše socialistične ureditve in njegove nadaljnje hitre rasti, ureditve, ki sprošča in mora še nadalje sproščati velikanske ustvarjalne sile neposrednih upravljavcev v njihovi težnji za vse večje duhovno in gmotno blagostanje ter rast socialističnih družbenih odnosov. mmm ■ J Na svojem zadnjem zasedanju Je odbor za sklicanje Kongresa delavskih svetov sprejel program dela Kongresa. Naloga Kougresa bo, 1) da prouči mesto in vlogo delavskega upravljanja, kot osnove socialistične demokracije v sklopu našega političnega in družbeno ekonomskega razvoja; 2) da zherc in oceni dosedanje izkušnje delavskih svetov in delavskega samoupravljanja na sploh; 3) da sprejme priporočila s ciljem nadaljnje čvr-stitve in razvijanja delavskega samoupravljanja. Na Kongresu bodo posebej posvetilipozornost zbornicam, gospodarskim združenjem ter drugim posebnim oblikam samoupravnosti neposrednih proizvajalcev. Kongres bo delavsko upravljanje osvetlil iz političnega, ekonomskega, socialističnega, metodološkega, organizacijskega, vzgojnega in upravnega gledišča. Republiški občni zbor Zveze sindikatov je delavskemu in družbenemu upravljanju posvetil vso pozornost. Za delavsko in družbeno upravljanje sta letos važni zlasti dve dejstvi: Kongres delavskih svetov in volitve v delavske svete. V pripravah na Kongres delavskih svetov bo zelo važno načeti, oziroma rešiti sledeče osnovne probleme: 1) Razširjanje materialne osnove organov delavskega upravljanja, ker zaradi omejenih sredstev, s katerimi svobodno razpolagajo, delno upada njihova aktivnost; 2) usmerjanje organov delavskega upravljanja, da bodo konkretneje posegali v vsa najvažnejša vprašanja pri praktičnem gospodarjenju v gospodarskih organizacijah; 3) Po- treba po boljšem poslovanju organov delavskega upravljanja; zlasti delo komisij, priprave materiala za seje, odnos tehničnega upravnega aparata, precizne formulacije sklepov, seznanjanje delovnega kolektiva s sprejetimi sklepi, kontrola njihovega' navajanja in podobno. Končno je prav tako važno izobraževanje vseh članov organov delavskega upravljanja preko najrazličnejših obluk, kot so seminarji, tečaji, ciklusi predavanj iz gospodarstva, problemov tehnične organizacije dela, pravice in dolžnosti organov upravljanja, konference in sestanki, klubi proizvajalcev in drugo. Pri vsem tem imajo sindikalne organizacije zlasti sledeče naloge: Prvič, predvolilne, priprave za volitve delavskih sve- tov je izkoristiti za temeljito analizo njihovega dosedanjega dela; drugič, obdelati kadrovska vprašanja in sprožiti akcijo, da bi v večji meri kot doslej kandidirali in volili v organe upravljanja predvsem mlade ljudi in žene; tretjič, v pripravah za Kongres delavskih svetov organizirati široko razpravo o vseh problemih delavskega . in družbenega upravljanja in razviti največjo iniciativo za zbiranje ustvarjalnih predlogov pri urejanju posameznih vprašanj za boljše in uspešnejše delovanje teh organov v bodoče; četrtič, izkoristiti to priliko, da pričnemo sistematičneje kot doslej tako v sindikalnih podružnicah kakor v višjih sindikalnih vodstvih, zlasti občinskih, z rednimi analizami delovanja organov delavskega in družbenega upravljanja, ki naj pripomorejo k odpravljanju napak in slabosti in omogočijo sistematično in stalno izmenjavo izkušenj v najtesnejši medsebojni povezavi. Zlasti občinski . sindikalni sveti bi morali v tej akciji tesno sodelovati z organi Socialistične Zveze delovnega ljudstva, .ker bomo prav v medsebojnem delu lahko dosegli najboljše rezultate.. (Iz poročila o najaktualnejših nalogah na II. republiškem občnem zboru). Delegati pozorno poslušajo poročilo o delu in nalogah sindikatov Slovenije v letošnjem letu ŠE O III. BANČNEM PLESU NA ČIGAV RAČUN? Sklicujemo se na Vaš članek, objavljen v št. 8 Vašega, časopisa pod. naslovom: »NA ČIGAV RAČUN«, v katerem je navede"-no toliko napačnih, morda celo zlonamernih prikazovanj o pri-pravah in. poteku III. bančnega plesa LRS, da so sindikalne podružnice denarnih ustanov v Ljubljani .im prireditveni odbor plesa primorani, tudi brez poziva v zadnjem odstavku omenjenega članka, podati pravilna in resnične dejstva o naš; prireditvi. 1. Bančni ples je tradicionalna, vsakoletna prireditev, podobno kot rezi>i drugi plesi (novinarski, izložbenih aranžerjev itd;); 2. Udeleženci tega plesa se vsekakor zabavajo »na svoj lastil-; račun« in prireditveni odbor krije stroške z vstopnino ter oglasi na vabilih, plesnih redih in cenikih. Oglase zbirajo členi naših sindikalnih podružnic širom Slovenije na običajen način od onih gospodarskih organizacij, ki imajo pri tem oglašanju svoj komercialni interes. Sindikalnim podružnicam in prireditvenemu odboru ni poznan primer kakršnegakoli nedovoljenega načina a-li pa nedopustnega vplivanja pri naročanju oglasov. V kolikor pa Vaš list odn. dopisnik razpolaga e dokazi glede nedopustnega načina zbiranja oglasov. Vas naprošamo, da objavite imena onih naših članov — bančnih uslužbencev, ki so Pri nabiranju oglasov zlorabili svoj službeni položaj, da bodo mogli pristojni organi bank uvesti proti njim disciplinski postopek. Glede na navedbo, da se j« »nabralo baje že 3 milijone dinarjev ... itd.«, prireditveni odbor Izjavlja; da znaša naročnina za 88 zbranih oglasov širom Slovenije -din 718.000—, pri katerem znesku pa je treba upoštevati tudi stroške tiskanja ogla^pv in običajni del nevnov-čenih naročij oglasov. Knjigo-vodstveni podatki, kakor tudi ves ostali dokazni material, tako glede dohodkov, kakor tudi izdatkov III. bančnega plesa LRS, so na razpolago glavnemu uredniku Vašega lista, kakor tudi vsem sindikalnim forumom pri finančni sekciji prireditvenega odbora. (Nadaljevanje na B. stremi) Delegati so z enominutnim molkom počastili spomin pokojnega tajnika Mavricija Borca. — Med gosti so biti tudi Vida Tomšičeve, organizacijski sekretar CK ZKS, Vlado Majhen, Milan Apih, ; »DELAVSKA ENOTNOST« IZ NAŠIH ORGANIZACIJ 1. MARCA 1957 ST. 10 1 Tovarišica Vida Tomšič v razgovoru z novinarji © -V drugi polovici meseca februarja se je mudila . na Poljskem jugoslovanska sindikalna delegacija. Jugo-i slovanski gostje so si v-Wroclawu ogledali tovarno želez-• niških vozov in državno kmetijsko posestvo Sosznczu. V ■ Varšavi so se člani naše delegacije razgovarjali z voditelji . poljskega sindikalnega gibanja o sodelovanju in izmenjavi izkušenj- v delu sindikatov. © Pretekli torek je bila v Beogradu seja predsedstva : Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Razpravljali so o dosedanjem 'delu v zvezi s sestavo novih tarifnih : pravilnikov. Ugotovili so, da so bile precej močne težnje, . naj bi uslužbenskemu aparatu podjetja nesorazmerno zvi-'. šali plače. Višjih plač ne zahtevajo le vodilni uslužbenci '.in strokovnjaki, marveč skorajda vsi uslužbenci. To se ■ dogaja zlasti tam, kjer so zaupali sestavljanje tarifnega pravilnika aparatu podjetja brez zadostne kontrole delav- ; skega sveta in mimo sindikata. Znova so naglasili, da so-sklepi nedavnega tretjega plenarnega zasedanja CS ZSJ . o načinu, kako je treba izkoristiti zvišanje ravni tarifnih postavk, umestni in da se morajo sindikalne organizacije močneje zavzeti za to, da bi jih uveljavili. © Dramska sekcija DPD »Svoboda« na Blejski Do-. bravi se je predstavila pred dnevi s prvo premiero v •' letošnji sezoni, in sicer r dramo »Inšpektor na obisku«. ' Občinstvo je z dolgotrajnim aplavzom nagradilo nastopa-: joče za njihov trud. © V okviru kulturnega tedna je »Svoboda« v Brez-nici — Žirovnici uprizorila Sketovo veseloigro »Miklova Zala«. Z igro bodo gostovali tudi po sosednjih krajih. ©-DPD »Svoboda-Center« v Kranju je pripravila za letošnjo sezono že bogat program. Najagilnejša bo prav '• gotovo dramska sekcija, ki je sklenila, da bo uprizorila ' vsak mesec po eno kvalitetno delo. Organizirali pa bodo . tudi tečaj za igralce-začetnike. Če bodo redno nastopali, bodo razpisali abonma. Glasbena sekcija bo pripravila : vrsto vokalnih in komornih koncertov. Nastopili bodo moški, ženski in mešani pevski zbor, medtem ko'bo godbena . sektija priredila tečaj za začetnike. Baletna skupina ima : v programu samostojen baletni'večer, "razen'tega pa bo . gostovala 'še po raznih krajih Gorenjske. Izobraževalna : sekcija pa'-'ima v programu vrsto predavanj s področja ;■ znanosti, kulture'in rtaše riotrahje'in'zunanje politike.’ © »Svoboda« v Tržiču se bavi pri svojem delu* s : številnimi težavami. Predvsem pereče 'pa je pomanjkanje . ustreznih prostorov za vadbo posameznih sekcij. V letošnjem'letu bodo skušali te težave odpraviti, predvsem s pomočjo družbenih in množičnih organizacij v Tržiču, I. V. © Sindikalna podružnica . tovarne čevljev »P e k o« : Tržič je organizirala v nedeljo, dne 17.' februarja 1957, pod . Storžičem, že šesto tradicionalno tekmovanje v veleslalomu za vse podružnice usnjarske-industrije Slovenije, Tek-. movalo je preko 60 tekmovalcev iz vseh podjetij usnjarske in čevljarske industrije Slovenije. Najboljši moštveni re-• zultat je dosegla sindikalna podružnica »Runo« Tržič'in si s. tem. osvojila, prvo mesto.. Posamezno pa je dosegel prvo mesto član sindikalne podružnice tovarne čevljev »Planika« Kranj, ki si je osvojil prehodni pokal tovarne čevljev »Peko« Tržič. Zmagovalci so poleg prehodnih pokalov prejeli tudi praktična darila. Organizacija tekmovanja je bila zelo dobro pripravljena. Tekmovanja so se udeležile tudi 3 tovarišice in 1 invalid izven konkurence. © V Kranju in drugod po Gorenjskem se že vneto pripravljajo na kongres delavskih svetov. V kranjski občini bodo pripravili gradivo o materialni bazi delavskega :. samoupravljanja, na Jesenicah bodo analizirali dčlo obratnih delavskih svetov, v blejski občini bodo posebej proučili samoupravljanje v gostinstvu, v Tržiču delo komisij ■ delavskih svetov in upravnih odborov, v Radovljici pa delo stalnih konferenc delavskih svetov. © V celjskem okraju je komisija za družbeno upravljanje pri okrajnem odboru SZDL sklicala po vseh občinah posvetovanja, na katerih so se predstavniki delavskih svetov pogovorili o pripravah za kongres delavskih svetov. Skoraj po vseh občinah so že bila taka posvetovanja, težišče razprav pa je slonelo na vsebinski obdelavi problemov delavskega upravljanja. © Na posvetovanju delavskih svetov mozirske občine, ki je bilo pred nedavnim in ki se ga je udeležil podpredsednik izvršnega sveta LRS tovariš Viktor Avbelj, so zelo živahno razpravljali o obratnih delavskih svetih. Zavzeli so se za to, naj bi delovni kolektivi zares sami razpolagali s skladom za samostojno razpolaganje in za to, da bi podjetjem ostalo več sredstev, s katerimi bi' mogla sama razpolagati. @ Na Jesenicah so te dni zaključili strokovne seminarje za železničarje. Seminarje so prirediti v zvezi z elektrifikacijo proge od Jesenic do državne meje. Predavanj' se je udeležilo tri sto železničarjev, potem pa so opravili izpite. @ 'Občinski sindikalni svet v Ljutomeru je pred nedavnim priredil veminar za blagajnike podružnic, na katerem ss se seznanili s finančnim poslovanjem v letu 1954. F. S. © Komisija za tisk pri občinskem sindikalnem svetu . v Ljutomeru je sklicala pred nedavnim posvetovanje podružničnih zaupnikov »Delavske enotnosti«. Ugotovili so, da so v nekaterih podružnicah, kot je to rudnik Presika, opekarna Ljutomer in še nekatere, vsi člani naročeni na o naš list, dočim nekatere podružnice glede naročnikov še ti močno zaostajajo. Žele si, da bi bilo v časopisu kaj več ; vesti iz njihovih krajev, zato so se domenili, da bodo sami poskrbeli-za dopise. Poleg tega bodo začeli široko akcijo za pridobivanje novih naročnikov. Zaupniki bodo skupno s komisijo za tisk vplivali na organe upravljanja podjetij,-da prispevajo v tiskovni sklad Delavske enotnosti ter da bodo objavljali razne razpise in oglase v našem časopisu. F. S. © V soboto dne 23. t. m. se je zbralo v Ptuju okoli 200 upokojencev (vseh je v okraju nad 2500). Med drugim so razpravljali o tem, da bi tudi v Ptuju začeli z gradnjo Doma upokojencev. Sprejeli so sklep, da čimpreje prično gradnjo udobnega doma, velike stavbe, ker bi razen sob bile menja (jedilnica in kuhinja), pralnica,. čitalnica itd.. Do sedaj se je za dom prijavilo 45 upokojencev, verjetno pa se bo to število še povečalo. Želeti je vsekakor, da pride do uresničitve tega načrta. — J. D. že med zasedanjem so preje-delegati Republiškega občnega zbora Zveze sindikatov za Slovenijo na vpogled predlog delovnega programa za leto 1957. Poročevalec komisije, ki je predlog pripravil, tovariš dr. Saša Cvahte, je pojasnil, da je komisija proučila. Poročilo Republiškega sveta o delu v pretečeni poslovni dobi in zlasti še poročila o najvažnejših nalogah v tekočem letu. Del natog, ki so v uvodnem delu programa, imajo svoj stalni in vsesplošni značaj. Medtem, ko naloge po I. II. III. IV. in V. točki nalagajo . Republiškemu svetu nekaj najaktualnejših vendar obsežnih opravil v proučitev in izvršitev. Po razpravi je občni zbor z nekaterimi manjšimi popravki Predlog delovnega programa z» leto 1957 .soglasno sprejel. Republiški občni zbor Zveze sindikatov za Slovenijo je na svojem II. rednem letnem zasedanju proučil Poročilo Republiškega sveta Zveze sindikatov- za Slovenijo o delu v pretečeni poslovni dobi in poročilo- o nekaterih nalogah sindikatov v tekočem letu. Na osnovi tega je ugotovil, da je aktivnost sindikatov tudi v tekočem letu osredotočiti na sledeče zadeve: 1. Republiški svet sindikatov naj zagotovi, da bodo sindikati konkretno in neposredno pomagali pri razvoju, krepitvi tn izpopolnjevanju organov delavskega in družbenega upravljanja. Ta pomoč naj se. izraža: a) v aktivnem delu sindikai,- c) metodo de-a delavskih svetov in metodo dela analognih organov na področju ostalih družbenih služb; č) celovito problematiko upravljanja na območju blagovnega prometa. Poleg ugotovitev stvarnega stanja naj Republiški svet zbere tudi. vse predloge za urejevanje teh zadev. 3. Republiški svet naj mobilizira, orientira in aktivizira celotno sindikalno organizacijo Za volitve v nove delavske svete in za izvolitev delegatov za zvezni kongres delavskih svetov, V tej akciji naj Republiški svet teži za tem, da bodo delavci spoznani: Občni zbor je pozdravil tudi Milan Apih, predsednik mariborskega okraja, in želel vsem delegatom dobrodošlico v delavskem Mariboru in uspešno delo občnemu zboru opoooodoppocoppoo nega aktiva v organih upravljanja in b) v najrazličnejših načinih in oblikah pomoči delavcem v njihovih prizadevanjih, da bodo prvič, čim uspešneje, zrelo in učinkovito gospodarili; drugič, čim dosledneje uveljavljali socialistično ekonomsko prakso v delovna razmerja med ljudmi, tretjič, čim bolj plodovito s vzpodbudami, predlogi itd. sodelovali. pri izpopolnjevanju našega ekonomskega sistema tn organizma naše socialistične demokracije. • 2. Republiški svet naj usmerja svojo dejavnost in vzpodbuja dejavnost ostalih sindikalnih organov tako. da bodo sindikati čim bolj neposredno m tvorno sodelovali pri proučevanju in razreševanju kompleksnih gospodarskih problemov in še posebej -problemov materialne proizvodnje, organizacije dela, delovnih razmerij od nagrajevanja . do delovne zaščite, 'metod vodenja v gospodarskih ‘organizacijah itd. 3. Republiški svet naj zagotovi. da bo sindikalni aktiv tankočutno in dosledno spremljal -delo tistih družbenih in Oblastnih činiteljev, ki so poklicani skrbeti za delovnega človeka in ■da bo prihajal pred organe upravljanja, pred družbene m državne ustanove z določenimi 'pobudami in predlogi zato: : a) da izkoristimo vse razpoložljive možnosti, ki jih Imamo, da se delavcem čimbolj olajša -življenjske pogoje z urejeva-.njem prehrane, stanovanj, uslužnostnih ustanov, ustanov za otroke, družbenih prostorov itd; b) da zagotovimo s potrebnimi gmotnimi in organizacijskimi sredstvi in ukrepi, da oo vsak delavec lahkr, svoj prosti čas čimbolj prijetno in koristno preživel; c) da v kali zatremo vse nezdrave pojave v delovnih razmerjih, ki jih povzročajo posamezniki, tako pri razmešča- : nju delavcev na delovna mesta kot' v varnost de.avcev pri delu, pri določanju zaslužkov, odpuščanju itd. Za uresničenje teh napotkov ' nalaga republiški občni z n or Zveze sindikatov Republiškemu . svetu, da v tekočem letu opravi predvsem naslednje: L DELAVSKO IN DRUŽBENO UPRAVLJANJE 1. Republiški svet naj organizira v sindikatih sistematično in stalno proučevanje dela de- ■ lavskih svetov in organov druz-: benega upravljanja po posameznih področjih dejavnosti (prosveta, zdravstvo, socialno varstvo, blagovni promet itd,) 2. V tekočem letu naj Republiški svet prouči s pomočjo ostalih sindikalnih organov zlasti: a) materia.no ih pravno osnovo organov delavskega in družbenega upravljanja; b) strukturo delavskih svetov tako po kvalifikacijski kot socialni sestavi članov; - m m njih meja, preko katerih se ne bi smelo prekoračevati norm; b) ne bodo neodgovorno spreminjala norm (norma naj velja vsaj eno leto, poizkusna pa vsaj tri mesece) razen če se spremene tehnični pogojil c) ne bodo spreminjala norm posameznikom, ki odskakujejo od povprečne prekoračitve; č) ne bodo premi-rala deto-vodskega kadra za nizko prekoračevanje norm. takoimeno-vano »realnost norm«; d) da bodo s premijskimi pravilniki določena le tista premijska merila, ki se jih da objektivno ugotavljati (rafu-novodsko-tehnična evidenca). 