Plezati si začela leta 1978. Kdaj se je začelo tvoje navdušenje nad gorami oz. kako je bila "spočeta" Lidija alpinistka? (Smeh.) Imela sem zelo klasično pot. V hribe smo ho- dili s starši. podstrehi. Pasla je krave, pri njej smo dobili žgance in mleko. Še zdaj se spomnim, kako lepo je dišalo seno, na katerem smo spali, skozi razpoke v strehi pa je v prostor lila svetloba. Nisem imela igrač, igrala sem se na tistih krasnih kupčkih skal, pokritih z rožicami. Imela je psa Čerija. Ko sem se skotalila po bregu in se drla, me je prihitel "reševat". Ko sem videla, da teče proti meni, sem bliskovito vstala! Celo kopala sem se v koritu, čeprav je bila voda ledeno mrzla. Z očetom sva se sankala na zaplati snega, in to kar na leseni dil­ ci. Na koncu se je dilca zarila, jaz sem zletela čez lužo, oče pa naravnost vanjo! INTERVJU Damjan Slabe Resnična dama slovenskega alpinizma Pogovor z Lidijo Honzak Jutro se je prevesilo v dopoldan, ko smo vsi trije stopili na leseno teraso njene prikupne hiške v Retečah. Vrt, na katerega vodijo prav tako lesene stopnice, obdaja nekaj visokih dreves, globoko spodaj teče Sora. Januarsko sonce je bilo še nizko nad Polhograjskimi Dolomiti in morali smo raztegniti senčnik, da je Maja lahko naredila nekaj posnetkov. Medtem sem opazoval Lidijo, kako se zna postaviti, z urejeno pričesko, skrbno izbranimi uhani, ki so se prilegali nežno rumenemu puloverju iz kašmirja. Kdo bi si mislil, da se taka dama prav tako dobro znajde, ko nenavezana pleza na izpostavljenem grebenu ali drsi s turnimi smučmi po zasneženi strmini. Lidija Honzak v Jezerskem Stogu Foto: Damjan Slabe Ob neki priložnosti si s posebno milino govorila o počitnicah, ki si jih preživljala z njimi na Planini Dolga njiva pod V elikim Zvohom. Zakaj? Ta planina mi je ostala v zelo lepem spominu. Vzpe- li smo se s Krvavca in tja vse znosili. Bili smo gostje pri Lori, v njeni koči. Ona je bivala spodaj, mi pa na 28 Kako to, da si pristala ravno na AO Ljubljana-Ma- tica in se nisi raje vpisala v alpinistično šolo na Akademcu? To je bilo čisto naključje. Moja soseda je že bila na Matici. Nenehno sem ji tečnarila, naj mi pove, kdaj se bo začela alpinistična šola. Potem sem se nekoč pri dvajsetih odločila, da je že čas, da grem v disko. Tam sem jo srečala in povedala mi je, da se šola začenja. Če izvzamem sprejem med alpiniste, o čemer smo že brali v Planinskem vestniku, kaj ti je ostalo najbolj v spominu iz časa, ko si obiskovala mati- čarsko AŠ na Trdinovi? Imela sem res klasično pot. Že prej sem bila v mla- dinskem odseku. Na ture smo hodili zgodaj, ob šestih na avtobus, v slogu "Na nebu zvezde še žarijo, v dolini tihi slap šumi …" (Zapoje.) Potem sem prišla na alpi- nistični odsek in jeseni je bil že sprejem. T o je bil zame totalen šok. Bilo je precej pijače. Nekdo je razbil stol, ki se mu je odlomila noga, in ga vrgel v peč. Potem je v peč letelo še kar nekaj pohištva. Ju hu! Je kazalo, da bo peč razneslo. Kaj pa sama šola? Vodja je bil Janez (Marinčič). Že takrat v disku mi je soseda rekla: "T a je pa vodja." Potem se je Janez zagre­ bel zame in sem začela plezati z njim. Beš (Zoran Be- šlin) je bil dolgo časa ljubosumen name, ker sem mu prevzela Janeza, s katerim sta prej veliko plezala. Že ko sem plezala petice, me ni hotel priznati za tečaj- nico. Ste imeli tudi skupne ture? Tudi. Ledeniškega tečaja na Pastirici pod Grossgloc- knerjem se spomnim predvsem zato, ker mi Beš ni hotel povrniti stroškov, češ da sem zgolj simpatizer- ka. (Se zasmeji.) V tvojih alpinističnih začetkih je bil pomemben inštruktor Janez Marinčič, s katerim sta postala tudi par in si pozneje