Kooperantom 348 kreditov
Pri Kmetijski zadrugi Medvode uspešno de-luje hranilno-kreditna služba, zato smo zapro-sili Stefana Borčnika, naj nam pove kaj več o njenem delovanju:
»Kakšne so naloge hranilno-kreditne služ-be?«
»Hranilno-kreditna služba pri Kmetijski za-drugi Medvode posluje samostojno od leta 1969 dalje in ima nalogo, da zbira hranilne vlo-ge kmetov-kooperantov in ostalih občanov na svojem poslovnem območju ter zanje opravlja kreditne posle. Za kreditiranje zasebnega kme-tijstva zbiramo sredstva tudi od drugih kreditor-jev, kot so Ljubljanska banka ter gospodarskih. organizacij, s katerimi sodelujemo, tako od Ljubljanskih mlekarn, Zavarovalnice Sava itd.«
»Pod kakšnimi pogoji lahko kmet-kooperant dobi kredit?«
»Biti mora član zadruge, za kmetijo mora biti izdelan usmeritveni program, biti mora spo-soben, kar je razvidno iz ekonomske utemeljit-ve investicije, da s svojimi siedstvi sodeluje pri investiciji. O kreditu dokončno odloča hra-nilno-kreditni odbor, ki ga sestavljajo štirje kmetje-kooperanti in trije delavci zadruge.«
»Koliko dodeljenih kreditov ste imeli do-slej ?«
»V teh letih smo dodelili 10,164.313 dinarjev kreditov 348 kooperantom kmetijske zadruge, od tega za kmetijsko mehanizacijo 254 prosil-cem 4,680.895 dinarjev ter za gradbene objekte 94 prosilcem v višini 483.418 dinarjev. Za kme-tijsko mehanizacijo so morali kooperanti poso-jilo vrniti v 4 letih, za gradbene objekte pa v 6 do 8 letih po 3 % obrestni meri. S sprejemom samoupravnega sporazuma o obsegu, namenih in nekaterih pogojih kreditiranja naložb v kme-tijstvo in osnovno predelavo ter proizvodnje in zalog kmetijskih pridelkov v SR Sloveniji, pa se je letos spremenila obrestna mera, in sicer za gospodarske objekte je sedaj 4 %,, za stroje za pridelovanje krme in krompirja 7% ter za ostalo kmetijsko mehanizacijo 9%. Najvišji možni kredit, katerega lahko kmet-kooperant najame glede na kreditno sposobnost, perspek-tivnost in zaščitenost kmetije je 300.000 dinar-jev.«
»S kakšnimi težavami se srečujete?«
»Predvsem hranilno-kreditna služba ne raz-polaga z zadostnim kreditnim skladom, saj sa-ma hranilna služba ni dosegla pravega razmaha. Ljudje pač zaupajo banki, oziroma poštni hra-nilnici, čeprav se hranilne vloge pri nas enako obrestujejo. Razen tega je tudi čutiti upadanje najemanja kreditov, kar je predvsem očitno pri kmetijski mehanizaciji, saj so kmetije že do-bro mehanizirane, oziroma opremljene. Priza-devamo si tudi, da bi plačevanje kmetijskih pridelkov kmetom-kooperantom bilo prek hra-nilnih knjižic«
F. ROZMAN