4. Republiški svet naj skupno s prizadetimi republiškimi vodstvi strokovnih sindikatov prouči možnosti in načine za postopno ukinitev nočnega dela za žene tako. da se ne bi nenadna ukinitev nočnega dela za *en-sfce spremenila iz zaščite žensk v svoje nasprotje, ter naj'predloži pobude o rešitvi tesa vprašanja že v ' teku teta Republiškemu Izvršnemu svetu III. SKRB ZA BLAGINJO DELOVNEGA ČLOVEKA uvajati v gospodarskih organizacijah po.eg tehnične, ekonomske in zdravstvene službe še socialna služba, katere'naloga bi bila poklicno spremljati, usmerjati in urejevati 'vse zadeve z območja delovnih m socialnih razmerij. 4. V tekočem letu naj Repun-liški svet spremlja in analizira cene osnovnih potrošnih artiklov, zlasti živil in naj prouči vse činitelje, ki vplivajo na formiranje cene. Poleg tega naj posebej proučj problem odkupa in transporta kmetijskih pridelkov s stališča preskrbe Industrijskih središč. 5. Republiški svet naj pod- nja delavcev v podjetju na proizvodnjo; d) organizacijo procesa proizvodnje. delovnih mest, gibanja zaposlenosti in strukturo kvalifikacij ter strokovno Izpopolnjevanje delavcev. 2. V zvezi z ukrepi, ki pomenijo začetek korenitih sprememb v tarifni politiki (korekture tarifnih pravilnikov, spremembe v sistemu delitve narodnega dohodka, analitska ocena delovnih mest) naj Republiški svet zagotovi: a) da bodo sindikati aktivno sodelovali pri sprejemanju tn izvajanju teh ukrepov; b) da bodo delavce v tej akciji jasno usmerjali; c) da bodo sproti opozarjali in se sami borili zoper vse po-iave in pojmovanja, ki bi mogla zaustavljati ali oteževati proces dejanskega nagrajevanja po delu. 3. Republiški svet naj nenehno opozarja sindikalne organizacije, da bodo pazile. da vodstva gospodarskih organizacij: a) ne bodo postavljala zgor- aj z vlogo in mestom delavskega samoupravljanja pri oblikovanju socialističnih družbenih razmerij ter njegovim pomenom v mednarodnem delavskem gibanju; b) z osrednjimi problemi našega gospodarstva in s perspektivami. za njihovo ureditev in razrešitev; V c) s konkretnimi problemi gospodarske organizacije in komunalne skupnosti, v kateri žive i-n delajo: č) z de.o m organov delavskega upravljanja gospodarske organizacije, v kateri delajo, tnz delom organov družbenega upravljanja komunalne skupnosti, kjer prebivajo« n. PROIZVODNJA IN PROIZVODNOST 1. Republiški svet naj v tekočem letu proučuje materialno proizvodnjo s posebnim ozirom m* a) vpit novega načina delitve narodnega dohodka na proizvodnjo; b) vpliv gospodarskih zbornic in združenj na materialno proizvodnjo; c) možnosti za razširitev kooperacije med proizvodnimi podjetji; e) vpliv premikov nagnajeva- 1. Republiški svet naj da pobudo in potrebna navodila vsem sindikalnim organizacijam, da gospodarske enote: a) pretresejo vse možnosti za organiziranje ali. izboljšanje prehrane delavcev (topli obroki med delom, tovarniške menze itd.) in se zavzamejo, da ugotovljene možnosti tudi uresni- ' čijo; b) prouče vse možnosti, da se pri gospodarskih organizacijah ustanove posamezne uslužnost- . ne dejavnosti kot so pralnice itd., in možnosti za to, da podjetja odpro "v svoji režiji posamezne obrate, odde.ke, servise itd. 2. Republiški svet naj vsestransko prouči problem stanovanjske izgradnje zlasti v industrijskih središčih g posebnim ozirom: prvič, na probleme finansiranja stanovanjske izgradnje; drugič, na probleme projektiranja stanovanjskih objektov in njihove urbanistične razmestitve; tretjič, na probleme same organizacije gradenj; četrtič, na zadružno graditev. 3. Republiški svet na] sproži, akcijo, da se prične postopoma vzame vse potrebne ukrepe, dl se začno organizacije sindikatov neposredneje zanimati, kako delovni ljudje prežive »voj prosti čas. To svojo aktivnost naj usmerijo predvsem v tri smeri:. a) zagotove naj možnost., da delovni ljudje prežive dnevni in tedenski počitek po možnosti izven industrijskega središča. V ta namen naj v okolici industrijskih središč začno organizirati in urejati posebna izleti-šča in naj mobilizirajo vse lokalne činitelje, da podpre- te akcijo; b) zavzamejo naj se, da delovni ljudje svoj redni letni dopust izrabijo, naenkrat, ker Je samo v tem zagotovilp, da M dejansko odpočijejo; c) pri organizaciji skupinskih izletov v prirodo naj -sleduiejo tri cilje: da omogočijo ljudem počitek pri delu. da zagotove zdravo razvedrilo ifl do usmerjajo izlete in letovanja tako. da ugodno vplivajo ns "zdravie. delavcev. 6. Republiški svet naj svojo dejavnost na področju zdravstvene zaščite delavcev ln dejavnost ostalih organizacij usmeri tako, da bodo svojo pozornost posvetile usmeritvi obratnih ambulant tudi na preventivno zdravstveno delo v delovnem kolektivu. Sindikalne organizacije naj z vsemi svojimi silami podpro prizadevanje zdravstvenih delavcev tn zdravstvenih ustanov, ki so umerjena v to, da se zdravstvene služba pri nas bol) usmeri ne zdravstveno preventivo tn da se zdravstveni preventivi nudi več gmothe, strokovne in moralne pomoči. 7. Republiški svet naj prouči problem delovnih invalidov in nj ihove rehabilitacij«. IV. IZOBRAŽEVANJE \ 1. Republiški svet naj «1 v tekočem letu prizadeva in vpliva: a) da razširimo mrežo rednih izobraževalnih šol, ki e* ukvarjajo tudi z izobraževanrm odraslih delavcev; (Nadaljevanje na 3. strani) I. plenarno zasedanje novoizvoljenega republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo Po drugem republiškem rednem občnem zboru ZS za Slovenijo je bilo sklicano I. plenarno zasedanje Republiškega sveta. Zasedanju je predsedoval to- Delegatl gradbenih delavcev se pogovarjajo med odmorom variš Tone Seliškar, ki je navzočim predlagal dnevni red z edino točko: Izvolitev predsedstva tn tajništva Republiškega sveta. P< sprejetju dnevnega reda je tovariš Tone Seliškar predlaga) za izvolitev triindvajsetčlansko predsedstvo tn petčlansko tajništvo. Predlog so člani Plenuma enoglasno usvojili. ČLANI PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE: Predsednik: Rudolf Janko — tajnik: Albreht Roman — člani: Blaha Tilk*,. Borštnik France, Boštjančič France, Bregar Rudi. Cvahte dr, Sašo, Galič Jovo, Ganziti Rudi, Gorjup Ivan, Gostiša Mihaela, Jurač Lojze, Kovač Albin, Kvae Jaka, Plazar Franc, Plevnik Jože, Pogačnik Franc, Razdrih Feliks, Svetek Franc, Škrinar Vlili, Sturm Tone, Trobiš Štefan, Zdešar Henrik. ČLAM TAJNIŠTVA REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE: Rudolf Janko, Albreht Roijnan, Borštnik France, Boštjančič France, Ganziti Rudi. Maribor, 23. februarja 1957 rob u d o god k o v CIPER IN NJEGOVA PRAVICA Ob zaključku razprave o Cipru v Združenih narodih Razprava o Cipru na zasedanju Generalne skupščine OZN se je končala s kompromisom, ki trenutno zadovoljuje vse sprte stranke. Indijska resolucija, ki jo je Generalna skupščina soglasno sprejela, je končala brezplodno-prerekanje britanske, grške tn turške delegacije. V njej je izražena »odkritosrčna želja, da bi našli miroljubno, demokratično in pravično rešitev ciprskega problema, v skladu z načeli Ustanovne listine OZN«. Indijska resolucija odpira možnost za nadaljevanje razgovorov med britansko vlado ln predstavniki Cipra ter nasprotuje uporab; sile. Z drugimi besedami: ustvariti je treba vzdušje razumevanja, v katerem bodo sprte stranke — brez uporabe sile — razpravljale o usodi kar le moč prizadevamo, da bi naše proizvajalce usposobili za še boljše upravljanje. Iz Sovjetske zveze in iz drugih dežel ljudske demokracije ter nekaterih komunističnih partij nas zadnje čase napadajo zaradi raznih stvari. Osrednje vprašanje pa je, če so naši delavski sveti res tista pot, ki naj. jo zmagovita socializem ubere potem, ko je rešil osnovna vprašanja proletarske revolucije, ali pa to niso. Mi seveda ne trdimo, da je moč organizirati socialistične družbene odnose.samo v okviru delavskih svetov. Po vsebirii se nobeno socialistično gibanje ne bo moglo otresti naloge, da si zastavi vprašanje, kakšen položaj naj ima proizvajalec in državljan v socialistični državi, kakšne so njegove pravice in da to reši na način, ki bi pač odgovarjal pogojem tiste držav-ve. Zlasti se ločijo naša stališča glede dogodkov na Madžarskem: ali so posledica v tuji-nj pripravljene kontrarevolucije, ail,i pa je vzrok v stalinističnem administrativno birokratskem sistemu. Odgovor na to vprašanje rje bistvene važnosti. Ce je prvo, potem je treba kontrare-volucionarje politično iin fizično likvidirati ter vzpostaviti stari sistem, če pa je vzrok nezadovoljstvu delavskega razreda na Madžarskem sistem, ki mu je vrel limddativo in mu ni odpiral socialistične perspektive, je odgovor povsem drugačen: do, ali pa je ni. Od teh vprašanj je odvisno, ali bomo koristili mednarodnemu socializmu, ali pa se bo razvijal toliko dlje v svojih krčih, v katere ga je pahnila stalinistična era v SSSR. Zato je prav, da se sindikalni odborniki tega toliko bolj zavedajo, kolikor bolj je to vprašanje postavljeno v središče mednarodnih razprav. Vedeti moramo, da je od uspeha naše prakse odvisno vse. Fraza, d'a vračamo tovarne kapitalistom, je že propadla. Danes so naši kritiki ubrali drugo pot. Iz tujine hodijo k nam študirat naše delavsko in družbeno upravljanje od blizu in vidijo slabe strani, ki jih tud; mi poznamo. Če so do nas sovražno razpoloženi, jih napihujejo kot dokaz, da je naša družbena ureditev zanič, da so delavski sveti le za nas, ker imamo majhne tovarne in zaostalo gospodarstvo, da poraja decentralizacija v gospodarstvu anarhijo in da naše gospodarstvo prav zaradi delavskih svetov ne napreduje itd. »Jaz ne sodim, da so te pripombe ne vem kako važne — je dejala tov. Tomšičeva — ker so vse po vrsti plod nekega so- vražnega odnosa do naših delavskih svetov. Mislim pa, da je toliko važnejše, da so naši uspehi vse vidnejši in vse večji, in to ne s-almo zato. da se v mednarodnem merilu nekaj pokaže, marveč je to v interesu naših lastnih gospodarskih koristi tako jugoslovanske skupnosti kot tudi vsakega posameznika. © Naša gospodarska politika je podrejena ideji delavskega in družbenega upravljanja S tem v zvezi je tudi naša gospodarska politika. Danes ugotavljamo', da' smo imeli take ekonomske instrumente, ki niso dajali dovolj gmotne osnove za delavsko upravljanje. Vedeti pa le moramo, da so tak: instrumenti posledica določene gospodarske politike. Ta leta smo večji del narodnega dohodka vlagali v investicije in smo zato potrebovali sila veliko denarja, ki smo ga jemali tam, kjer se je ustvarjal, v tovarnah. Pr- tem niti ni toliko važno, s kakšnimi instrumenti smo ta sredstva zbirali. Nova gospodarska politika pa temelji na tem. da moramo imeti ne le nek objektivizirani gospodarski cilj, marveč, da je podrejena ideji družbenega -in delavskega upravljanja. @ Sindikati so šola komunizma Potem ko je tovarišica Vida Tomšičeva podrobneje razložila, kakšne gospodarske ukrepe bomo podvzeli v bližnji prihodnosti, s katerimi bomo okrepili gmotno osnovo delavskega in družbenega upravljanja, je posebej opozorila na vlogo zavestnega či.nitelja v naši družbi, prj čemer je naglasila, da še zdaleč n; zastarela parola, da so sindikati šola komunizma. »Dolžnost sindikalne organizacije tam, kier je organizacija Zveze komunistov številčno ali idejno šibkejša, bi bila — je dejala tov. Vida Tomšičeva — poiskati tiste najboljše ljudi, ki imaio voljo izobraževati se. jih marksistično in idejno dvigati, če hočemo, da bo delavsko upravljanje napredovalo. To se pravi, da je tudi sindikalna organizacija danes zainteresirana na razvitosti In idejni moči Zveze komunistov«. (Nadaljevanje na 5. strani.) Dr. Saša Cvahte v razgovoru s Tilko Blaha, Frančkom Mirtičem in Rudijem Bregarjem spremeniti je treba, sistem, ki mora Biti vsaj po vsebini enak našim delavskim svetom in komunam. V tem je bistvo razlik med nami in našimi kritiki. S Te danes še zdaleč ni some teoretsko vprašanje Če je izhodišče napačno, daje treba zdaj okrepiti državo, birokratski aparat, partijo kot odločujočo silo v družbenem življenju in ne sprostiti iniciative množic v širokem družbenem Upravljanju, potem je t0 lahko velika tragedija, nevarna za ves socialistični svet in napredek. To so torej vedno bo-lij praktična vprašanja mednarodnega socializma. Pri vsem tem pa je danes za nas poglavitno tole: Mj lahko teoretsko še tako utemeljujemo in ugotavljamo pravico vsakega naroda, da ubira svojo pot, ki je po vsebini enaka, po obliki pa različna, in ugotavljamo utemeljenost naših delavskih svetov in komun, če naši delavski sveti jin komune v praksi ne bodo uspevati vedno hitreje, nam nobena teorija ne pomaga nič. Gre za to, ali je taka ureditev sposobna razvijati proizvajalne sile, aii je sposobna dat; neposrednemu proizvajalcu demokratično bese- Delovni program za leto 1957 (Nadaljevanje z 2. strani) b) da prično v industrijskih središčih ustanavljati specializirane ustanove za izobraževanje delavcev, tako imenovane delavske univerze, ki bi Imele nalogo sistematično izobraževati delavca za uspešnejšo izpolnjevanje družbenih opravil v organih uprav.janja ter vzpodbujati in omogočiti, še prav posebej nadarjenim najširše možnosti za razvoj njihovih za skupnost dragocenih sposobnosti; c) da se usvoji načelo po katerem bi bil vsak član organa družbenega upravljanja dolžan opraviti določen kurz za spoznavanje osnovne problematike, s katero se bo ukvarjal, in,- da poklicane družbene m prosvetne organizacije izdelajo učni program in predmetnik za te tečaje; č) da prično gospodarske organizacije sklepati s prosvetnimi iin vzgojnimi ustanovami konkretne dogovore, da skupilo organizirajo določene Tečaje za določene skupine ljudi iz delovnega kolektiva (ekonomski tečaji za tehnični kader, tečaji o metodi yodenja za vodstveni kader podjetij, tečaji o socioloških problemih gospodarske organizacije itd.); d) da prično gospodarske organizacije na temelju ugotovitev, ki jih bo pokazala analitska ocena delovnih mest, takoj proučevati in usposabljati delavce v vseh tistih veščinah in znanjih, ki jih po ugotovU- imperialističnih načrtih zelo važno mesto, so britanski politiki začeli uveljavljati nasproti Cipru nepopustljivo kolonialistično politiko. Načelo o samoodločbi narodov, ki so ga sprejeli zavezniki med prvo svetovno vojno, je ostal na papirju. Ciprski Grki so zaman zahtevali svojo pravico. Britanska kolonialna uprava je začela uporabljati nasilje. Leta 1931 so se Grki -uprli. Upor je v nekaj dneh zajel ves otok. Britanci so pripeljali na Ciper vojaške okrepitve in upor v kali zadušili. Po tem uporu so Britanci razpustili Zakonodajni svet, ki so ga volili vsi prebivalci Cipra. Vso zakonodajno oblast si je prisvojil britanski guverner. S tem so ukinili ustavo iz leta 1882, ki je zagotavljala'ljudstvu Cipra nekaj pravic v upravljanju. Tudi po drugi svetovni vojni niso Britanci ničesšr storili, da bi zadovoljiti zahteve ciprskih Grkov. Nekajkrat so sicer skušali pomiriti grške prebivalce otoka z načrti o ded.nl samoupravi, ki pa niti malo ne bi okrnila britanske nadvlade. o pravici do samoodločbe pa niso hoteli ničesar slišati. Januarja 1950 so prebivalci Cipra samostojno organizirali plebiscit, ki je jasno pokazal njihovo razpoloženje. Od 215.1X10 volilnih upravičencev jih je 211 tisoč (95.7 °/o) glasovalo za priključitev h Grčiji. Za priključitev so torej glasovali tud; sko.ro vsi prebivalci turške narodnosti. Tega plebiscita pa Britanci niso hoteti Priznati. Še nadalje so ponujati okrnjeno samoupravo, ki pa je voditelji gibanja za Priključitev Cipra h Grčiji niso mogli sprejeti. Položaj je bil vedno bolj napet. Politični spori so povzročili zastoj v gospodarstvu, kar je vplivalo ne padec življenjske ravni. Grki so vedno bolj pogosto prihajali in demonstrirali proti britanski kolonialni vladavini. Britanski vojaki so začeti uporabljati orožje. Grčija je tedaj predložila ciprski problem Organizaciji združenih narodov, ki pa ni bila sposobna pomiriti nasprotij in ustvariti pogoje za miroljubno rešitev spora. In tako se je zgodilo, da so tudi ciprski Grki prijeli za orožje. Od tedaj pa do danes se je ciprski problem pojavljal na skoro vseh mednarodnih konferencah. Britanija je trmasto . odklanjala zahteve ciprskih Grkov. Lahko bi celo rekli, da $o Britanci storili vse. da bi ta problem čimbolj zamotali. Voditelja ciprskih Grkov Makariosa so pregnati na Sejšelske otoke in s tem onemogočiti vsaka pogajanja. Nahujskali so ciprske Turke na Grke in podžgali stara nasprotja med Grčijo in Turčijo, kar je povzročilo številne nove zapletljaje na Cipru in v mednarodnih odnosih. S svojo nepopustljivo politiko so ustvarili vzdušje nezaupanja Ln sovraštva, ki preprečuje vsako miroljubno in konstruktivno rešitev ciprskega problema. Tik pred razpravo v Organizaciji združenih narod,ov so v Londonu objaviti podatke, iz katerih je razvidno, da je v preteklem, letu padlo na Cipru 132 ljudi: 71 Grkov, 35 britanskih vojakov, .12 britanskih policajev, 10 britanskih civilistov in 4 Turki. V zadnjih enaindvajsetih mesecih je bilo na Cipru 3.621 atentatov. To so rezultati britanske kolonialne politike na Cipru. Spočetka je kazalo, da bo razprava v Organizaciji združenih narodov obtičala v slepi ulici. Grčija je predložila resolucijo, v katera je zahtevala, naj Združeni narodi priznajo prebivalcem Cipra pravico do samoodločbe. Velika Britanija pa je predložila resolucijo, v kateri je.zahtevala, naj Generalna skupščina obsodi Grčijo, češ da podpira »terorizem« na Cipru, Kasneje je Grčija predložila resolucijo o ustanovitvi komisije Združenih narodov, k; naj bi proučila splošne razmere na Cipru, Panama je predlagala, naj Združeni narodi ustanove posebno komisijo, ki bo proučila položaj in priporočila prihodnjemu zasedanju Generalne skupščine ukrepe za rešitev ciprskega vprašanja. Očitno je bilo, da nobena teh resolucij ne b,o dobila potrebne večine. Tedaj je Indija predložila kompromisno resolucijo, ki so jo podprle vse države, vštevši Veliko Britanijo, Grčijo in Turčijo. Ta resolucija se zavzema za miroljubno, demokratično in pravično rešitev ciprskega problema v skladu z načeli Ustanovne listine Organizacije združenih narodov. Indijska resolucija trdi, da je prenehanje sovražnosti pogoj za ureditev ciprskega vprašanja. Ta zahteva je povsem umestna, saj je očitno, da Britanci ne bodo nikoli mogli z orožjem vzpostaviti miru na Cipru. Predstavniki gibanja za priključitev Cipra h Grčij so že lani ■izjavili, da so pripravljeni opustit! sovražnosti in začeti pogajanja, toda ne kot poražena stran; pripravljeni so razpravljati z Britanci na enakopravni podlagi kot predstavniki ciprskega ljudstva. Sedaj je na vrsti Velika Britanija. V Londonu bodo morali pokazati dobro voljo in storit; vse, da bi se pogajanja nadaljevala in končno privedla do pravične ureditve ciprskega problema. Le tako bo možno rešiti to vprašanje miroljubno, demokratično in pravično, po načetih Ustanovne listine Organizacije združenih narodov, ki priznavajo slehernemu narodu pravico do samoodločbe. (v (( vah analitske ocene delovnih mest potrebuje delavec za uspešno delo na svojem delovnem mestu. 