ustvarila družino. Kaj si se od Janeza naučila v plezalskem smislu? Grozno veliko! To je bila generacija, kot prej še dru- gi, npr. Tonač (Tone Sazonov), ki je obvladala steno. Kako se varuje, kako se improvizira. Predvsem im- provizacija, ko ti je bilo vse čisto jasno, čeprav si na- redil nekaj drugače, kot je bilo prikazano v učbeniku; točno si vedel, zakaj si naredil tako, kot si. Janez me je npr. naučil varovanja na vozlu, ki so ga obvladali Čehi. Veliko fint me je naučil. T o je bila najboljša šola. Nekje sem prebral, da ti je zelo zaupal. Začelo se je s strašnim nezaupanjem. On je le bil iz- kušen. Ko sva pozimi plezala Slovensko, sem sitnarila, "dej me malo spust' naprej". Potem mi je le dovolil, da sem plezala prva, seveda tam, kjer ni bilo strmo. Pote- gnem raztežaj in porabim kar nekaj časa, da po šolsko naredim štant, saj sem se hotela izkazati. Ko začnem povzemati vrv, pa Janeza kar ni in ni bilo. Kar na le- pem nenavezan prikoraka mimo. (Smeh.) Mu rečem: "Kaj pa ti?" "Sem pršu pogledat, če je vse v redu, ko toliko časa ni bilo nič!" T udi pozneje, ko sem že samo- stojno plezala, sem imela občutek, kadar sem bila v navezi z Janezom, da sem druga. Zato mi je bilo fajn začeti plezati z drugimi. Veliko si plezala v navezi z Vlasto Kunaver. Fran- ci Savenc je v Alpinističnih novicah v Delu vaji- no navezo po prvi ženski prosti ponovitvi Varian- te Aschenbrennerjeve smeri v Travniku označil s komplimentom "vrhunska ženska naveza". Vlasta je osem let mlajša. Čemu pripisuješ, da sta se tako ujeli? Vlasta je bila zelo zagreta za plezanje, jaz pa tudi. Za sabo sem že imela alpinistično šolo, bila sem malo bolj alpinistično zrela. Ugajalo mi je, da je imela Vla- sta vedno čas. Če sem ji rekla, greva plezat, je bila čez dve uri že pripravljena. Naštudirala sem turo in vprašala za nasvet Janeza, ki mi je vedno dal pravo Lidija med prosto ponovitvijo Trikota v Dolgem hrbtu Foto: Vlasta Kunaver PLANINSKI VESTNIK februar 2020 29 informacijo. Poleg tega sva se ujeli kot osebi – enako sva razmišljali, bili sva uglašeni. T o se je še posebej po- kazalo pri zimskem plezanju v Šitah. Verjetno misliš na zimsko ponovitev Čopove in Potočnikove variante smeri Pavle Jesihove v Trav- niku? Ja, šlo nama je dobro, vendar naju je približno na po- lovici ujelo neurje. Potem se je začela kalvarija pleza- nja v pršiču. Nikamor se nisi mogel prijeti. Bilo je mr- zlo, da so se prsti lepili na kline. Plezali sva cel dan in vso noč. Zaustavil naju je previs, ki ga je Vlasti proti jutru le uspelo zlesti. Izplezali sva totalno zmrznjeni. V tisti megli in veliki količini snega je bilo plazovito, zato sestop ni bil preprost. To je bil velik preizkus same sebe, do kod zmorem, in hkrati preizkus, koli- ko zmoreva kot naveza. T a izkušnja naju je prestavila eno stopnjo više. Veliko moških gre do zgornje meje, a ženske smo bolj zadržane in imamo še precej rezer- ve do tam, do koder dejansko zmoremo. Takrat sva z Vlasto spoznali prav to, da imava še precej rezerve. Ko sta srečno sestopili v T amar, je tam zbrani sku- pini gorskih reševalcev, med njimi tudi Vlastine- mu očetu Alešu, precej odleglo. Kako je potekalo vse skupaj? T udi za njih je bilo zelo napeto. Meni je padla dol čel- ka, ki je pod steno še vedno svetila. Niso vedeli, ali tam morda leži truplo, nihče se ni upal pod steno, ker je plazilo. Ko sva gazili v dolino izpod Jalovčevega ozebnika, sva v megli videli ljudi, a je bil samo privid. Niže, ko sva že skoraj sestopili, sva spet videli nekoga in si rekli: "Že spet privid." Na srečo je bil tam gorski reševalec. Hotel nama je pomagati nesti nahrbtnika, pa mu