2. Republiški svet naj ukrene vse potrebno, da prično z delom stalni seminarji za sindikalne kadre takoj v začetku druge polovice aetošnjega leza. 3. Republiški svet nad skupno z ostalimi organi sindikatov organizira- preko leta proučevanje zgodovine delavskega gibanja v (zadnjih 40 -letih s posebnim ozirom na izkušnje, ki si jih je delavsko gibanje v tem času pridobilo in naj si prizadeva pritegniti v to proučevanje čim širši krog delavcev. V 1. Republiški svet naj po občnem zboru napravi anallz-o strukture sindikalnih kadrov fn sicer, prvič, po izobrazbi, drugič, po poklicnem delu, ki ga opravljajo, tretjič po starosti, četrtič po družbenih zadolžitvah (število funkcij). 2. Republiški svet naj organizira široko akcijo, ki naj omogoči ob letu števi čnejšo re-krutacijo mladih delavcev v sindikalna vodstva. V tej akciji naj sindikalna x-odstva prirejajo posebne razgovore, tečaje, seminarje z mladimi delavci, pritegnejo naj jih v posamezne konkretne akcije, zaupajo naj jim delo v posameznih delovnih komisijah, povabijo naj jih na seje odborov . itd. 3. Republiški svet naj kompleksno prouči sindikalni tisk in publikaeiig od Delavske enotnosti. Biltena, potreb po Priročniku, do občasnih brošur itd. Sproti naj podvzema vse ukrepe, ki bodo potrebni rato, da se tl=k čim bolj izkoristi v delovanju organizacije. Republiški svet naj vsa sindikalna vodstva na svojem območju usmerja v to. da vso svojo dejavnost vsklaiajo z akcijami organizacije Sociatistlč-ne zveze, da na ta način- zagotove širšo aktivizaciio pri tz-'polnjevariiu svoiih nalog in nenehen vpliv delavskih kolektivov in delavskih centrov na komunalne skupnosti, na splošno usmerjenost v teh skupnostih in na aktivnost celotnega prebivalstva, II. republiški redni občni zbor Zveze ^dUkatov za Slovenijo, Maribor, 23. februarja 1957 BESEDA BRALCEV 1 PREDSEDNIK HIŠNEGA SVETA ŠE NI HIŠNI SVET Zgodba, ki vam jo bom po=-vedal, ni razveseljiva in ne osamljena. Marsikje se dogaja, da si nekateri predsedniki hišnih svetov domišljujejo tole: predsednik hišnega sveta in hišni svet sta ena in ista stvar. V mesecu januarju lani je bil v hiši Lavričeva 9 zo Be-' žigradom v Ljubljani izvoljen hišni svet, ki mu ves čas predseduje stric hišnega, lastnika. Namesto toliko obljubljenega in pričakovanega demokratičnega reševanja stanovanjskih problemov, se je položaj z iz-volitvijo predsednika še poostril. Od takrat se neobjektivno rešuje stanovanjski problem v hiši. Predsednik hišnega sveta si lasti veliko, veliko pooblastil. Urejuje stvari tako, kot ji ne bi smel. Poglejmo za kaj gre. V visokem pritličju stanujeta v zaključenem stanovanju dve družini, 6 odraslih članov, dvoje otrok in za nameček je do nedavnega tu stanovala še podnajemnica z odraslo hčerko. To nevzdržno stanje je trajalo že sedem let in ... Podnajemnica je hodila v svojo sobo skozi dvoje vmesnih prostorov, ki služijo obema družinama za stanovanje. Hodili sta skozi prostor, kjer je spal in še spi otrok, ki obiskuje gimnazijo. Predsednik hišnega sveta je sklenil s podnajemnico sona-jemniško pogodbo že marca leta 1956, čeprav je bila sonajemnici ta pravica priznana po dolgotrajnem sodniškem sporu in rešit«! šele januarja 1957. Z najemnikom stanovanja pa hišni svet še do sedaj ni sklenil pogodbe. Tako je v veljavi še vedno prvotna stanovanjska pogodba iz leta 1954 med kupcem lastnikom stanovanja in stanovanjskim najemnikom. Predsednik si je lastil pravico, ki mu ne pritiče. Zakaj tako? Kot rečeno, si predsednik hišnega sveta domišljuje, da je poosebljen hišni svet. Kdo vse je še v hišnem svetu? Lastnik hiše, ki je nečak predsednika hišnega sveta, je blagajnik. Stanovanjski najemnik omenjenega prostora in najemnik kletnega stanovanja, ki sta tudi člana hišnega sveta, sta to le na papirju, na seje nista vabljena. Tako je mogoče, da si je predsednik hišnega sveta prilastil pravico sklepati pogodbo, ki je ne bi smel skleniti. Družini, ki sta živeli v takih razmerah, sta si prizadevali, da bi se podnajemnica preselila. Njena hči se je namreč' poročila in dobila stanovanje v litostroj-skih blokih. Toda najemnica je ob vsaki priložnosti zatrjevala, da bo storila tako, kot bo njej prav, sobe pa ne bosta prepustili družinam stanovanjskega najemnika. Zal se je to res zgodilo. Prvega februarja letos se je najemnica nepričakovano izselila iz sobe in se preselila v enega izmed litostrojskih blokov. Ob izselitvi je izročila nekemu nepoznanemu moškemu ključe, izročila mu jih je brez kakršnekoli odločbe in ta se je vselil v stanovanje, deloma skozi vrata, deloma skozi okno. Skozi okno je potiskal omaro in druge stanovanjske pritikline in hotel skorajda fizično obračunavati z najemnikom stanovanja, ki ga je povprašal, s kakšno pravico se brez odločbe vseljuje v zaključeno družinsko stanovanje. In kje je bil takrat predsednik hišnega sveta, ki b: moral preprečiti nezakonito vselitev? Menda ne bo rekel, da ni vedel, kaj je mislila storiti bivša podnajemnica. To ne more zatrjevati, saj je podnajemnica nekaj dni pred svojo odselitvijo pripeljala k njemu nezakonitega vseljenca na razgovor Njegova dolžnost bi bila izpraznjeno sobo zakleniti in ključe izročiti le osebi, ki bi se izkazala z odločbo izdano od oblastvenega organa, z odločbo, ki bi dovoljevala že itak krivično vselitev v to sobo. Predsednik hišnega sveta ni ravnal tako. Ali je toliko pozabljiv? Najbrže ne. To bi najbrže moral vedeti, saj je dovolj izobražen človek. In kljub njegovi izobrazbi si je dovolil to, kar presega vse meje. Najemniku omenjenega stanovanja je predložil v podpis neizpolnjeni formular za najemniško pogodbo, češ da ga bo izpolnil pozneje po prejšnji pogodbi. Najemnik tega ni storil. Kdo bi kaj takšnega le storil? Tako se lahko dogaja le v hiši, kjer si predsednik hišnega sveta domišljuje, da je poosebljeni hišni svet. Upam, da bodo stanovanjski organi preprečili takšno samovoljo, naložili predsedniku hišnega sveta in vsiljivcu, ki se je vselil v stanovanje brez kakršnekoli odločbe, primerno kazen in izrekli primerno kazen tudi bivši podnajemnici, ki si je predrznila tako kršiti stanovanjske predpise. C. L. NI BILO IZVEDLJIVO V odgovor na članek tov. Šebjanič Geze, pod naslovom »Ne morem razumetiobjavljen v Delavski enotnosti št. 8, pripominjam tole: Iz zapisnika 8. redne seje Upravnega odbora podjetja »Panonija«, industrija kovinske galanterije v Murski Soboti z dne 7. XI. 1956 je razvidno, da je tov, Šebjanič Geza vložil prošnjo za povišanje plače. Upravni odbor je ugotovil, da se tarifna postavka po tarifnem pravilniku ujema z delovnim mestom tov. Šebjanič Geze in predlagal, da se tov. Šebjanič Gezo po možnosti premesti na drugo delovno mesto z višjo tarifno postavko. Po pregledu možnosti premestitve pa se je ugotovilo, da ni prostega mesta z višjo tarifno postavko in se radi tega tov. šebjanič ni mogel premestiti na drugo delovno mesto. Izjavljam, da sem na navedeni seji upravnega odbora soglašal s tem sklepom, pripomnil pa sem, da se premestitev izvrši le v okviru možnosti. Moja pripomba ni zapisana v zapisniku navedene seje upravnega odbora, ker niso določene v razponu. Zvišanje urne tarifne postavke se more doseči le s premestitvijo, ki pa v tem primeru radi zasedenih delovnih mest ni bila izvedljiva. Direktor Stanko Kovačič ZAVIJANJE KRUHA ALI MESA Ce greš kupit meso v kako ljubljansko mesarijo, tl ga zavijejo, ah ne, meso polože na silo skromen list papirja. Moral bi biti zares velik optimist, če bi poskusil zaviti meso v tisti papir, ki ti ga dajo v mesariji. Nič čudnega, če da podjetje menda na milijon dinarjev prometa le 40 kg papirja, V Škofji Loki so kulturnejši. Svojim stalnim odjemalcem so dali predlanskim za novo leto vrečke iz polivinila letos pa prtičke iz polivinila. Prtiček jih je stal sto dinarjev. Če bi zavijali meso v papir, bi ga porabili za dve sto dinarjev na stranko na leto. Kruha sploh ne zavijajo. Pravijo, da bi morali potem kruh podražiti, če bi ga hoteli zavijati v papir. V Ljubljani so ga le nekaj časa, ko je bilo tako strogo zaradi epidemije. Zdaj so na to spet pozabili. S. B. ODPOVED DELOVNEGA RAZMERJA K. M. Celje: Ze nekajkrat ste odpovedali, toda nihče v podjetju vas ni hotel razrešiti, temveč so vas zadržali kljub temu, da je iztekel odpovedni rok. Ali ima kdo v podjetju pravico, za razrešitev postaviti pogoj, da mora uslužbenec poprej sam poiskati nadomestilo, šele potem lahko odpove delovno razmerje. Končno bi radi vedeli, ali imate pravico izkoristiti poprej redni dopust, preden izteče odpovedni rok in preneha delovno razmerje? — Odgovor: Če je vse res, kar pišete, potem je dopustna predvsem utemeljena domneva, da imajo nekateri vodilni ljudje v vašem podjetju nekam čudne pojme in seveda tudi ravnanje, ki je tuje naši zakonodaji in našim odnosom, Nastanek delovnega razmerja je prostovoljno in načelo prostovoljnosti je treba upoštevati tudi pri prenehanju delovnega razmerja. Drugo načelo je načelo enakopravnosti. Po teh dveh načelih imata gospodarska organizacija in delavec enake pravice, da odpovesta delovno razmerje. Pri tem je samo postopek različen. Če odpove, delavec ali uslužbenec, ga gospodarska organizacija ne sme zadrževati in z iztekom odpovednega roka preneha delovno razmerje ne glede na to, ali je komu v gospodarski organizaciji to ljubo ali ne. Ravnanje vodstva podjetja v vašem primeru pa je nezakonito in v nasprotju z načelom enakopravnosti in prostovoljnosti. Ko je potekel' odpovedni rok, bi lahko zapustili podjetje ne glede na to, ali so vas razrešili ali ne. če vas niso 'hoteli razrešiti, potem ste bili dolžni razrešitev zahtevati, pismeno in hkrati opozoriti na posledice, če bi direktor ne ukrenil potrebno za pravočasno razrešitev v teku odpovednega roka. Zahteva direktorja, da morate poprej preskrbeti nadomestilo, preden daste odpoved, je povsem samovoljna in zato neupoštevna. Razkriva samo, da čudno pojmuje delovno razmerje in položaj delavca v podjetju. Drugače pa je z rednim dopustom v času odpovednega roka. Odločitev o nastopu dopusta je v pristojnosti direktorja in če ta dovoli, potem lahko izkoristite dopust v odpovednem roku, sicer pa ne. — Vprašujete še, ali imate pravico do kakšnega izrednega dopusta za pripravo na izpite. Take pravice sicer ni. Vendar so v vseh podjetjih pristojne osebe tako uvidevne, da vsestransko podpro take mlade ljudi, ki se odločijo, da se strokovno izpopolnijo in opravijo izpite na srednji ekonomski šoli v okviru posebnega šolanja, ki ga organizirajo partijski organi. Dovoljujemo si izraziti svoje začudenje, če vam v vašem podjetju delajo pri polaganju zaključnega izpita take ovire kot jih opisujete v svojem pismu. Menimo, da bi bito najbolje obrniti se na okrajni komite ZKS in na okrajni inšpektorat za delo. Če je namreč vse res, kar trdite, potem je treba ljudem v vodstvu vašega podjetja odločno in jasno povedati, da takemu ravnanju ni mesta v naših gospodarskih organizacijah. OTROŠKI DODATKI Z. I. Leše: Imate 17 let staro hčer, ki obiskuje enoletno kmetijsko šoto. Vendar zanjo ne dobivate ne otroških dodatkov ne štipendije? — Odgovor: Do devetnajstega leta starosti pripada otroški dodatek samo za otroke, ki obiskujejo srednjo ali srednjo strokovno šoto. Enoletna kmetijska gospodinjska šola pa nima stopnje srednje strokovne šole in zato za hčerko ne morete dobiti otroškega dodatka. Pa tudi štipendije se praviloma dajejo samo za šolanje na visokih in v višjih razredih srednjih in srednjih strokovnih šol. L. K. Kamnik: Posedujete nekaj zemlje, ki je obdavčena s 540 din dohodnine. Ker pa ste dali podjetju v najem svoj osebni avtomobil in za to prejemali odškodnino, je zavod za socialno zavarovanje izrekel, da nimate pravice do otroških dodatkov za svoje štiri otroke, čeprav ste vlogi priložili potrdilo občinskega ljudskega odbora, da v bodoče ne bo več obdavčen znesek, ki ga dobivate kot najemnino za avtomobil. — Odgovor: Višina otroškega dodatka se določi po skupni dohodnini od kmetijstva in. skupnem znesku drugih dohodkov družine, od katerih se plača davek. Zavod za socialno zavarovanje bi moral upoštevati, da ste morali plačati dohodnino od kmetijske zemlje prav tako pa tudi od najemnine, ki vam jo plačuje podjetje za avtomobil. Izjava, na katero se sklicujete, je zelo dvomljive vrednosti, kajti iz pisma lahko sklepamo, da spada tudi ta dohodek med obdavčljive in da bi moral občinski ljudski odbor po uredbi o dohodnini odmeriti davek ■tudi od tega vašega dohodka. Res pa je napaka v odločbi zavoda za socialno zavarovanje, kjer govori o tem, da opravljate zasebno obrt. Vsekakor vam priporočamo, da vložite pritožbo na Zavod za socialno zavarovanje LRS. Tej pritožbi morate pritožiti zlasti potrdilo, iz katerega bo verodostojno dokazano, da nimate poleg zemljišča nobenega drugega dohodka, ki bi bil zavezan davku. Vračal sem se iz kina. Od zadnje predstave. Dež je jenja-val in v mokrem asfaltu so ,odsevale raznobarvne luči. Razen nas, ki smo se vračali iz kina, m bilo skoraj nobenega drugega na ulici/ Pripeljal je trolejbus in za trenutek sem zastal in se stisnil k zidu, toda ulica je bila ozka in trolejbus je peljal čez lužo in me poškropil. Hotel sem nadaljevati pot. tedaj sem opazil par korakov vstran od mene fanta. Stal je za vogalom v temi, pritisnjen ob zid. Očitno se je skrival. Opazoval sem ga, a mene ni videl, ker je oprezoval na drugo stran. Bil je raz-oglav, z rdečim puloverjem in v copatah. Edinole dolge hlače so bile od vsega njegovega oblačila primerne za ta čas, za zimsko deževno noč. Tedaj sem opazil na drugem koncu ulice žensko, ki je na vso moč tekla prot; njemu. Tudi deček jo je opazil in hipoma stekel, zbežal. Po oblačilih sodeč je ženska bežala iz goreče hiše, saj se je najbrž spravljala spat, ko je nenadoma ... se veda, to so le moje misli, kajti, fant je bežal pred njo. Pravzaprav — lovila je fanta. Podzavestno sem krenil za fantom, ki je zavil v Tomšičevo ulico, nato v vrt, nazadnje je smuknil v neko vežo. »Marjan, Marjan, kaj si neumen? Vrni se, n,ič hudega ne bo, samo klečal boš, pridi, pridi!.. .« Prgj kot sem pričakoval, se je fant vrnil in hitro — vse se je odvijalo podobno kot na filmu — sta mati in sin odhajala nazaj. Stopil sem za njima in slišal, da fant prosi mater, da ga naj ne tepejo, da naj prosi očeta... saj bo ubogal... ne bo več bežal, če ne bo rekla, pa bo... Hotel sem vprašati zakaj, kako, a imela sta se toliko pogovoriti, da ni bilo prilike. Še bolj sta pohitela, ker so se ljudje ozirali za njima. Kaj je bil vzrok? Vzgojne težave, motnje pri otroku, je morda oče pijanec, ali ga starši ne marajo, ali pa ga imajo radi le otrok ne mara njih? A zakaj? S temi vprašanji se ukvarja. jih proučuje in odkriva vzgojna posvetovalnica. Kdo ve, miorda vodja ljubljanske vzgojne posvetovalnice, psiholog tov. Matko, že pozna Marjana in njegove starše. Morda pa ne. Mislim pa, da bi bilo prav, če bi se ti ljndje srečali v vzgojni posvetovalnici. Dober nasvet največ velja V Sloveniji imamo zaenkrat tri vzgojne posvetovalnice. Najstarejša je mariborska, ki dela že pet let, celjska deluje že dobre dve leti, ljubljanska pa skoraj že dve leti.. Prv.i dve sta družbeni ustanovi, za katere skrbi Društvo prijateljev mladine, ljubljansko pa vzdržuje Svet za šolstvo OLO Ljubljane. Marjanovi starši bi morali obiskati ljubljansko posvetovalnico. Kje boš našel napotilo • za svoje družbeno ® udejstvovanje? BERI DELAVSKO ENOTNOST Kdo ve, ali s0 že kdaj mislili na to, da bi jo obiskali, ali sploh vedo, da obstaja. Kdo jim naj pove? Lahko je to Marjanov učitelj, ki bo opazil spremembo prj otroku, da se fant ne uči več dobro, da je odrezav, da je preplah... Morda Ljudska milica? Ne- vem kaj je z Marjanom, lahko pa, če bo spet ob polnoči bežal od doma in če bodo podobni izbruhi begal; njegovo življenje, da bo tedaj še marsikaj storil, tudi marsikaj slabega. Ali je fant za vse to kriv sam? Tudi socialni delavec terena ali s socialnega skrbstva lahko svetuje materi, na; ga pelje v posvetovalnico ali naj se gre posvetovat sama. če pa ne bo storila tega ne ona in ne njen mož, bo mogoče učitelj sam ali socia-lna delavka stopila k psihologu. Morda pa bo Marjanova mama sama uvidela, da nekaj ni v redu, da so vsi njeni napori zaman in se bo odločila popolnoma sama ali pa po nasvetu svoje znanke, da obišče psihologa na Kodeljevem. Ob gradu pod Golovcem Mladinski prehodni dom v Ljubljani je pravi gradič. Saj je nekoč tudi bil pravi grad. Stoji sredi parka in samo otroška grišča v njegovi bližini kažejo, da to ni več grad. Tam je zdaj prehodni mladinski dom. Poleg starega gradu je še majhna stavba — nekako upravno poslopje mladinskega doma In poleg drugih pisarn je v njej tudi vzgojna posvetovalnica. »Daleč smo, mar ne?« mi je rekel tovariš Matko. Res, posvetovalnica je zelo od rok. Tako kot je ta lega primerna za prehodni dom, je odročna za posvetovalnico, ki bi morala biti nekje v središču mesta, bolj na očeh, s čimer bi bila biol j dostopna. Zdaj, če pride mati z otrokom z drugega konca mesta v posvetovalnico, izda samo za tramvaj 120 dinarjev. Bolje pa je, da prideta oba roditelja i-n enkratni obisk ni dovolj. Za marsikoga predstavlja to velik izdatek, če bi bila v središču, bi bila posvetovalnica bolj obiskana. Toda, kako bi osebje posvetovalnice zmoglo ustreči večjemu prelivu klientov? Saj že zdaj v velikem številu obiskujejo posvetovalnico, v kateri sta samo psiholog in socialna delavka. Trenutno tudi te ni v posvetovalnici ... Videl sem polno knjig, francoske, angleške, ameriške — potrebno se je učiti, študirati. Tudi vzgojno posvetovalnico kot mn-oge druge ustanove, smo dobili in spoznali pri nas šele pred kratkim. Zato tovariši, k? v posvetovalnici delajo, mnogo študirajo. Za vzgojno posvetovalnico res ne moremo reči, da jev ne vem kako velikih in luksuzno opremljenih prostorih. Nasprotno-: prostori sp majhni, premajhni, enostavna *i moderna oprema za velike in majhne obiskovalce, police z otroškimi igračami, s slikanicami, z lutkami, kavbojskimi pištolami, puškami, vlaki in avtomobilčki, kompleti lutk, ki jih uporabljajo za skušnje z otroci, delujejo na obiskovalca nekako -pomirjevalno in vzpodbudno in ustvarjajo prijetno vzdušje. Edino knjižne omare tj povedo, da nii-smo prišli v trgovino z igračami, temveč v ustanovo, ki je hkrati praktična, pedagoška vzgojna posvetovalnica, zdravstvena in znanstvena. Poglejmo, kdo jo vse obiskuje. »To ni mogoče« »To je nemogoče, -kako morete spioh reči t. .«»je razburjeno dopovedoval neki mož. Ni mogel verjeti, da je res, kar je pokazal poskus: duševne sposobnosti njegovega sina — edinca so bile pod povprečjem. To je bila zanj sramota, saj imata z ženo akademsko izobrazbo in na splošno veljata za inteligenta človeka. Zato ga je j.eziito, -ker sin ni prinašal domov odličnega spričevala, ker ni prinašal celo prav dobrega, ne, niti dobrega. ... Slabe ocene je dobival v šoli. Menil je, da je sin len in ker drugače ni šlo, ga je s šibo skušal pripraviti do tega, da se bo učil. Tud; to ni pomagalo. Dosegel je le to, da je sin postal še bolj trd pri učenju in še bolj neubogljiv. . IIIIIIIIHIIIII»IHWI 1 Med novimi Koki Republiški svet naj vsestransko prouči problem stanovanjske izgradnje, zlasti v industrijskih središčih s posebnim ozirom, prvič, na probleme finansiranja stanovanjske izgradnje, drugič, na probleme projektiranja stanovanjskih objektov in njihove urbanistične razmestitve, tretjič, na probleme same organizacije gradenj. (Iz delovnega programa za leto 1957 republiškega Sveta Zveze sindikatov za Slovenijo.) Po oblačnem jutru, ki je kazalo na deževen dan, je posijalo sonce. Prijetno toplo je in po mrzli zimi-— pravijo da še ni končana — je bil to pravi pomladanski dan. Sprehajališča in celo klopi v parkih so bile polne. Na gradbišču Savskega naselja je delo počivalo. Tudi delavce »Obnove«, ki prebivajo v barakah na svojem gradbišču, je toplo sonce zvabilo ven. Skupina delavcev iz Bosne se sonči na velikih cementnih ceveh, ki čakajo, da jih bodo položili v zemljo. V ozadju so bloki, ki so jih gradili s svojimi tovariši. Igrali so odbojko, nekateri šahirali, drugi kartali. Ko so se tega naveličali, so prišli sem in se razgovarjajo kaj in kam bi: »Da, kako preživeti nedeljsko popoldne čimbolj prijetno in čim ceneje. Karte za kino so razprodane, zato bodo popoldne ostali doma, zvečer pa bodo odšli na sprehod v mesto in morda zavili v gostilno. Seveda se ne smejo prepozno vrniti domov, ker drugi dan. ob šestih zjutraj spet prično z delom. (Slika 1.) I Savska kolonija — to je pojem, ki za mnoge pomeni upanje, tako rekoč edini otipljivi dokaz o možnosti, da bodo dobili stanovanje.. Pod imenom Savske kolonije razumemo samo moderno stanovanjsko naselje, v resnici pa šele novi stanovanjski bloki spreminjajo dosedanji videz Savske kolonije. Rastejo namreč v neposredni soseščini Gradisovih stanovanjskih barak, ki jih je za celo mesto. Res, barake v katerih stanujejo delavske družine, izgle-dajo kot pritlikavci v primerjavi z velikimi bloki, ki dobesedno mečejo senco na neugledne sosede — barake. Čeprav tudi življenje v »senci nebotičnikov« pozna radost in žalost tako kot vsako drugo, prav ta senca pritiska z vso težo na prebivalce barak in jim vzbuja vprašanje: »itdaj bomo mi na vrsti, kdaj bodo takšna stanovanja v takšnih blokih zgra-' dili tudi za nas?« (Slika 2.) Vendar človeka razveseli pogled na veliko gradbišče: pa le gradimo, spet bomo dobili nekaj novih stanovanj... Potem človek začenja sanjariti. Zamika ga, da bi zamižal, da bi, ko bi spet odpri oči, bilo teh blokov še enkrat, dvakrat več... Seveda, da bi bito tudi denarja namenjenega za stanovanj-skp graditev, enkrat, dvakrat več... Sprehod po Savskem naselju je tudi drugače zanimiv. Cez nekaj let bo vse drugače, a danes se človek, ki ni urbanist, nikakor ne more znajti med temi bloki, z njihovo razporeditvijo. Nikjer ne sluti ulic! Stanovanjski blok med zelenimi površinami je napredna urbanistična koncepcija. Toda tu vse skupaj spominja na gradbeno anarhijo. Kaj bi se zgodilo, če bi stanovalci nekoč imeli svoje avtomobile? Morda na to še ni potrebno računati. A poglejmo sliko: na tem mestu grade nove petnadstropne bloke v črti, ki se pod čudnim kotom približa »starim«, novim dvonadstropnim blokom. Ali je to praktično, ali je to lepo? Da le ne bo nekoč prišlo tudi le-tii do regulacijskih rušenj? (Slika 3.) 3. Svet, v katerem živijo otroci, se ne razlikuje od sveta, v katerem živijo odrasli. Tudi tu gospoduje ljubezen in sovraštvo, dobro in zlo. Vendar je to — otroški svet. Ali vedno razumemo svojega otroka? Ali je res današnji mladi rod preveč zapuščen, osamljen, in ali uživa premalo ljubezni? Premislimo o tem! Tudi novi jugoslovanski film »čeveljci na asfaltu«, v katerem nastopajo samo otrooi, nas bo spomnil na to in morda — opomnil. Slika je iz tega filma, ki si ga bomo lahko kmalu ogledali. Potem je spoznal svojo zmoto. Ravnal je po nasvetu svetovalnice in sedaj otrmc izdeluje šolo po svojih sposobnostih, počasneje ali veliko uspešnejše kot poprej — v pomožni šoli. In kar je najpomembnejše — z veseljem. Vsa snov mu je tu bolj razumljiva in laže dojemljiva. Zdravnik je ugotovil poškodbe, ki izvirajo od poroda, zaradi katerih se otrok duševno ni mogel dovolj razviti. Starši tega doslej niso vedeli. Zdaj so spoznali vzrok otrokove »lenobe« in vedo, da bo njihov otrok kljub temu končal obvezno šolo in tako kot vsak drug dosegel poklic. »Staro mamo Ima raje« Ta deček je narisal gozd: lepe smreke in jelke, sredi katerih je bile zelena trata. Na sredi te planote so bile jasli, kjer lovci in gozdarji puščajo seno ln hrano za srne. »Tu je tako lepo, je razlagal. Pozimi sem se sankal, poleti pa smo se lovili...« Na drugi risbi, drugič, ki jo je spet sam, p-o lastni izbiri narisal, je bil grad z velikimi zamreženimi okni. »To je ljubljanski grad, v katerem so Turki mučili svoje ujetnike,« je pojasnil. Prva slika je prikazovala kraj, kjer je preživel zgodnja otroška leta pri starem očetu in stari materi, druga slika pa Ljubljano, kjer živi zdaj, pri svojih starših. Njegove risbe pravijo: na vasi pri dedku in babici, je svoboda, v mestu pa sem priklenjen med štiri zidove. Tu je tako kakor v ječi. — Ali ni v tem razlaga vseh težav? Mati se pritožuje, da se rad potepa, da ne uboga, zadnje čase ji celo krade denar. In da je nima prav nič rad, mnogo rajši ima staro mater... Ta desetletni deček ni čustveno navezan na svoje starše. Razumljivo je, da ima rajši stare starše, ki so se bolj ukvarjali z njim in ga tudi oni, po njegovem, imeli rajši. Zdaj, ko hodi v šoto — in med tem časom je družina dobila stanovanje, sta ga oče in mati vzela k sebi. Druga napaka pri vzgoji je še ta: oče se bolj zanima za otroka, in je navadno bolj popustljiv, mati, ki je tudi uslužbenka in doma po delu še gospodinji, je s porednim sinom bolj stroga in bolj »trda« pri vzgoji. Več se ukvarja z njegovim mlajšim bratcem, ki je ves čas od rojstva pri njej in sta roditelja bolj kot on na njih — navezana nanj. Starejši pa je ljubosumen, zato nagaja, pote-pen je in pričenja izbirati prijatelje med tistimi, ki so največ na ulici. Zdaj je tudi njegov primer v eni izmed stooseminosemdeseiih map, kolikor so jih nastavili lani. Potrebno ga je rešiti tako kot vse druge. Brez potrpljenja, časa in tudi sodelovanja med psihologom v posvetovalnici in starši ne bo šlo — samo tedaj js nasvet v posvetovalnici uspešen. Včasih pa je zelo težko svetovati. »To je hudobija« »Nekateri ljudje nimajo sreče v življenju,« je rekla in nedvomno se upravičeno šteje mednje. Pridna in delavna je, a vendarle nesrečna. V svojem življenju je spoznala dva moža, obakrat je ostala sama — mati dveh otrok. Zgubljena, nesrečna, s kopico skrbi, z dvema otrokoma v sobi 2 krat 3 metre. Gorja je bilo preveč. Še z otrokoma nima sreče. Starejši osemletni fant je »hudoben« otrok, ne uboga je, zahteven — vsako željo b; mu morala izpolniti, če ga za porednost kaznuje, jo zmerja z najgršimi izrazi ali ji zagode marsikatero žalostno. Zraven vsega ji ta otrok blati in moči v posteljo in v hlače. Zamislite, pri osmih letih, a vse skupaj v eni sobi, ki je hkrati kuhinja, shramba in vse ostalo! Potožila je drugim ženam in nekatere so ji povedale, da je to zgolj otrokova »hudobija«. Kaj bi drugega storila, kot hudobijo s'šibo izganjala. Nič ni pomagalo. Skrbela je, da niso bili lačni, več ni znala storiti za otroka. Tepež ni pomagal: ostal je »hudoben« in zaradi tega ga niso sprejeli v vrtec, ni mogel v kotalijo, da bi jo s svojo odsotnostjo vsaj včasih razbremenil. Na nekem roditeljem sestanku, ji je otnokov razrednik povedal, da se fant v šoli spakuje, da je včasih čudno vesel in prav tedaj izredno poreden. Končno je poiskala nasvet v vzgojni posvetovalnici. Na žalost ta ne razdelujejo stanovanj. Predlagali so podjetju, da dodeli stanovanje nesrečni ženi skupno z neko drugo žensko z otrokom, delo pa hi ji naj uredili tako, da bi ena delala dopoldne in bi druga med tem časom pazila na otroke. Popoldne b; šla na delo druga. Ne. vem, če so ravnali tako, vsekakor mati je dobila stanovanje.' Šele zdaj bodo nasveti vzgojne posvetovalnice nekaj zalegli. Morala pa bo prihajati v posvetovalnico res samo zaradi vzgojnega posvetovanja in se nasvetov tudi držati. Življenje postaja tudi zanjo lepše. Še vedno se počuti nesrečno, ker je sama. Ni sama — ima zdrava otroka, ki jo bosta ljubila, če jima bo ona pokazala svojo ljubezen namesto dosedanje lastne nesreče... Danilo Domajnko »DELAVSKA ENOTNOST« NAŠE GOSPODARSTVO 1. MARCA 1957 NEKAJ MISLI IZ RAZPRAVE TOVARIŠA TONETA BOLETA, ČLANA IZVRŠNEGA SVETA, NA DRUGEM OBČNEM ZBORU ZVEZE SINDIKATOV ZA SLOVENIJO ČLOVEK IN STORILNOST / osrednje vprašanje današnjega časa Na II. občnem zboru Zveze sindikatov za Slovenijo so deleSati med drugim razpravljali tudi o sedanji in bodoč; delitvi dohodka med podjetjem in skupnostjo, o sedanj etn in bodočem načinu oblikovanja plač v gospodarstvu. Seveda so govorni tudi o delavskem gospodarjenju. Med drugim je o teh dve« stvareh obširneje govoril tudi tovariš Tone Aole, član Izvršnega sveta Ljudske skupščine Slovenije. Razmislimo, kako bomo več prigospodarili Plan za leto 1957 je narodni dohodek že razdelil in se torej v novo razdelitev dohodka ne moremo več spuščati. To pa pomeni, da bomo lahko razdelili le tisto, kar bomo na novo prigospodarili in ne moremo zagospodarjenega še enkrat deliti. Vprašajmo se, kje in kako naj to uresničimo. Na vprašanje kje, je odgovor zelo jasen. V proizvodnji. Kako bomo to storili pa je malo težje odgovoriti. če vprašamo 'kako naj gospodarimo, da bomo sedaj več prigospodarili, moramo vedeti, kaj sestavlja proizvodnjo. Osnovni tvorci proizvodnje so tivnejši. Odgovor na to je Jasen. Dela Se moramo lotevati organizirano. Storilnost lahko povečujemo z več činitelji. Poglejmo osnovne: prvič i novimi stroji, oziroma novimi proizvajalnimi sredstvi, novimi investicijami. Drugič, jo lahko povečujemo z večjo intenzivnostjo, oziroma z večjimi napori delavca. Tretjič, z boljšo organizacijo dela. Naša politika na področju investicij je jasna. Jasno je, da je to eden od činnteljev, m pa najuspešnejši ,in v naših današnjih pogojih tudi verjetno ne najbolj učinkovit. Lotimo se drugega vprašanja. Normalne intenzivnosti, ožigoma normalnih naporov še nismo dosegli, čeprav vemo, da je vsa naša dosedanja organizacija osla temeljila izključno samo na intenzivnosti, torej na povečanju storilnosti z večjimi napori de.avca. Toda tudi intenzivnost dela ima določene meje. S smotrnejšo organizacijo dela lahko proces naše storilnosti pospešimo, ga nadaljujemo .iznad intenzivnosti dela. Tu pa lahko veliko stori naša tehnična inteligenca s tem, da bolje organizira delo, da strokovnjaki vsakogar, ki pride v kolektiv funkcijo izvrševanja pa uprava podjetja. Delavski svet vodi osnovno politikb podjetja, upravni odbor vodi tekočo politiso. Uprava podjetja uresničuje napotila delavskih organov upravljanja. ' Mogoče bo kdo dejal: to je zeio lahko, toda kako je to v praksi? Če pogledamo, na kakšen način gospodarimo, se vprašajmo: kaj se bo delalo v podjetju, kaj so delali, kakšen je rezultat dela, na kakšen način se bo rezultat razdelil, kaj za to delo dobimo in kako delamo. Če se vprašamo tako, najdemo v vsaki proizvodnji enoti ustrezne dokumente, s katerimi si odgovorimo, kaj je osnovna politika delavskega sveta. Delavski svet sprejme proizvodni plan plodjetja. To je njegova direktiva za delo v tekočem letu. Delavsk; svet pregleda in sprejme zaključni račun, ga obdela, izreče kritiko in s tem odgovori na vprašanje, kaj se je delalo. S tem, ko je sprejel zaključni račun m pregledal rezultate dobička, to je rezultate cene, vid; kakšen je rezultat dela. Prav vprašanj e cen j'e. naj šibkejša točka delavskih svetov. Cena je tisti pokazatelj .gospo- Na vprašanje, kako deliti to, kar smo prigospodarili, imamo odgovor, kam porazdeliti sredstva: V sklgde za prosto razpolaganje, za plače, za premije. Na vprašanje, koliko za delo dobimo, si lahko odgovorimo z obračunom zas.užkov kolektiva in posameznikov znotraj kolektiva. In na vprašanje, na kas-šen način delamo, si moramo odgovoriti: povedala bo stalna kontrola, o čemer je treba na delavskem svetu občasno poročati. Ce ima delavsk; svet vse te elemente v rokah, je dal s tem Koliko bomo lahko letos namenili za plače, premije, za nova stanovanja, šole, za kulturne domove, za razširitev In modernizacijo novih tovarn? Toliko kolikor bomo prigospodarili. Izvor dohodka Je v proizvodnji. Proizvodnja in storilnost, skratka dohodek podjetja bo naraščal, če bomo delo smotrno organizirali. vse naplctke kolektivu, upravnemu