ju nisva hoteli dati. Potem je Vlasti le izpulil ruzak, Vlasta pa mu je izpulila smuči in jih nesla. Ko smo prišli v Tamar, je bil Kunaver vesel: "To, punci, da nista čakali, da sta se sami rešili, sami dol prišli!" Dali so nama eliksir za prvo pomoč, šnops za prekr- vavitev. Potem je bila fešta. V dolino smo se odpeljali z ratrakom. Hoteli sva se peljati na kasonu, a so mene stlačili v kabino. Na poti domov smo s Kunavarjem obiskali še nekaj njegovih prijateljih z odprav, mid- ve sva pa kinkali. Bili sva čisto preč. Čez nekaj časa se naju je le usmilil in odpeljal domov. Opravili sta tudi zimske ponovitve Jegerjeve- ga ozebnika v Taculu, Stebra Brenve, Direktne v Grosshornu, Chervet-Richardeta v Breithornu. Kateri od teh vzponov ti še posebno veliko pome- ni? Največ mi pomenijo visoke smeri v Švicarskih Al- pah. T e so bile velik zalogaj, že dostopi pod steno, kjer sva postavili šotorček na planotici z jezerci. Nosili sva precej krame. Vsak drugi dan sva preplezali eno dalj- šo smer, 1200–1400 metrov. To ni bilo samo ledno plezanje, temveč tudi kombinirano plezanje petice. Plezanje poči v plastiki ni bilo preprosto. Predvsem so to gore velikih razsežnosti. Francoske Alpe so v pri- merjavi s švicarskimi prava miniatura. Moral si vstati že sredi noči. Na vrhu smeri praktično nisi bil še ni- kjer. Običajno je bilo treba sestopiti po kakšni lažji smeri. In vreme se je praviloma skvarilo okrog dveh, tako da si kar lahko računal z neurjem. Nekoč sva če- peli pod balvanom, da je šlo mimo. Na koncu nama je zmanjkovalo že vsega. Zadnji makaroni so bili dente al dente, vanje sva nasekljali kar neko travo, ki je rastla tam in bila videti kot drobnjak. Letošnja zima nam še ni postregla z zaledenelimi slapovi. Kako je bilo plezati Luciferja pred dobri- mi 35 leti, leta 1984? Hu. (Smeh.) Tega sem šla plezat tako, na horuk, in še zdaj komaj verjamem, da mi je uspelo. V eni roki sem imela cepin s skoraj popolnoma ravnim oklom, Lidija Honzak med zimskim plezanjem v Julijcih Foto: Vlasta Kunaver 30 v drugi pa šakala z ukrivljenim. Oboje je bilo precej triki: prvi se je z lahkoto zabil v led, a je šel tudi zlahka ven, zato nisi nikoli zagotovo vedel, ali bo držal. Šakal je razbil veliko ledu in si ga grozno težko izvlekel. T o je bil moj prvi vzpon v zaledenelem slapu in nisem ime- la nobenega sistema, da bi malo počivala. Na koncu so me neskončno bolele roke in mi je cepin neslo kar postrani. Vlasta je imela z ledom več izkušenj in se je bolje pripravila. Previsnemu delu sva se izognili s ple- zanjem v razkoraku med ledom in skalo in s prečko v desno. Ko sem zavrtala vijak, je iz ledu brizgnila voda. Varovanje je bilo zanič. Tura mi je ostala v spominu kot kavbojska, kot ena nevarnejših. Več kot tri desetletja po teh epskih vzponih sta z Vlasto še vedno v stiku. Opisala te je kot "srčno, sa- mosvojo, vedno nasmejano, pogumno … Zame je dragocena, ne samo kot soplezalka, ampak pred- vsem kot prijateljica, ki me vedno spravi v smeh, samo da se pogledava". Kaj vaju povezuje danes? T o, kar mi v alpinizmu največ pomeni, je prijateljstvo. To ostane. Ne bi mogla biti solerka. Še danes, ko se srečava, se kar reživa. Fino nama je. Kot tim sva bili usklajeni. Plezanje in alpinizem je bilo nekaj, kar naju je res veselilo. Midve sva v tem uživali. Še takrat, ko nama je šlo za nohte, sva se sicer zbrali, a na vrhu sva se že smejali. Ni nama bilo pomembno, da bi se doka- zali, ampak da se imava fino. A ko sva preplezali Aše­ nbrenerja in so nama v Riu čestitali, se nama je pa le zdelo fajn. Nekaj težkih vzponov si preplezala tudi s soplezal- ci, npr. prosto ponovitev