odboru in vodstvu podjetja z* delo in smotrno vodi osnovno politiko, upravni odbor pa lahko izvršuje tektoče posle. Seveda j« smotrna organizacija dela temelj za višjo produktivnost oziroma za bo-jše gospodarjenje. Če pod pojmom življenjske ravni razumemo zadovoljevanje človekovih materialnih in duhovnih potreb, je proizvodnost stopnja možnosti tega zadovoljevanja. In če stvari razumemo tako, potem sta človek in storiIrJost osrednje vprašanje današnjega časa. . m* • 4v| Se o tretjem bančnem plesu NA ČIGAV RAČUN V mnogih tovarnah stoje stroji minuto, dve, pol ure, uro in tudi več neizkoriščeni. Zakaj? Materiala niso pripeljali, načrti so napačni, nekaj se je polomilo ... Stroj stoji, proizvodnje ni, delavec manj zasluži, kolektiv plačuje amortizacijo tudi takrat, ko je stroj »utihnil«, vse gospodarstvo pa trpi škodo. Škodo trpimo mi vsi. Opozarjamo na te slabosti voditelje proizvodnje, naj bolje organizirajo delo, zakaj večje proizvodnje in storilnosti ni brez smotrne organizacije dela. proizvajalne sile, kjer je človek zavestna sila. Vprašanje je torej, kako človeka kot zavestno silo v tem procesu spodbuditi, da bo čim koristneje delal, oziroma da ho čim produk- na novo, pouče, kaj mora deia-ti itd. Kair poglejmo koliko stoje stroji v tovarnah, ker material ni v pravem času na delovnem mestu. Stroj stoji, delavec pa zato manj zasluži. Delavski svet. funkcionarje proizvodnje, inženirje n-aj sindikat v podjetju opozori na to perečo nalogo, kajti zavedati se moramo, da večje storilnosti dela ni brez večjega posega v organizacijo dela. Sest vprašanj, šest odgovorov Marsikdaj si v podjetjih nisd na jasnem, kaj je opravilo delavskega sveta, kaj upravnega odbora podjetja; zakon o delavskem upravljanju jasno določa, da je na eni strani funkcija upravljanja, na drugi strani pa funkcija izvrševanja. Funkcijo upravljanja ima kolektiv, ce-lavskj svet in upravni odbor, darjenja, na osnovi katerega se kolektiv prepriča o uspehu svojega dela, o tem, ali je na tržišču realiziral svoje proizvode, rziroma koiikfclo priznanje je dobil na tržišču za svoje delo. Če ugotovimo, da so v podjetju zvišali ali znižali' ceno za ■40 odstotkov, i-ahko (Dostikrat ugotovimo, da delavski svet o tem nič ne ve. Področje cen, kjer razpravljamo o plodoviAi svojega dela, pa bi moraiio biti prav nnjskrbneje obdelano na delavskem svetu. (Nadaljevanje s I. strani) 3. Naši delegati na občnem zboru Okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana resda niso pojasnili priprave za III. bančni ples plenumu, ker so smatrali po pojasnitvi te zadeve funkcionarjem Okrajnega sveta Ljubljana, ki so bili navzoči na zboru, za dovolj pojasnj eno. .4. Ce je Uprava doma res izjavila, »da se je lep0 začelo« — »nobel«. končalo pa kot po vojski, črepinje tov., na pretek!«, je dala povsem neresnično prikazovanje poteka plesg, ki je bil ves čas, do konca na dostojni vijžiiitj ter brez kakršnegakoli incidenta ali dragih pojavov. k; ®o v članku označen; s »...«. O tem naj izrečejo svojo sodbo tudi mnogoštevilni udeleženci plesa. Prilagamo Vam pa v dokaz neresničnosti zgornjih trditev pismene izjave Uprave doma in gostinskega podjetja »Daj-Dam«, ki je opravijiailo n® plesu gostinske usluge. Sindikalne podružnice denarnih ustanov in prireditveni odbor se smatrajo z omenjenim člankom obrekovani z napačnim in zlohotnim prikazovanjem njihovega dela, udeleženci plesa Pa z zlonamernim in nedostojnim prikazovanjem poteka plesa. Zato vztrajamo, da dobimo zadoščenje, z objiavo tega popraska na istem mestu, kot je fcltl objavljen zlonamerni članek. Ge pa bi Vaš Ust ozir, Vaš dopisnik vztrajal pri svojih napačnih in tendencioznih trditvah. mu bodemo dali drugo možnost, ■ da dokaže svojo verzijo o NI. bančnem plesu LRS. Ljubljana. 16. februarja 1957 Podpis prireditelja in 6 sindikalnih podružnic državnih uslužbencev v Ljubljani. Pripomba uredništva: Pred- vsem moramo povedat; priredi- teljem III. bančnega plesa, da je pisec postavil vprašanje na vrsto stvari, ki tudi po našem mnenju niso v skladij z našimi družbenim; načeli. Zato ne more biti govor® o nekakšnih in »celo zlonamernih prikazovanjih« temveč smo objavil; članek predvsem zato. da se ne bi slični, sedaj dokaj pogosti primeri. da nekateri zato. da se zabavajo, iščejo sredstva drugod. Sicer pa pojdimo od točke do točke, kot je zaporedje v odgovoru na naš članek. 1. Nihče ne oporeka niti ni proti temu,,, da je bančni ples tradicionalna vsakoletna prireditev. 2. D,a so se udeleženci tega plesa zabavali na svoj račun je le deloma res, saj v isti sapi. ko prireditelj; trdijo, da se udeležene; »zabavajo na svoj račun« trdijo tudi, »da členi naših sindikalnih podružnic zbirajo oglase širom Slovenije«. Pa vendar niso oglasi zastonj? In le kakšen komercialni interes naj imajo oglaševalci, če se je vsak oglas natisnil na nekaj desetin vabil? In kot je razvidno so nabral; od 86 podjetij 718.600 dinarjev. Res to ni 3 milijone. Toda, če @o tud; stroški z vabili, ki so' jih tiskali z oglas; veljali 100.000 dinarjev, kar pa ni verjetno, pomeni d® je vsakdo, ki je bil na tej prireditvi, sprejel, če jih je bito tisoč, povprečno dinarjev 618.—. Na čigav račun, je jasno. Na račun 88 podjetij, ki so dala ta sredstva. Nihče ne trdi, da so se nabiralci poslužili nedopustnega vplivanja prš; nabiranju oglasov. Toda, ali se bančn; uslužbenci zavedajo svojega položaja? Ali se zavedajo, da so na sila občutljivih mestih našega gospodarskega sistema, ki predstavlja nadvse važn0 družbeno kontrolo in družben® knjigovodstvo. Danes nimamo privatne finančne oziroma bančne službe. Nobeno podjetje si ne more zbirati druge banke. Če mu ta n; všeč, Zato n; potrebno iskati nekoga ki je zlorabil'svoj položaj, temveč ves postopek takega nabiranja denarja je v tem primeru nedopusten. To pričajo odgovori, k; jih je sprejel pisec članka od tovarišev, k; jih je povpra-prašad zaradi oglasov, Pa še nekaj. Alj se ne zlorablja to. d.a so nekatera, predvsem časopisna podjetja, zaradi položaja v katerem se naš tisk nahaja, primorana, da nabirajo oglase. Ne zato. da bi se s tem okoristila, temveč zato, da naši d.ržav-ljani dobe časopis po kolikor toliko zmogljivi ceni. Prireditelji se razburjajo, ker navajamo besede tovariša, ki je razpravljal na občnem zboru Okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana in obsodi; tako zbiranje sredstev za veselice in pri tem vzel kot primer prireditelje bančnega plesa. 3. Dejstvo je, da delegati sindikalnih podružnic državnih uslužbencev, .ki so bili na obč-nam zboru in med katerimi je bila tudi tovarišica iz priprave Ustnega odbora, niso ničesar reki; na občnem zb?oru. To da je na vprašanje nekega funkcionarja Okrajnega sveta odgovorila le, da to ni točno, ne more biti opravičilo, ker se tudi to opravičit; ne da. Dejstvo je, da, je preko 200 delegatov in gostov odšlo na svoje domove prepričanih, da so navedene trditve resnične. Zakaj se, po našem mnenju, tega ne da opravičiti? Kdorkoli koljčkaj prisluhne našim družbeno- ekon omskim dogajanjem, ve za težave v našem gospodarstvu. Napeta razdelitev narodnega dohodka, ki je odraz predvsem . nizke proizvodnosti, nas prav zato sili. da kar najbolj pametno uporabimo razpoložljiva sredstva. Kolikšne so potre- be naših šol!, naših prosvetnih društev!, naših podjetij!? Niti za pralnice, ki bi tako razbremenile delavsko družino, niti za menze, kjer bi se hranil; del avti niti za predšolske domove in otroške ustanove in druge potrebne stvari ni sredstev. In tu se z lahkoto nabere 718.000 dinarjev! Ne. to n; tri milijone. Toda kakršnakoli številka bi bila je vprašanje njene upravičenosti. Če b; kolektivi, oziroma organi delavskega upravljanja razpravljali 0 takem »oglaševanju«, bi verjetno rekli: »če gre z® zabavo, dajmo — najprej za svoj kolektiv1« 'In končno še nekaj o tem. kar navajate pod točko štiri. Izjav uprave dom a ne bomo objavljali. niti ne gostinskega podjetja Daj-dam. ki kot dokaz uspelo-sti prireditve navaja, da je bilo ob tej prireditvi razbito le za 1.700 dinarjev steklenine. Saj to rčs »n; veliko«. Iz zgoraj navedenega lahko spoznate, d® gre za mnogo več, kot za »netočnosti« zaradi katerih se sindikalne podružnice denp.-nih ustanov in prireditveni odbor smatrajo v omenjenem članku obrekovane »z zlohotmm prikazovanjem njihovega dola«. Udeležencem plesa pa le toliko, da' n; veselica, če ni vesela in naj ne bodo v ničemer s člankom »Na čigav račun?« prizadeti. To pa je tudi vse. kar smo hoteli povedati. Prireditelj; pa naj sami odločijo o uresničitvi svoje »grožnje«. Uredništvo 9 O TEBI, TVOJEM DELU, 9 TVOJIH USPEHIH IN • TEŽAVAH PIŠE • »DELAVSKA • ENOTNOST« PR O IZ V O P N J A V JV E TU NAŠE DELAVSKO UPRAVLJANJE vprašanje mednarodnega pomena (Nadaljevanje s 3. strani) • Še vedno smo preveč obrnjeni v tovarno To se je spet poksizalo ob spremembah tarifnih pravilnikov. O njih so veliko govoril; v kolektivih, pra.v malo, al; celo nič pa mi bilo slišat; o družjbe-tuh planih občin, okrajev, republike, razen. v kolikor se to m; tikalo tarifnega pravilnika. Po sedanjih predlogih o delitvi dohodka se bo še veliko bolj odrazilo, koliko daje vsak neposredni proizvajalec občini in okraju. S tem bo tudi zainteresiran za to, kako bodo ta denar v občini ali okraju porabili. Če se delavci za to ne bodo zanimali, bo ostalo le pri jadikovanju, češ. tega ni. onega ni. občina se nič ne zmeni itd. Delavci naj se zdaj veliko bolj kot doslej uveljavijo v ljudskem odboru, družbenih organih upravljanja in naj kar tam odločajo o teh zadevah Glede tega naj bi se tudi sindikati drugače orientiral; Naj ne bodo tisti, k; le opozarjajo na to, kaj bi bilo treba napraviti za izboljšanje življenjskega standarda, marveč' imajo nešte- to možnosti, da v ljudskem odboru, svetih, organih upravljanja odločilno vplivajo na njihovo politiko in v njih neposredno uveljavijo svoje težnje, saj so v teh organih tudi predstavnik; sindikatov in skorajda povsod so v njih tud; sindikalni člani. Delavci naj se zavedajo, da so vodilni razred v naši družbi. »Če se bo delavec smatral le za predstavnika svojih delavskih interesov, če ne bo delavski razred vzel na svoja pleča odgovornosti za usodo socializma v celoti, vseh slojev, tudi naše kmečke politike, potem ne bo vodeči razred«. Ob koncu se je tov. Tomšičeva zadržala še ob ukinitvi nočnega dela žena. Poudarila je, da naša država hi podpis,gla konvencije brezpogojno in da je ne smemo razumeti tako, kot da od 1 julija ne bo nobena ženska delala Doneči. Ukinili ga bomo povsod tam, kjer je to možno, sindikati pa mai predlagalo, kako nai b to vprašanje pametno uredili, da ta ukrep ne bi žen prizadel, namesto, da hi jim pomagal. KAJ JE RACIONALIZACIJA? s. Tisti, ki govore o racionalizaciji ranja podjetij pod vplivom ekonom-izgovarjajo to besedo dostikrat z ne- skih. zakonov zavirali z umetnimi kakšno negotovostjo. Beseda raci on a- JBtoepi, kot na primer z zaščitno lizacija je ena od tistih, ki jo marši- ^Ugrino, bi to pomenilo breme za po-kdo izgovarja, ne da bi poznal pravi trošnika, kajti parazitska podjetja bi smisel in prav zato jo izgovarja z negotovostjo. Racionalizacija pomeni smotrno delati, misliti pri delu, razmišljati o vedno novih in novih oblikah dela, o izboljšanju tehnološkega procesa proizvodnje. Tako kakor je. delo na področju gospodarjenja zelo različno, ima lahko tudi racionalizacija na področju gospodarjenja zelo različne oblike: Likvidacija odvečnih podjetij v državi j£ racionalizacija v enem pomenu? bdsede. v drugem, prav nasprotnem pomenu pa j6 racionalizacija, če neko podjetje razbremenimo Iglasta in razsipništva, ki škodljivo vpliva na proizvodnjo in cene. V številnih drugih primerih, tudi v prej omenjenem je cilj racionalizacije: temeljita preureditev podjetja, preureditev poslovanja, da bolje uspe v g. Poln .nitno sg nekoliko podrobneje o teh treh primerih. LIKVIDACIJA — RACIONALIZACIJA Nekatera podjetja, ki so ob svojem osnovanju odgovarjala potrebam in možnostim trga. so pozneje, ko so se spremenili pogoji, postala odvečno breme za skupnost, ker niso bila sposobna proizvajati izdelkov v kvaliteti in po cenah kot to ustreza potrošnikom. Ce bi v takem primeru proces izbi- vzdrževal; pri življenju z umetnimi ukrepi, čeprav nisp sposobna za življenje. Koristi družbene skupnosti namreč v takšnem primeru zahtevajo ukinitev podjetij — likvidacijo. Če teče ta proces po prirodni poti prepočasi, ga je treba pospešiti z ukrepi, ki jih imenujemo »racionalizacija s pomočjo likvidacije«. RACIONALIZACIJA S POMOČJO STABILIZACIJE Drug primer predstavlja posebno obliko racionalizacije nekega podjetja, ki bi sicer lahko zadovoljilo določeno potrebo družbene skupnosti, toda zgradi slabe organizacije ne izpolnjuje nalog kot Jji jih moralo. če bi podjetje ostalo pri visokih cenah in slabi kakovosti proizvodov, ne bi bilo več sposobno za življenje. Smoter racionalizacije v takšnem podjetju je, da se odstrani razsipanje energije, delovne sile in materiala zato, da bi lahko ceno proizvodov znižali na zadovoljivo raven. Na ta način se bo podjetje stabiliziralo za opravljanje svojih družbeno koristnih funkcij: da proizvaja določene predmete po optimalni ceni in v optimalni kakovosti dela za zadovoljitev družbenih potreb, To vrsto racionalizacije imenujemo »racionalizacija s pomočjo stabilizacijo«. Smoter takšne racionalizacije je, omogočiti izplačilo plač In prodajo proizvodov ob določenem zaslužku. Seveda bo mogoče nujno, da za dokončno stabilizacijo podjetja vodstvo odpusti odvečen del delavcev, kajti če bi podjetje ravnalo drugače, bi izgubilo značaj ekonomičnega proizvajalca in se spremenilo v dobrodelno ustanovo za zaposlitev odvečne delovne sile, ki b; jo v resnici potrošniki plačevali v obliki višjih cen proizvodov. V primeru, da potrošnik; nočejo plačati povečanih cen, to je, kupovati blaga, bi nadaljnja zaposlitev presežnih delavcev v določenem času pripeljala podjetje do tega, da bi nastalo vprašanje, kako sploh obdržat; vse zaposlene. kajti podjetje ne more stalno poslovati z izgubami. Če bi likvidirali podjetje, bi to oškodovalo skupnost, kajti družbena skupnost bi izgubila tovarno. Včasi so torej tudi nujni nepopularni ukrepi, kajti ekonomski zakon; so neizprosni. DINAMIČNA RACIONALIZACIJA Kadar mislimo na možnosti gospodarskega napredka, se srečujemo s tisto obliko racionalizacije, ki jo imenujemo »dinamična racionalizacija«. Ta nam bo pomagala, da bolje dojamemo pojem racionalizacije, kajti v številnih podjetjih racionalizacijo zamenjujejo s produktivnostjo. V primeru, da narašča vrednost ali količina proizvodnje na enega delavca gre za rast produktivnosti. Racionalizacija obsega nasprotno tele cilje: — zmanjšati lastno ceno z uporabo boljših metod in sredstev; — povečati dobiček podjetja; — povečati plače; — zmanjšati prodajno ceno; — zmanjšati distribucijo ob čim nižj ih stroških. Ce bi želeli doseči boljši uspeh podjetja in uresničili samo enega od teh -ciljev, potem ne b; dosegli zaželenega smotra. Prizadevati s; je treba uresničiti vse te cilje hkrati. DRUŽBENE KORISTI — MERILO ZA RACIONALIZACIJO Racionalizacijo je treba vedno gledati skozi prizmo družbenih koristi, kajti če ta ne prinese na primer nižjih cen za potrošnike in večjih dohodkov za delavce, potem je pravi cilj zgrešen. Rezultat racionalizacije mora biti: hitrejši ciklus gospodarjenja. Pri tem velja upoštevati,- da samo povečanje proizvodnje brez vzporednega povečanja kupne moč; ustvarja zastoj na trgu in je torej zdravo edino le tisto povečanje proizvodnje, ki hkrati pri. naša sorazmerno povečanje kupne moči na tržišču. Tore; povečanje proizvodnje in povečanje v proizvodnji. Z gledišča podjetja mora racionalizacija zajemati vse njegove službene funkcije, vsi ukrepi pa naj temelje na tem, da podjetje kot celota čimbolj napreduje. Odpustitev odvečnih delavcev ali uslužbencev je v takšnem primeru podobna operaciji, odstranitvi organa, da s tem nekomu rešimo življenje. Po »ozdravitvi«, ko nižje cene omogočajo večjo prodajo in proizvodnjo, bo seveda podjetje na novo zaposlilo delavce, zaposlilo jih bo toliko, kolikor jih bo potrebovalo, mogoče celo več, kajti podjetje bo svoje poslovanje razširilo. Nekateri mislijo, da dosledna racionalizacija duši obrtništvo in mala podjetja. Takšno mnenje je zgrešeno, kajt; drobna dejavnost se lahko prilagodi novo nastalemu položaju in tudi sama izkorišča pridobitve racionalizacije. (A. Bethouart. Mšthodes 1955.) Le kako bo izgledalo življenje čez sto let. Tako bo se nekoč vpraševati ljudje, ko še niso poznali radija, žarnice, televizije, avtomobilov skratka izdelkov modeme tehnike, ki so človeštvu omogočili, da je postalo njihovo življenje lažje in prijetnejše.. Ljudje so si pač takrat le s težavo predstavljali, kakšno bo življenje na primer v dvajsetem stoletju. Prav tako kakor so se nekoč naši pradedje vpraševali, tako se sprašujemo danes. Kako bo, oziroma kako naj bi čez sto- let izgledalo življenje. Nekateri ljudje Pa imajo polno želja. Spisek izumov, ki bi jih morali znanstveniki in strokovnjaki izumiti, bi bil zelo dolg, če bi upoštevali vse zahteve In vse želje. čez sto let zobozdravnika sploh ne bi potrebovali. Izumiti bi bilo samo treba te- kočino, s katero bi namazali zobe in ti bi posta.i odporni proti vsem povzročiteljem zobne gnilobe. • * Podvodni ribolov je postal danes zlasti med nešo mladino zelo priljubljen šport. Zadostoval bi nam majhen žepni aparat, s katerim bi iz vode dobili čisti kisik in strastni ribiči bi ostali tudi dolge ure globoko pod morjem. * ' Tudi projekcijski aparat posebne, vrste si je nekdo zaželel. Na zid bi projecira-a Tmul i d.------ Poleti, na Jadranu ne bi smelo biti dežja, kvečjemu m lahko deževalo ponoči. Kmetje bi sami naročili det. Letala bi zato ime.a nalogo. da zbirajo in tudi razpršijo oblake. I * Nekje sem bral; da čez sto let slepcev ne bo več. Specialna očala, ki bi jih nosili slepi, bi prenašala slike direktno v možganski center. Tako bi slepi videli kljub temu, da slika ni prešla mimo očesnega živca. * Kadar -gre mati na trg, je vedno v strahu, kaj počno njeni otroci. Zavoljo tega sl je neka mati zaželela majhen televizijski aparat. Le tako bi lahko takoj ugotovi.a kaj počno otroci doma, ali kjer koli $o že. * Prav tako bi mo-rači izumiti še posebno vrsto zidovja. Ta naj bi bil prozoren, tako da bi sončni žarki prosto padali v sobo, z zunanje strani pa bi moralo biti to isto zidovje neprozorno tako, da se ne bi prav nič vi-de.o, kaj delajo ljudje v svojem stanovanju. * S pritiskom prsta bi čez sto let lahko odprli zaprta vrata domačega stanovanja. Ključavnica bi seveda morala -reagirati na prste stanovalcev, tuj človek pa bi zaman trošil svoje moči. * Gospodinje bi rade imele take vrste zv-onec, ki bi zazvonili takrat, kadar bi se s zvoncem približale pokvarjenim živilom. * Tisti, ki imajo domotožje, bi nosili vedno S seboj r-a-dinapa-r-at ali pa majhen televizor, da bi se lahko ob vsakem čaisu pogovarjali z domačimi. * In naposled: n-aj zapišem že željo nekega poljedelca: Meteorološke postaje naj bi čez sto let same regulirale vreme. ANTARKTIKA POLITIČNI PROBLEM Indijanski otroci, potomci slavnih Majev si radi zbirajo živali za prijatelje v igri. Največkrat eo to psi ali opice. Ta otrok se gra z opico, ki ima svoje domovanje v lončenem loncu. V zadnjem času so antarktični podvigi vedno bolj pogosti. V okviru svetovnega Se-olizič-nega leta sodeluje na obsežnih raziskovalnih področjih več kot 10 dežel. V zvezi s tem je bilo še do nedavnega precej govora le o znanstvenih .pobudah, kakor pa kaže, se vsa ta znanstvena prizadevanja preraščajo v mednarodni politični problem. V zadnjem času se kopičijo zahteve, naj območja Južnega tečaja razdelijo med najmanj sedem držav (Novo Zelandijo, dle. Avstralijo, Argentino, Francijo in Norveško). Nova Zelandija je sredi januarja ustanovila na antarktičnem oporišču poštni urad, v promet je dala posebne znamke. Podoba je, da bi -rada uveljavila svo-i-o oblast na Ros-sovem področju. Naj na kratko orišem zahteve posameznih dežel do tega področja. Avstralija bj rada dobila Glasba stoletja Hkrati z razvojem elektronike je prišlo do prvih elektronskih glasbenih instrumentov. Te danes v svetu že precej uporabljajo, neprestano pa jih še izpopolnjujejo. Nekateri pa se z vsemi silami zoperstavljajo tej novotariji. Toda to -ne velja samo za elektronske instrumente. Kadarkoli je poskušala neka Tovarna glasbil izpopolniti kakšno glasbilo, takrat je sktoraj vedno p-rišl-o do odpora nekaie-rih. Tradicionalna g.asbila so naletela na velike pfepreke, do.g je bil boj z učitelji glasbe, skladatelji in tudi poslušalci. Prav te nevšečnosti so se pojavile ’ob prvih elektronskih glasbilih. Leta 1936 so predstavniki ameriškega združenj-a orglar-i jev izjavili, da so elektronska glasbila obsojena na propast, ker je njihov osnovni ton brez vsake barve. Takih domnevanj-je bilo pozneje še več. Z elektronskimi napravami danes lahko proizvedemo vsako barvo.tona kakršno si pač sami želimo. Ton je prav gotovo prijetnejši od onega, ki ga dobimo z navadnimi orglami. Elektronika stalno napreduje. V oa-našnjih časih j-o uporabljamo za snemanje, reprodukcijo In prenašanje glasbe. Z elektron- skim; glasbili lahko proizvedemo za uho zelo prijetne tone i,n ne samo take, ki jih dobimo na orglah, temveč tudi tone, ki jih proizvajajo tako imenovani »solo« instrumenti. Pri proizvajanju elgktronskih tonov glasbenik ne potroši več toliko svoje energije.. Do sedaj je lahko vsak začetnik porabil precej časa, preden, sg je uvež-bal, da je me.odija zvenela tako, kakor je treba. Z elektronskim glasbilom lahko začetnik izvabi takšne tone, kakršne pač želi. Ves njegov napor se sedaj usmeri v to, da zaigra pravo noto ob pravem času in to s svojstvenim načinom izražanja. Elektronska glasbila so že pridobila precejšen krog poslušalcev. Pri običajnih g.asbilth sta pomembni dve opravili: prvič, pr-ojzvesti je t,reba ton in drugič, Imeti je treba nad njim popolno oblast. Proizvajanje prijetnih tonov na elektronskih instrumentih ni nič težkega. Vsa kontrola nad ton; je v tem, da jim glasbenik točno določi začetek in trajanje, njegovo jakost in dinamiko. Izkoristiti mora vse možnosti, katere mu omogoča taka naprava. Njegov napoir je osredotočen na glasbeno izvajanje, ne da bi se pri tem telesno rhučil. Elektronske orgle med vsemi tovrstnimi instrumenti v svetu danes še največ uporabljajo. Medtem, ko ostala elektronska glasbila glasbeniki še ne upoštevajo. Danes lahko izdelajo katerokoli glasbilo, ki hi lahko izpolnilo vse zahteve glasbe. Razvoj tehnike, zlasti pa se elektronike, bo pripomogel k temu, da se bodo v relativno kratkem času ta glasbila še bolj izpopolnila.. A vendar, bodočnost elektronskih instrumentov m elektronske glasbe ni samo v. razvoju glasbil in njihovih zvokov. iNjihova bodočnost je v čisti elektronski glasbi, ki je nova in različna od današnje. Napravili so že prvi model elektronskega .instrumenta, to je »glasbeno komoro«. Tisti, ki so poslušali novo g.asbo, so bili presenečeni. Dirigent simfoničnega orkestra Los Angelesa pa je izjavil: »To je zares vir novih idej in inspiracij, globoko sem prepričan, da bo ves glasbeni svet prijetno presenečen.« S pomočjo elektronske komore bo moč proizvesti takšno glasbeno fantazijo, kakršno dor sedaj ni izvabil iz obstoječih glasbil še noben glasbenik. pravico do velikega ozemlja, ki sega od Južnega tečaja do Indijskega oceana. Tod imajo svoja oporišča tudi Rusi in Američani. Dalje proti Atlantskemu oceanu je dežela kraljice Maud, za katero se zanima Norveška. Se dalje proti Atlantskemu oceanu je področje, obrnjeno proti južnemu koncu vzhodne polovice Južne Amerike. Na tem področju se vrste oporišča Velike Britanije, Argentine in Čila. Če gremo tod dalje, v deželo Marije Byrdove, ki so si jo izbrali za -raziskovanje Američani, potem pridemo na področje, ki ni last nikogar. Med tem področjem in tako imenovanim avstralskim pasom je področje Rossovega morja, kjer so glavna oporišča Združenih držav Amerike in letališča, od koder odhajajo ameriški raziskovalci v središčno območje Južnega tečaja. Nova Zelandija je v pogajanjih z Združenimi državami Amerike predlagala, naj ti dve državi skupno zahtevata, da jim pripoznajo pravico do teritorija, ki bi sega-io od pacifiških voda do Južnega tečaja. Združene države Amerike doslej niso uradno prišle na dan z nobeno zahtevo. Pravijo pa, da bi lahko prav zaradi sredstev, ki so jih Združene države vložile v oporišča na Antarktiki, spremenila . svoje stališče. Vrsta svetovnih problemov je tako postala še -obsežnejša. Karneval Karnevalske svečanosti so ostanek prazgodovinskih časov. Stari poljedelski narodi s0 ub ko-ncu zime porabili skoraj vso zalogo hrane in so. se zato ob vstopu v pomlad poslavljal-, od mesa in zime hkrati. Prvotni pomen karnevala pri Rimljanih nam potr-dj tudi sama beseda »kame vale« — zbogom meso. Planica ni zbledela Leta 1921 je Jože Pogačar skočil v Bohinju na smučarski skakalnici 9 metrov. Leta 1924 je Isti skakalec dosegel daljino 15,5 metra in s tem postavil nov državni rekord. Istega leta pa je Norvežan Strčmstadt skočil 57,5 metra. Osem let kasneje so tudi pri nas začeli ugibati, kje bi v Planici zgradili skakalnico. Pri- pravljalna dela so počasi na. predevala, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev so za nekaj časa prenehala, a vendar v zimi 1934 je bila skakalnica dograjena. Najdaljši skok je na planiški skakalnici to leto imel A. Novšak, ko je skočil 67 metrov. Med tujimi skakalci je bi! najbolj uspešen Birger Ruut (Norveška), ki se je v zraku sliko kakega znanega slikarja ta-ko, da bi slika ostala trajno n-a zidu. Kadar bi si želeli spremembe, bi zid s posebnimi žarki očistili. Urad za informacije naj b.f bil čez sto let urejen tako, da bi mam na vsako vprašanje odgovoril s pomočjo te- V ke kamere. ffHMaiaprem Čuvarji reda in mira bi prav gotovo želeli take vrste priprave, iz katere bi usmerjali določene žarke. Nepridiprave hi z njimi omamili, obenem pa bi se izognili neljubemu boju med policijo in njenimi sovražniki. I * Nekdo si je zaželel priprave, ki bi sproti prevaja.a vsak tuj jezik. Mi bi govorili v domačem jeziku, inaš sobesednik pa bi poslušal naše pripovedovanje v svojem jeziku. V našem mestecu se je po vojni zače-l-a naglo razvijati industrija in tudi število prebivalcev se je večalo iz dneva v dan. Obenem je rasla usluž-nos-tna obrt. Delovnih m-oči za obrt pa je primanjkovalo in zato so med obrtnike zašli tudi taki, ki jim delo ni bilo najbolj pri srcu, oziroma so si iskali lahkega zaslužka. V podjetju »Klobasaprom« so se zbrali sami taki ljudje. V začetku je bilo tudi za njih težko, vendar so se kmalu znašli in od takrat ni bilo več »posameznih akcij«. Kar so storiti, so storili skupaj. Tržišče se je sprostilo, prišli so za njih bo-ljši časi. Posebno pa se je dobro godilo tistim, ki so hodili nakupovat živino. Kdo bj jih le nadzoroval. Denar je pač denar in lahko premaga tudi vsakega še tako poštenega človeka. Počasi so napredovali... Prvi se je že opogumil in začel graditi stanovanjsko hišo. Delo je hitro napredovalo, kljub temu, da je stalno tarnal, da im,a zelo majhno plačo. Ostali se niso toliko upali, nabavljali pa so si »majhne« stvari, za katere bi bi:l-a njihova plača veliko premajhna. Ti-6*ti, ki je prvi začel graditi, se ni zadovoljil z eno samo hišo,Vneto je premišljeval, kako bi si zgradil še lepšo. * * * V posilovailoici sta se srečala poslovodja in uslužbenka podjetja »Klobasaproma«, ki »pobira denar«. »No, gicspa, kako kaj gre?« »Veste, z-elo slabo. Piače so nigke, pa taka draginje. da človek komaj životari.« »Saj je res, včasih je bilo boljše. Dalj eo nam vsaj zaslužiti, oh ti star; časi... Tedaj se je živelo.« Dolgo bi naša znanca še takole kramljala, da ju m premotila stranka. Poslovodja je, da pozabi tegobe, t»koj odšel na Šilce žganja, uslužbenka pa se je medtem, ko je pričakovala mesarja, pogovarjala s stranko. Ko je mes-ar stopil v mesnico, mu je gospodinja lepo povedala, k-aj bi rada. Mesar je vse to preslišal. Odrezal je bil naj bližji kos mesa in ga vrgel na tehtnico. Stopil je še k zaboju za kos-tl in jih pripravil polovico toMh», kolikor je bilo mesa. Na tehtnico je vrgel četrt kile več mesa, kakor je stranka zahtevala. Ni se mu zdelo vredno, da bi ga odrezal. Meso je prijel in jflkavii v kos časopisa. Gospodinja je strmela, mMr' videla, da mesar tehta skupaj z njenim mesom tudi kosti. Videla je tudi. kako 'je nož potiskal v dno skodelice. Gospodinja ga je na to le-po opozorila, da ne potrebuje toliko mesa pa tudi ne kosti. Mesar pa je pograbil meso iz njenih rok in ga dal nazaj in se zadrl: »Prekleta baba, če počeš. pa nič!« Pa je odšla. Od zda.j naprej hodi v drugo mesnico. včasih tudi v sosednji kraj, seveda če ima čas. Mesar pa se je hudoval. Saj mora prodati tudi slabo meso in kositi. To se mu izplača, pa. še kako. Mnogo je nakupovalk, ki ne rečejo nič. Lepo vzamejo meso, plačajo in odidejo. Mesarju pa se listnica redi. * * * Nakupovalcu se mudi na »teren«. Zvedel je, da kmeta iz bližnje va-si tare denar. Nekaj d-olga sl je nakopal in zdaj je čas. da ga vrne. Premišljeval je. kako bi t-o stvar uredil, pa je sklenil, da bo prodal krav-o. * Ni še dobro celo stvar premislil, ko se je znašel nakupovalec pri njemu. Začela sta pogovor, nakupovalec je kmetu dejal, da se je samo mimogrede oglasili. Pa to je biil le izgovor. Kmet mu je pripovedoval o težavah in mu omenil, da bo prodal kravo. Prekupčevalec mu je odvrnil, da ima on dovolj živine in da ne mis.1; ničesar kupiti. Kmet se Je ustrašil. da ne bo mogel goveda prodati, pa je zato začel popuščati v ceni. Potem se je nakupovalec omehčal — obetal se mu je masten zaslužek. Kmetu je dejal, da ima slučajno pri sebi denar in ker ra-zume njegove težave, mu je pripravljen pomagati v nesreči. Dal mu je blok, kmet ga je brez omahovanja podpisal. Toda na njemu ni bila napisana vsota. Nakupovalec se je zadovoljno smehljal, zlasti še, ker mu je kmet obljubil, da mu bo v zahvalo, ker ga je rešil iz zagate, nekaj malega poslal. Zadovoljen in vesel je nakupovalec prišel domov. I|jpiogrede je zaslužil dvajset tisočakov. Odšel je v gomilno in svojim prijateljem plačal Štefan boljšega. * * * Pozno po-n-oči potrkat prj uslužbencu poslovodja »Kl-obasopr-oma«. Ta se ga je ze-lo razveselil. Prinesel je na miza žganja, nato vino, in še razne druge dobrote. Bila sta dobre volje, začela sta se pomenkovat: o tej in oni stvari. V zadnjem času so v podjetju ustvarili nekaj dobička. Zato bi bilo pač najbolje, da ta denar qbdržijo. Dogovorila sta se, d.a bosta vzela vsak po petdeset tisočakov, ostalo pa naj razdelijo med uslužbence. Pozno v noč je v s-obi gore-l-a luč in naša dva mesarja sta se veselila užitih dobrot. * * * Tako teče življenje uslužbencev tega podjetja. Stranke s-o pritožuje,j-o nad slabo tehtnico, poleg mesa dobivajo več kosti, ko-t jim sicer pripada. Še naprej hodi nakupovalec na teren in služi denar in še naprej obiskuje vodja »Klobas-aproma« svoje uslužbence. Marsikaj bi še radi gradili, marsikaj š;e kupili, pa si za zdaj še ne upajo. Morda se bodo sčasoma opogumili. Morda, če jim do takrat ne bo nihče stopil pošteno na prste ... Marjan Lipovšek prepeljal kar 95 metrov. Naslednje leto je v Planici B. Šramel skočil 72 metrov, Novšak 81, Norvežan Sonsen pa 94 metrov. Tri leta kasneje je Rudi Finžgar skočil 96 metrov, leta 1918 Pa je Janez Polda dosegel 109 metrov, medtem ko ga je Švicar Tschanen prehitel za celih 11 metrov. Tu naj povem še to, da je istega leta Janez Polda skočil .120 metrov. Ta rezultat pa ni bil priznan kot jugoslovanski rezultat, ker se je ska. kaleč z roko dotaknil tal. Planiška skakalnica slovi kot največja in najboljša smučarska skakalnica na svetu. Že prva tekma leta 1934 je prekosila vsa pričakovanja. Pokazalo se je, da je skakalnica edinstvena športna naprava, ki bo nudila vsem skakalcem brez tveganja priložnost za največje športne podvige. Kajti pred Planico so se nekateri najbolj pogumni skakalci komaj upali skakati na drugih podobnih skakalnicah, kjer pa so dosegli kvečjemu dolžino 85 metrov. V svetu so z zavistjo gledali Bloudkovo mojstrovino. Kdo ve, morda so prav zavoljo tega zgradili še dve mamutski skakalnici: na skakalnici v Obersdorfu v Zahodni Nemčiji so Avstrijci in Nemci dosegli daljave 124, 12T in 130 metrov. Dalj niso prišli. Le Finec Tauno Luiro je skočil 139 metrov. Pred tremi leti so se zbrali vsi najboljši smučarji in skakalci ob veliki skakalnici v Obersdorfu. Poskušali so porušiti rekord pogumnega Finca. Toda niso uspeli. Tudi lani so se zaman trudili. Letos v prvih dneh marca pričakujejo smučarji vsega sveta, kdo bo najboljši na še vedno sloveči planiški skakalnici. Tetoviranje Tetoviranje izhaja iz besede Tetan, kar pomeni zaznamovati. Tetoviranje se jfe najprej pojavilo na otočju Južnega morja. Pomorščaki so ta običaj v sedemnajstem stoletju prenesli v Evro-po. Teto-vtirani« je najbolj razširjeno na Daljnem vzhodu in na Japonskem, kjer je prišlo v navado, da deklice -krasijo sveja telesa z raznimi črkami. V Evropi je ta običaj najbolj razširjen na Danskem. V gin nem mestu te države -imajo porAne prostore za tetoviranje. Danski strokovnjaki! pri svojem delu da-nes ne uporabljajo več igel, zamenjali so jih z sodobnimi 'električnimi pripravami, s katerim; svoje stranke tetovirajo skoraj brez bolečin. REFORMA strokovnega šolstva Ko govorimo o reformi šo.-stva, največkrat naletimo na tovariše, ki menijo, da gre tu le za splošno šolstvo — za osnovne šole in gimnazije. Tako mnenje. /imajo zlasti delavci, ki &o sicer kvalificirani, ali s-o s: določeno kvalifikacijo aridobili tekom časa pri neposrednem praktičnem delu. Tako mnenje le zmotno in kaže, da posvečajo naše organizacije šoli dokaj malo pozornosti, ozliroma. da odborniki, ki te probleme sicer sasledujejo, ne najdejo ne časa ne načina, da bi pojasnili to vprašanje svojemu članstvu in v njem vzbuditi dejavno za- nimanje za reševanje tega tako perečega vprašanja. Razumljivo je, da v tem kratkem sestavku ni mogoče niti v najsplošnejših črtah pojasniti, kako silno pereča je reforma ne samo. zaradi slabosti v splošnem, temveč tudi m predvsem v našem strokovnem šolstvu. Dejstvo je, in to občuti vsak naš delovni državljan, da je današnje stanje našega šolstva, nevzdržno. Kaj, ti splošno šolstvo je bilo doslej usmerjeno predvsem na intelektualne poklice, medtem ko je strokovno šolstvo bilo bolj namenjeno tistim, »ki za šolanje niso sposobni«. Ali občutite ta nesmisel? Za tistega, ki bo • neposredno ustvarjal družbeno bogastvo v proizvodnji — tovarni, na gradbišču, v rudnikih, na poljih, v gozdovih, v prometu — za tiste ni važno, kaj »znajo« — glavno je, da se naučijo delati. Po pravici taka miselnost ni redka in ni nastala sama po sebi — ves dosedanji šolski sistem je bil tako prirejen. Tako stanje pa je postalo nevdržno, kajti neposredni proizvajalec si je v svojii revoluciji priboril ne samo' pravico do dela, priboril si je tudi pravice in jih uzakonil, Rafaelo-Santi je bil sin slikarja. Zelo mlad je odšel v Firence v mesto, ki je bilo še verlno umetniško središče Italije. S svojimi! deli je hitro per-tal slaven. Naslikal je freske vatikanske dvorane, imenovane »stanze« in pokrite galerije. V »stanzah« je Rafaelo upodobil prostrane alegorične, religiozne in zgodovinske kompozicije, v katerih je njegov umetniški genij prišel do svojega polnega izraza. Poleg drugih je tu naslikal štiri velike kompozicije, ki simbolično prikazujejo cerkev, znanost, poezijo in pravico, štiri osnovne vrednote tedanje italijanske družbe, To so velike freske — največja dela . svetovne umetnosti. Ta veliki umetnik Je živel kratko življenje sedemintridesetih let, toda ustvaril je poleg mnogoštevilnih Madon In fresk v VatiJkamu, še nič manjše število portretov, ki spadajo ravno tako med največja dela svetovne umetnosti. Z Rafaelom je slikarstvo italijanske renesanse doseglo svoj višek. Imelo bo še velike kolo-riste in mojstre kompozicij in genialne ustvarjalce močnih ln poduhovljenih umetniških del, toda nikdar več ne bo vse to spojeno v eni sam; osebnosti, kot je to bil nenadkriljivi Rafaelo Santi. — Na sliiti: cVel freske iz »Rafaelovih stan z«, prikazuje Danteja Alighierija. PO KONGRESU FILMSKIH DELAVCEV NAJVAŽNEJŠE: KAKOVOST Pred dnevi je končal v Ljubljani svoje delo II. kongres filmskih de.avcev, ki je razpravljal o našem filmu, njegovih uspehih in slabostih. Ta kongres je bil nedvomno za Usodo našega filma zelo pomemben, saj je odločno ugotovil, da je »a Ki Im najvažnejša kakovost. V zadnjih desetih letih je bi,o ustvarjenih nekaj vzornih del. Toda -bilo je občutnih in večkrat celo nepotrebnih slabosti. .S-am-o spomnimo se n-a koprodukcije. Če izvzamemo nekaj uspelih filmov, med njimi »Krvavo pot«, je žetev kaj malo častna. — Greti, /Dve jagodi grozdja, Soteska, Goubij-ah to je le nekaj primerkov neuspele koprodukcije. Zdi se, da podcenjujejo, svoje lastne sposobnosti. Saj je bt-a izdelana kopica dobrih filmov. Potrebno bi bilo le prebiti kaj zmotno mnenje, ki ne velja samo za kinematografijo, češ da je dobro le to, kar je uvoženo. Tu bi imeli kaj hvaležno delo kulturni kritiki, ki bi morah ocenjevati prizadevanja filmskih ustvarjalcev vsaj z enakimi očali kot'prizadevanja tujih, in ne ostrejših kot je to pri nas običaj. In še nekaj. Tudi o tem je bilo govora na kongresu. Vprašanje proizvodnosti, organizacije dela. odgovornosti za pametno trošenje tako težko dobljenih in skopo odmerjenih sredstev, je kaj pereče. Doslej filmski ustvarjalci večkrat niso bili s srestvi v zadregi. Zato je bil naš film drag, mnogo predrag. Z racionalnim razvijanjem tehnike snemanja, odgovornim izbiranjem scenarijev, dobro organizacijo snemanja ln še boljšo izbiro igralcev bomo lahko s-meleje stopili naprej tud; v naši kinematografiji. Z zased-anja Zvezne .judske skupščine da neposredno upravlja in odloča z vsem družbenim bogastvom, kč ga sam ustvarja In s sredstvi,, ki so delo njegovih rok in naporov, kjer koli se ta sredstva trošijok To je vzrok, da je postal današnji šolski sistem nevzdržen in ne morda, ker si je nekdo to izmislil. Zato je tisto glavno v šolski reformi to, da morajo postati strokovne šole enakovredne vsem ostalim šolam. Vsi držav-llljian.i bodo morali dovršiti z uspehom obvezno osemletno osnovno šolo, ki naj da vsakemu najosnovnejše splošno znanje in učencu razvije njegove posebnosti, delovne navade in spo-sobnost samostojnega mišljenja. Po uspešno dovršeni splošno obvezni šoli se bo otrok ob pomoči vzgojite/,jev in staršev odločil za šolo druge stopnje; ali bo nadaljeval učenife n-a gimnaziji -reformirani višji gimnaziji) ali na določeni strokovni šoli, ki naj v njem vzgoji delavca socialistične družbe, ki si bo vzporedno -s pridobivanjem ročnega znanja in sposobnosti razvijal svojo duhovnost In s tem v proizvajate« tar upravljal, v . tovarni ln izven nje. » O TEBI, TVOJEM DELU, S TVOJIH USPEHIH IN • TEŽAVAH PIŠE @ »DELAVSKA • ENOTNOST« Ure-sničlti tako šolo, da v njej nasploh,, a posebej v strokovnih šolah /raste človek proizvajalec in upravljavec, pomeni humanizlrati šolski sistem ln m prvo mesto postaviti človeka. Če to storimo, potem lahko pričakujejo hitrejšo rast socialističnih družbenih odnosov. 1 Stojimo pred sprejetjem novega zakona o šolstvu. Toda medtem ko so stvari precej jasne za splošno šolstvo druge stopnje, to je -za gimnazij-o, Je pa v stlrokovnem šolstvu dru-■ ge stopnje še mm/ogo, mnogo nejasnosti, ki jih bomo toliko uspešneje -reševali, s kolikor večjo prizadevnostjo bomo pristopili k urejevanju tega vprašanja. K temu so poklicane vse naše organizacije, ki lahko e svojimi predlogi, izkušnjami ln mobiliziranjem vseh učiteljev — šolskih in izvenšolskih — mnogo doprinesejo k novemu strokovnemu šolstvu, PROSVETNI DOMOVI Na nedavni seji Sveta kul-tumo-prosvetnih zvez Jugoslavije so se dogovorili, da bo skupščina Sveta kulturno-pro-svetnih zvez Jugoslavije 27. in 28. maja v Beogradu. Težišče skupščine bo na proučitvi stanja na področju izobraževanja odraslih v mestih in na vasi. Na tej seji so tudi odločili, da bo v začetku aprila v Trbovljah posvetovanje o funkciji prosvetnih domov. 27. in 28. aprila pa bo v Novem Sadu posvetovanje o izobraževanju odraslih na vasi. V novembru in decembru bo Svet organiziral v Zagrebu veliko likovno razstavo amaterjev. Na seji so -izvolili tudi komisijo, ki naj Svetu predlaga nagraditev najprizadevnejših tovarišev s področja ljudske prosvete. Ljubitelj knjig Nekoč me je povabi] znanec k sebi ne d»m. Hotel je, da bi si ogledal njegovo knjižnico. Ostrmel sem nad velikostjo .ta obsežnostjo knjižnih polic; ki so krasile njegovo sobo. »Kaj praviš, hm, nj od muh, tale moja zbirka? Oglej sj vezavo teh knjig; samo usnje ta polusnje! Oglej si čistočo in belino str-a-ni! Moje knjige nimajo oslovskih ušes!« Res, knjige so bile izredno čiste, n-iti praška nisem zasledil na hrbtih dn stranicah. Ko sva se pogreznila v mehka fotelja, me je obšlo prijetno občutje. Pričakoval sem, da ee bova pričela pomenkovati o knjigah in pisateljih. Ker znanec ni načel pogovora, sem začel sam z vprašanji: »Vidim, da imaš tam na polici Dostojevskega »Zločin im kazen«. Kaj misliš o tej knjigi?« »Zelo dobra vezava! Kombinacija platna s kartonom!« »Nisi me razumel. MdeMm, 6» tj ugaja vsebina?« »Vsebina: Knjige že nisem utegnil prebrati«. »Tamkaj kuka hrbet Dicken-' sovega »Oliverja Twista«. Kaj praviš o tej knjigi?« »Sijajno je vezana! Polusnje s čudovitim materialom11 In Hemingway: »Komu zvoni?« »črna barva platnic m; ne ugaja. Preveč mrtvaška jel« »Kaj sodiš o An-atolu Fran-ce-u?« »V kratkem ga bom dal vezati v rdeče usnje. To bo eksem-pla-r!« »Kakšen odnos imaš d0 Cankarja?« »Nekateri so -ga naročili v beli vezavi. To je preotročje. Cankar bi moral biti vezan v črno usnje! Moj Cankar bo ves čm, tako mu edino pristaja!« Tako. Zdaj sem vedel vse o knjižnici mojega znanca. Res: njegove knjige niso imele oslovskih ušes — os/lovska- ušesa je Utegni} imeti tu nekdo drugi. Nekateri 'ljudje imajo čudovite knjižnice in v njih vladata presenetljiva čistoča im vzo-ren red. Meni pa sb Vendar ljubše knjižnice, v katerih so knjige močno obrabljene ta bogate na ostavsltih ušesih — t0 je vsaj zanesljiv znak, da jih ljudje berejo, Dušan Mevljs Anekdoti Richard Wagner je pdgista sprejemal od svojih učencev skladbe, da bi jih ocenil. Neki mladenič ga je zaprosil, naj mu vsako napako krepko označi, Wagner mu je delo vrnil, toda popravil ni ničesar. »Alj je to mogoče, da je moje delo brezhibno? — To ravno ne, toda iz vašega rokopisa nisem hotel napraviti grobišča. Mark Twain je nekoč v družbi spremil ne-ko damo do njene mize. Pri tem je rekel: Oh, kako ste lepi. — Skoda, da ne morem tega reči o vas, — Zlažite se, kakor sem to ja-z storil, ji je mimo odvrnil Tw-ain. »DELOVNA ZMAGA« Človek vedno išče navdihov za svojo "ustvarjalnost v življenju samem. Pozorno poglej delavca. Njegov pogled je usmerjen na opravljeno delo. Iz obraza diha tiho zadovoljstvo in ponos nad doseženo zmago. S krpo sl briše naoljene roke, da bo lahko z , dlanjo otrl znojno čelo. — Tako je V. N, Sokolov upodobili Delovno zmago. - »eoooeooa ZBORNIK dokumenata 1 podataka o narodnooslobodilačkom . ratu jugoslovenskih naroda. Tom VI. Knj. 5. Borbe u Sloveniji 1943. god. Beograd, Vojnoistoriski inštitut JNA 1956. strani 800. V tem zborniku so objavljeni vsi važnejši in pomembnejši dokumenti naše partizanske vojske in dokumenti italijanskih in nemških okupatorjev za razdobje od januarja do aprila 1943. ŠKERL France: Počeci partizanskog pokreta u Sloveniji. Beograd, Vojnoizdavački zavod IrNA 1956, strani 210. V razpravi je prikazan začetek partizanske aktivnosti v Sloveniji po zlomu v aprilu 1941. Do septembra 1941 se je partizansko gibanje razvilo v močan faktor odpora proti okupatorjem. MIKUŽ Metod: Pregled razvoja NOB u Sloveniji. I. Beograd, Vojnoizdavački zavod JNA 1956. Strani 392. Prvi del daljše študije o razvoju NOB v Sloveniji zajema prvi dve obdobji, in sicer: obdobje nastanka osvobodilnega gibanja (od 27. aprila do 22. junija 1941) in obdobje OF in njenega klasičnega poleta (od 22. junija do začetka poletja 1942). ŠTERN Vilko; Upravljanje kmetijskih gospodarstev. I. del. Ljubljana, Kmečka knjiga 1957. Strani 130. Knjiga je namenjena predvsem gojencem enoletnih in dvoletnih kmetijskih šol, kakor tudi kmečki mladini v kmetijsko gospodarskih šolah in tečajih, vendar bo zanimiva za vsakega, ki se hoče seznaniti s problemi kmetijskega "gospodarstva. PRIJATELJ Ivan: Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina. 1848—1895. Druga knjiga. Ljubljana, DZS 1956, str. 628. V tem delu nas avtor seznani s kulturnopolitično situacijo Slovencev v času od 1860—1868. Z »obdobjem okorelega konser-vatizma«. ŽENE ORKESTRA. Je že tako, da v Ameriki povabijo vsakega, ki postane slaven, tu^^ filmu. Ko je pred vojno zaslovel Glenn Miller, kot mojster so ga brž poklicali v Hollywood in posneli nekaj filmov, v K^rih je »glavno vlogo« igrala njegova muzika in eden od teh je tudi film. »Žene orkestra«. Zgodba je za lase privlečena, a vendar polna lepih Millerjevih melodij, ki so edina privlačnost filma. Film bo zabaval predvsem ljubitelje jazza, ki si. bodo lahko ogledali modo, kakršna je bila pred petnajstimi leti, takrat je bil film namreč posnet. K. J. TROBENTE OPOLDNE nam prikaže ameriški Zapad izpred devetdesetih iet. To je čas, ko'so belci pritiskali Indijance vedno bolj k tlom in jim jemali še zadnje ostanke njihove zemlje. To pa bo verjetno edina resnica tega filma, saj stereotipne zgodbe o degradiranem oficirju, ki sreča svojega nekdanjega nasprotnika in se z njim zaplete v nov konflikt, itak ne moremo jemati + resno. Film, ki se konča s pokoljem, hujšim od onih v Karl Mayu, je čisto povprečna kavbojka, kakršnih smo se zadnje čase že pre-najedli. k. J. ZENICA je naš. jugoslovanski film, ki pogumno posega v stvarnost našega časa in njenega človeka. To je film ljudi, mesta, ki nastaja, ljudi, ki grade »novo mesto« in se z njim oblikujejo. Kdor bo premagal »odpor« proti domačim filmom, si ga bo ogledal in bo vesel. Ne zaradi njegovih umetniških vrlin, predvsem, ker tako pogumno, morda nekoliko okorno, posega v naš čas in ga odkriva takega, kakršen je. ČEVELJCI NA ASFALTU je film, ki so ga naši filmski ustvarjalci pripravili ne za otroke in ne le za mladino, temveč predvsem za odrasle. To je pogumna izpoved in ostro opozorilo, naslovljeno na odrasle, ki večkrat ne najdejo časa, da bi ga posvetili najmlajšim, kar rodi nezadovoljive posledice in razočaranje. Morda in prav bi bilo, da bi ne šel film neopazno mimo nas kot toliko dobrih. ssiipsas« šišH NAŠE TEME, Te dni je v'Zagrebu izšla prva številka revije mladih o družbenih vprašanjih pod naslovom »Naše teme«. Časopis izdaja Centralni komite Ljudske mladine Hrvatske in 'bo zlasti negoval družbeno, kritiko in prinašal članke o povezanosti naše družbene stvarnosti z umetnostjo. NAŠA, STVARNOST. Izšla je druga številka te pomembne revije, ki je dragocen pripomoček vsakemu, ki aktivno na. ta ali oni način sodeluje v našem družbenem življenju. Samo nekaj besedi iz njene vsebine. Janez Stanovnik nam odkriva v svojem članku: Industrializacija nerazvitih dežel in nova svetovna porazdelitev dela, nove momente, ki nastajajo spričo vse večjega industrijskega potenciala razvitih dežel. Tovariš Stane Stanišič pa nam v svojem članku osvetli razvoj arabskih dežel. Prispevek Nikole Rota: Neki .problemi organizacije znanstvenega dela je izredno tehten za jasnost v znanstveni dejavnosti. Še in mnogo koristnega boste našli v drugi številki »Naše stvarnosti«. KOMUNIST. Izvršni komite CK ZKJ je sklenil, da prične izdajati tedenski časopis, kot organ Zveze komunistov Jugoslavije. Sedanja stopnja socialističnega mehanizma in družbenopolitične prakse, ki sloni na širokem aktivnem delovanju delovnih ljudi na vseh področjih družbene dejavnosti, bolj kot kdajkoli podčrtava vlogo komunistov. Oni se vključujejo v delo. vseh organizacij in organov družbenega upravljanja in v njih zastokajo in se bore za najnaprednejša stališča. Naloga lista bo, da pomaga organizacijam Zveze komunistov pri njihovem vsakodnevnem redu prj uresničenju smernic in napotit zvez.e. SOCIALIZEM: Skoro bo začel, izhajati časopis pod naslovom Socializem. Časopis bo obravnaval vprašanja razvoja socialižma in socialističnih odnosov pri nas in politiko ZVeze komunistov na raznih področjih družbeno-političnega življenja. Posebno pozornost bo časopis posvečal razvoju socializma v svetu in odnosih med socialističnimi deželami. ■KCcc NEKAJ BESED O NAJMOČNEJŠI JAPONSKI SINDIKALNI ORGANIZACIJI Generalni svet sindikatov Japonske — japonska sindikalna organizacija, ki jo poznamo pod imenom Sohio — se na Japonskem pa tudj v mednarodnem sindikalnem gibanju vedno bolj uveljavlja. O njenem boju in njenih stališčih smo v našem listu že večkrat pisali, vendar ne bo odveč, če o njej spet spregovorimo nekaj besed, zlasti zato, ker je v preteklem letu dosegla več pomembnih uspehov. Japonsko sindikalno gibanje ni enotno. Po drugi svetovni vojni je doživelo več razcepov . in združitev, več hudih kriz pa tudi nekaj pomembnih uspehov. Različni pogledi na pota in cilje sindikalnega gibanja pa niso povzročil le razcepa na nekaj politično različno opredeljenih sindikatov, marveč so tudi zrahljali enotnost v posameznih sindikalnih zvezah, v katerih delujejo številne frakcije. Danes so na Japonskem tri večje sindikalne organizacije. Najštevilnejši in najbolj vplivni je Generalni svet sindikatov Japonske (Sohio). kj ima nad 3 milijone članov in so ga ustanov^ 1950 leta. Štiri leta kasneje so iz Sohva .izstopile desničarske skupine in skupno z nekaterimi sindikati ustanovili Kongres Sindikatov Japonske (Ženro). Razen teh dveh pa deluje na Japonskem še šineambetsu, številno šibka sindikalna organizacija, ki jo vodijo komunisti in nekaj majhnih avtonomnih sindikatov. V Sohiu delujejo dve močni struji: najmočnejša je pod vplivom socialistične levice, druga Pa je blizu komunistom, Jasne meje med njima ni. Neenotni pogledi v Sohiu go prišli: do izraza tudi na njegovem lanskoletnem kongresu. Kongres je skušali ugotoviti: I. Ali so lanskoletne borbene akcije, znane pod imenom »pomladanska ofenziva«, obrodile vse tiste sadove, ki so jih napovedali: 2. Kakšna naj bo — glede na dosežene rezultate — bodoča politika Sohia. Večina v vodstvu je ocenila, da je »pomladanska ofenziva.« notranje utrdila sindikalne organizacije (zlasti organizacije industrijskih delavcev), okrepila razredno zavest delavcev in prisilila delo.dajailce. da 'so nekoliko povečali -delavske mezde. Vendar ni dosegla vsega tistega,.kar je sindikalno vodstvo pričakovalo. Delodajalci so namreč prešli v protiofenzivo, n» katero pa Sohio ni bil dovolj pripravljen Kopita-Usti so napadali predvsem najmočnejše strokovne sindikate (rudarjev, avtomobilskih delavcev, električarjev). Želeli so izzvati spopade, ki bi jih izkoristili, da bi s pomočjo vojske in policije onemogočili delovanje sindikatov v teh industrijskih vejah. Zato se voditelji Sohia truditi, da ne bi zaostrili boja, kar pa je povzročilo nerazumevanje in negodovanje v nekaterih strokovnih zvezah, kar se je pojavilo tudi na kongresu. Precejšnje spore je povzročil tudi predlog večine v vodstvu sindikata, naj kongres določi minimalno mesečn-o mezdo (8.000 jenov), ki naj zagotovi življenjski! obstoj velikemu številu nekvalificiranih in polkvali-fiesranih delavcev v majhnih podjetjh. Precejšnje število delegatov je temu predlogu nasprotovalo. Trdili so, da bi enotna minimalna mezda zavirala splošni dvig delavskih mezd. saj večin,a organiziranih delavcev (v. velikih podjetjihjže sedaj dobiva znatno več. Končno so sklenili kompromis, ki določa, da se bodo v bodoče v majhnih podjetjih zavzemati za dosege minimalne mesečne mezde 8.000 jenov, v večjih pa bodo za izhodišče boja uporabili dotedanje mezde. Delegati so enoglasno podprli zahtevo, naj se Sohio odtočno upre ukrepom kapitalistov za povečanje izkoriščanja proletariata (ukrepom za dvig proizvodnosti dela), niso se pa mogli sporazumeti glede oblik in metod boja. Manjšina je zagovarjala mišljenje, da je treba odkloniti vse ukrepe za dvig proizvodnosti dela, češ da koristijo le monopolističnemu kapitalu., večina pa je zahtevala, naj Sohio razkriva profidelavske namene akcije za dvig proizvodnosti obenem pa naj se zavzame za skrajšanje delovnega časa in zagotovitev popolne zaposlenosti. Med razpravo o političnih In ekonomskih razmerah, v katerih živi Japonska, se je pokazalo, da Sohio-obsoja delovanje buržoaznih vlad. ki so povezane z domačim in tujim velekapitalom. Delegati so sklenili, da se bodo njihove organizacije čimbolj zbližale s širokimi sloji prebivalstva te.r mobilizirale- javno mnenje za boj proti buržoazni vladavini. Kongres je sprejel akcijski program, v katerem so razen ekonomsko-social-nih zahtev tudi tako imenovana »štiri mirovna načela«: nasprotovanje-oborožitvi, prepoved prepuščanja vojaških baz tujim velesilam, ohranitev nevtralnosti in okrepitev prizadevanj za svetovni mir. Program, govori tud'i o okrepitvi razrednega značaja socialistične stranke, ki pa naj v parlamentu in izven njega zastopa interese vseh delovnih ljudi. (Socialistična stranka ima v parlamentu tretjino poslanskih mest). Nadalje je v programu rečeno, da" bo Sohio podpiral katerekoli politično delavsko stranko, ki se bo zavzemala za interese delavcev, torej tudi komunistično partijo, čeprav le-ta ni v programu posebej omenjena. Kongres Sohia ®e je zavzel za ohranitev miru na sve-tu, za prepoved atomskih poskusov, za ureditev diplomatskih, ekonomskih' in drugih odnosov med Japonsko in Sovjetsko zvezo ter med Japonsko in .Ljudsko republiko Kitajsko. Delegat; so podprli stališče vodstva, da je enotnost delavcev vseh dežel nujno potreben pogoj za uspešno borbo proti kapitalu tako na Japonskem kot v mednarodnem merilu, Niso mogli mimo se- danje razdvojenosti v mednarodnem sindikalnem gibanju, -ki so ga blokovski predsodki razdelili med Vzhod in Zahod, na dve glavni sindikalni zvezi: Svetovno sindikalno federacijo'in Mednarodno konfederacijo svobodnih sindikatov. Voditelji Sohia so prepričani, da je ta ločitev škodljiva, zato ne nameravajo pristopiti k nobeni od omenjenih mednarodnih sindikalnih organizacij. Zavzemajo pa s-e za sodelovanje z vsemi nacionalnimi sindikalnimi organizacijami, ne glede na njihovo članstvo v mednarodnih federacijah. Zlasti pa poudarjajo potrebo po tesnem sodelovanju sindikatov azijskih in afriških dežel. Predlagali so tudi, naj bi •sklicali konferenco sindikatov Azije in Afrike, -ne kateri bi razpravljali 0 skupnih problemih — o' »»bojevanju in. obvarovanju nacionalne neodvisnosti, 0 ukrepih za odpravo gospodarske zaostalosti in 0 zboljšanju" življenjskih in delovnih razmer proletariata. Precejšen del programa, ki si ga je Sohio zadal na svojem zadnjem kongresu, je že izpolnjen. »Jesenska ofenziva« je okrepila njegove' vrele, povečala število njegovih članov (predvsem v majhnih podjetjih) in spet nekoliko zboljšala življenjske razmere delavcev. Protiofenziva kapitalistov je propadla. Okrepilo se je sodelovanje med sindikati in socialistično stranko, ki je postala ena najmočnejših japonskih strank. Pa tudi v mednarodnem sindikalnem gibanju se je Sohio močno uveljavil. Ni stavke, nj akcije v prid miru, v prid osvoboditvi izpod kolonialnega gospodstva. ki je Sohio ne bi podprl. Glasilo sindikatov Slovenije izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo — Odgovorni urednik France Boštjančič. — Tisk Casoplsno-založniškega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani. — Naslov uredništva tn uprave Ljubljana. Čufarjeva ulica 1 — Dom sindikatov — Telefon uredništva In uprave 32-031, uredništvo 32-538, uprava 30-046 — Poštni predal 284. — Račun pri Mtstnl hranilnici v Ljubljani 601-606-1-221 — List Izhaja vsak petek — Rokopisov ne vračamo. — Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna številka 10 din. DELAVSKA ENOTNOST« Z DEŽELA, O KATERIH GOVORIMO L MARCA 1957 ■ ST. 10 IZREDNI KONGRES ZVEZE SINDIKATOV NIZOZEMSKE ili Hi! o loodloianin iiitev Že nekajkrat smo v našem listu pisali, da se Zveza sindikatov Nizozemske zavzema za razširitev pravic soodločanja delavcev v upravljanju gospodarstva. Zato nas je začudilo, da na zadnjem kongresu te sindikalne zveze niso spregovorili niti besede o soodločanju. nialnlh deželah pa se j* kemaj spomnil. Zveza sindikatov Nizozemske je imela ob začetku letošnjega leta 500.000 članov. V preteklem letu je pridobila 35.000 novih članov. B. D. Ves fllllr je bojišče Po alžirski razpravi v OZN se razmere v Alžiru niso prav nič izboljšale. Poročila iz Alži-ra celo trde, da so spopadi še bolj pogosti in bolj ostri. Ves Alžir se je spremenil v bojišče, . Francoska komanda je sporočila, da je bilo v preteklem tednu ubitih 800 Alžircev, franco=. ske izgube pa je zamolčala. V Parizu še vedno upajo, ds bo-do alžirski problem rešili z orožjem. Pollaki so preživeli letošnjo zimo ne da bi kaj prida občutili mraza. Pa je bilo bodo mraz, kar 30 stopinj pod ničio... In vendar je Poljska vso zimo doživljala pomlad, takšno, kakršne še ni doživela, pomlad, katere dih opaziš na vsakem koraku, ki jo ljudje nosijo v srcu... Poljska je v zadnjih mesecih hitro napredovala, doživela je precejš--lje uspehe na poti socialistične izgradnje, v boju proti stalinizmu, toda težav je še vedno veliko. — Ena izmed teh je pomanjkanje premoga. — Na sliki: Tovariš Gomulka razpravlja ž delavci in inženirji o problemih premogovnikov. Izredni kongres Zveze sindikatov Nizozemske so sklicali zato, da bi z njim proslavili zaključek večtedenske proslave petdesetletnice delovanja tega sindikata. Kongres • je imel v glavnem svečan značaj, in nanj so povabili številne tuje sindikalne predstavnike, med njimi tudi Oldenbrucka, generalnega sekretarja Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov. Nas zanima predvsem sporočilo o delu Zveze sindikatov Nizozemske v letu 1956, k; ga je na kongresu prebral predsednik Osterhuis. Osterhuis je dejal, da so ee v minulem letu zboljšale življenjske razmere nizozemskih delavcev, čeprav niso dosegli napovedane stabilizacije cen. Po- PO KONGRESU ITALIJANSKIH SOCIALISTOV tslesa razreda Pred dnevi je Direkcija Komunistične partije Italije objavila poročilo, v katerem podpira zaključno resolucijo kongresa italijanskih socialistov in obenem opozarja Nennija na nevarnosti, ki bi pretile delavskemu razredu Italije, če bi socialisti popuščali protikomunizmu. Sporočilo ugotavlja, da je resolucija kongresa Socialistične stranke Italije »zasnovana na osnovnih pogledih, ki so istovetna tistim, na katerih so zasnovani sklepi VIII. kongresa VLADNA KRIZA V INDONEZIJI Indonezija še vedno ni prebrodila vladne krize, ki je nastala pp izbruhu upora na Sumatri. Predsednik Sukamo je predložil 'parlamentu načrt »nacionalne rešitve«, ki predvideva sestavo nove vlade, v kateri bi sodelovale vse pomembne indonezijske stranke, torej tudi komunistična partija. Muslimanske stranke pa so odklonile sodelovanje s komunisti. Zlasti stranka Masdjumi (druga najmočnejša indonezijska stranka, .ki ne skriva svoji simpatij do upornikov in je zaradi tega izstopila iz vlade) uporno odklanja načrt »nacionalne rešitve«. Doslej sta Sukarnov načrt podprli le Nacionalna stranka (najmočnejša indonezijska stranka) in Komunistična partija, ki zavzema med indonezijskimi strankami četrto mesto. Generalni sekretar Komunistične partije Indonezije Ai-dit je pred nedavnim izjavil, da bodo indonezijski komunisti podpirali vlado, ki se bo bojevala proti kolonializmu, za svetovni mir in demokracijo pa čeprav ne bi imeli v njej svojih predstavnikov. Aidit je nadalje dejal, da je nizozemski kolonializem, čigar kapital še vedno prevladuje v Indoneziji, najhujši sovražnih indonezijskega ljudstva. Govoril je tudi o nevarnih načrtih ameriških imperialistov, ki izkoriščajo nasprotja med Indonezijo in Ni- zozemsko, da bi prevzeli nizozemske ekonomske pozicije v Indoneziji. Kritični položaj, v katerem se je znašla Indonezija, je posledica dolgoletnega kolonialnega izkoriščanja, nekaterih napak osrednje vlade in vmešavanj tujih kapitalističnih družb v notranje zadeve Indonezije. KP Italije, ne glede na posebnosti, ki so nujne obern partijam.« Glede združitve italijanskih socialističnih strank je v sporočilu rečeno, da Direkcija KP Italije obsoja trditve, da predstavlja šlabitev političnega sodelovanja med komunisti in socialisti, povečanje nasprotij med obema strankama in popuščanje protikomunističnim silam, vrsto demokratičnega zagotovila, ki bi ga morali socialisti nuditi kot pogoj za združitev s socialnimi demokrati. Komunistična partija Italije nikakor ne sodi, da bi lahko kot pogoj za svoje sodelovanje s socialisti, zahtevala, da morajo socialisti podpreti njene ocene madžarskih dogodkov in procesa de-stalinizacije. Direkcija KP Italije pa ne more mol- če mimo nevarnosti, Id preti italijanskemu delavskemu gibanju in ki se kaže »v popuščanju protikomunizmu in pro-tisovjetizmu, v nadi, da bi na tak način lahko bolje branili interese delavskega razreda in socializma«. »Takšna orientacija,« je rečeno v sporočilu, »bi bila nevarna in predstavljala bi hudo napako; vsaka popolnoma negativna ocena rezultatov, doseženih v večletnem obdobju boja delavcev, je edino lahko rezultat nerazumevanja sedanjega položaja.« . ... Sporočilo Direkcije KP -Italije se zaključuje s pozivom vsem italijanskim komunistom, naj se z vsemi silami zavzamejo za enotnost delavskega razreda Italije. Ameriški rasisti 1 so zažgali farmo V ameriškem mestu Rose vila je' kakih 200 belih rasistov napadlo in zažgalo farmo nekega Johna Craneja, belega farmarja, ki je sprejel na delo poljskega delavca r- črnca. ■ zval je vse nizozemske sindikalne organizacije, naj se' v bodoče še bolj odločno zavzamejo za zboljšanje ekonomskega položaja in socialnih pogojev delavcev ter store vse, da bi vskladili dvig cen z dvigom delavskih mezd. , Zanimivo je, da Osterhuis ni niti z besedo omenil soodločanja delavcev v upravljanju gospodarstva, čeprav se je Zveza sindikatov Nizozemske v preteklih letih kar precej zavzemala za čimvečje sodelovanje delavcev v upravljanju in pri tem dosegla nekaj pomembnih uspehov. Vse kaže, da voditelji tega sindikata nimajo enotnih pogledov na to izredno važno nalogo sindikalnega gibanja in so zato sklenili, da o njej ne bodo govorili na tem kongresu. Precejšen del svojega referata pa je Osterhuis posvetil mednarodni politiki. Njegove ocene so bile čmo-bele, tako hudo blokovske, da niso prav nič koristile nizozemskemu in mednarodnemu sindikalnemu gibanju. Medtem, ko je v Madžarski videl, vse črno,'Je agresijo na Egiptu obsodil zelo sramežljivo, na boj kolonialnih narodov in proletariata v kolo. V Nad 45.0uo ameriških pristaniških delavcev, ki so stavkali deset dni, se je vrnilo na delo. Predstavniki njihovega sindikata so podpisali z delodajalci novo kolektivno delovno pogodbo, ki upošteva nekaj pomembnih zahtev stav-katočih. • V Solunu so bile preteklo soboto velike protlangleške in prottameriške demontraclje, pri katerih je sodelovalo več tisoč delavcev ln študentov. Demonstranti so protestirali proti imperialistični politiki zahodnih velesil, zlasti pa proti njihovemu odnosu do Cipra. • V Parizu stavkajo delavci velikih plinarn ln električnih ee/ntral, pošte in javnih služb, ki zahtevajo občutno zvišanje mezd. Finančni minister Fani Raraadler je v imenu vlade odklonil njihove zahteve. Zato so stavkajoči demonstrirali pred ministrstvom za finance, kjer 'je prišlo do ogorčenega spopada med delavci in poli-" cljo. • Urad predsednika filipinske republike je objavil načrt zakona o prepovedi Komunistične partije Filipinov ter »ostalih prevratniških organizacij«. Ce bo parlament spre- jel omenjeni zakon, hoiio zaplenili iinovino Komunistične partije, zaprli in kaznovali njene voditelje ter prepovedali delovanje vsem ostalim naprednim političnim skupinam. Za sprejem tega zakona se najbolj ogrevajo ameriške kapitalistične družbe, ki so sl prisvojile večino filipinskega gospodarstva. • Generalni sekretar Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov Oldenbruck je poslal Mednarodni organizaciji za delo protest proti kršitvi sindikalnih svoboščin v Alžiru. Oldenbruck trdi, da francoske kolonialne oblasti v Alžiru očitno kršijo sindikalne svoboščine. • Predsednik Japonske socialistične stranke Mesabure Suzuki Je pretekli petek izjavil, da se program japonskih socialistov zavzema za naslednja dva glavna cilja: 1. Osvoboditi Japonsko tujega vpliva na političnem in ekonomskem področju: 2. Dvigniti blagostanje ljudstva. Suzuki je grajal sedanjo vlado, češ da je še bolj odvisna od ZDA kot je bila prejšnja. In zahteva, naj Japonska čimprej naveže diplomatske in trgovinske stike z Ljudsko republiko Kitajsko. PRVA URADNA POMOČILA O. UPO RU V MAVRETANIJI M Visli je Mavretanija Minulo soboto so v Parizu uradno sporočili, da j6 prejšnji teden padlo v Mavretaniji 50 francoskih vojakov. To je prvo francosko uradno sporočilo o uporu Mavretancev, ki zahtevajo priključitev k Maroku Mavretanija je kolonija v Francoski Zahodni Afriki. Meri 943.000 kvadratnih kilometrov ;n ima kakih 600.000 prebivalcev: Arabcev', Berberov, črncev in nekaj Francozov, Prva po rotila o uporih In nemirih v Mavretaniji *o prispela v Pariz že pred meseci. Francoska vtouda je epoč ertka skušala »manjšati njihov pomen, češ de gre za krajevne spopade'ln nepomembne nemire. Zadnje tedne pa v Parizu vedno bolj glasno govore o Mavretaniji. Vse kaže, da upor le m,. tako nepomemben. O tem nam priča 'tudi poročilo o petdesetih francoskih vojakih, ki so. ..prejšnja teden padli. v. boju z upornim! Ma-vretamei. - "Upor v Mavretaniji je zaostril že tako nič kaj preveč prijateljske, odnose . med Francijo in Marokom, kj zahteva Mavretanijo zase, češ da je del maroškega ozemlja. Francoska vlada je te dni obtožila maroško vlado, da podpihuje . upor v.. Mavretaniji. Maroška vlada je odgovorila. da odklanja francoski protest, ker vsebuje vrsto nevarnih grobosti;. in 'laži, kakor tudi neprikrito grožnjo z oboroženo intervencijo. Obenem Ljudstvo Zlate obale britanske kolonije v Zahodni Afriki in Britanskega Toga, skrbniškega ozemlja Organizacije združenih narodov, ki ga upravlja Velika Britanija, bo 6. marca proslavljalo največji praznik v svoji zgodovini — dan neodvisnosti. Tega dne se bosta obe, nekdaj odvisni deželi združili v svobodno in neodvisno državo, ki se bo imenovala Gana. — Na sliki: mladina Zlate obale se ob športu in skupnem delu uči, da bi nekoč postala koristen član skupnosti je maroška vlada zahtevala, naj Francija takoj umakne svoje čete. z mafoškega ozemlja. V Maroku je še vedno 125.000 francoskih vojakov. Francoska vlada pa ne kaže nobene volje, da bi umaknila svoje čete iz Maroka niti da b; prepustila Mavretanijo Maroku. IZ JUŽNOAFRIŠKE UNIJE Dva tisoč domačinov so zaprli , V Johannesburgu, glavnem mestu Južnoafriške unije, je policija aretirala 2.000 domačinov, kj so bojkotirali avtobusni in tramvajski promet. Bojkot so napovedale organizacije domačinov v znak protesta proti rasni diskriminaciji in zvišanju potniških tarif na avtobusih in tramvajih. Poveljniki francoskih sil v Maroku, Francoski Zahodni Afriki in- Francoski Ekvatorialni Afrika so se pretekli teden, n.a sestanku v puščavski trdnjavi Tinduf, sporazumeli o izrednih varnostnih ukrepih, da bi že spomladj lahko začeli izkoriščati zaloge bakra, železa in svinca, ki so jih odkrili na tem področju. Francoski strokovnjaki so prepričani, da so v teh krajih tudi bogata nahajališča nafte. In ko Francozi protestirajo pni maroški vladi in ji groze, ko odklanjajo zahteve Mavretancev po priključitvi k Maroku, in zahteve Maroka, nai se francoske čete umaknejo, mislijo predvsem na -nafto, na baker, železo in svinec, na prirodno bogastvo dežel Severne Afrike, kdrbd si ga radi prilastili.