Aschenbrennerjeve sme- ri v Travniku v navezi z Zoranom Radetičem. V čem je prednost plezanja v mešani in v čem v žen- ski navezi? Je precej na nas, ženskah, če se v navezi z moškimi po- stavimo na drugo mesto. Tako sem se postavila tudi sama. Zame je prelomnico pomenilo plezanje v Pa- klenici z Ano Mažer, s katero sva izmenično v vode- nju preplezali Velebitaško. Takrat sem videla, da lah- ko plezam tudi naprej. Fino mi je bilo, ko sem imela enakovrednega partnerja in niti pomislila nisem, da bi kdo namesto mene preplezal kakšen težak detajl. Pozneje, tudi pri plezanju Ašenbrenerja z Zokijem, sem se počutila popolnoma enakovredno v navezi. Leta 1982 si bila članica Prve slovenske ženske al- pinistične odprave v Pamir. Boris Štupar je naslo- vil prispevek o vaši odpravi dan pred odhodom v Alpinističnih novicah "Osem naših alpinistk ima v načrtu vzpon na najvišji vrh Sovjetske zveze Pik Komunizma, ki je visok 7495 m, – premalo časa?" Omenjam zato, ker ste imele za vzpon na voljo le 20 dni. Informacije pred skoraj štirimi desetletji niso bile tako dostopne kot danes, zato me zani- ma, zakaj ste izbrale ravno Borodkinov steber, ki je bil sicer prvič preplezan šele 14 let pred vašo od- pravo? Ideja za samostojno žensko odpravo se je porodi- la na RHM-ju (Rendez­ vous Hautes Montagnes, mednarodno združenje alpinistk, ki je bilo ustano- vljeno leta 1968). T akrat je bilo kar nekaj samostojnih ženskih navez. Pik Komunizma se je zdel precej udo- ben: logistično in cenovno. T ja in nazaj smo potovale z vlakom, saj se verjetno takrat v Jugoslaviji ni zdelo smiselno preveč vlagati v ženski alpinizem. Norma- len pristop bi bil za nas dolgočasen, bile smo dovolj dobre, da preplezamo bolj direktno smer. Je pa bila to precejšna pot v neznano. Nismo dosti vedele o smeri. Nosile smo dvajsetkilogramske nahrbtnike. Višina ni bila tak problem, predvsem so nas zdelovali težki na- hrbtniki. T akrat sem imela petinpetdeset kilogramov, ruzak pa dvajset. Nisem si ga mogla sama oprtati. Bile smo kot Šerpe v Nepalu. Nedavno sem našla list s se- znamom opreme, ki smo jo imele s sabo, in na listu je bila tudi precejšnja količina higienskih vložkov in tamponov. Moška odprava tega ne potrebuje. (Smeh.) Kaj je ta vzpon takrat pomenil za slovenski oz. ju- goslovanski ženski alpinizem? To je bila prelomnica. Odpravo so spremljali dvomi, češ kako bomo same ženske, saj se še moški skregajo? V ečina pa nam je zaupala in nas podpirala. Bile smo iz različnih odsekov in imele smo precej podpore svo- jih moških. Včasih so se celo prepirali, kdo ima boljšo Lidija Honzak na Piku Komunizma, 7495 m Arhiv Lidije Honzak PLANINSKI VESTNIK februar 2020 31 žensko navezo. Akademci so se nekoč v Riu posta- vljali z Ines (Božič) in Sanjo (Vranac), naši matičarji pa z mano in Vlasto. Ker smo vse prišle na vrh, je bil to res uspeh, ki je nakazal smer, kako je treba iti naprej. Za nekaj sto metrov je bil presežen tudi slovenski žen- ski višinski rekord, ki ga je imela z Nošaka Slava Mre- žar. Vendar je bila ona tam z moško ekipo. Zaradi materinstva se leta 1986 nisi udeležila 1. ju- goslovanske ženske alpinistične odprave v Hima- lajo, ki je imela za cilj vzpon na Južno Anapurno. Si pa članice odprave na poseben način podpirala. Cilj je bil težak, tam so bile res izolirane. V času pri- prav, ko smo služile denar s šivanjem jaken, sem bila še zraven. Hotele smo na osemtisočak, ampak je bilo vse že zasedeno ne vem koliko vnaprej. Nihče nam ni pomagal, bile smo brez izkušenj, kako pristopiti, da dobiš dovoljenje za hrib. Na koncu smo se kar navdu- šile za Južno Anapurno, ki je težka gora z ostrim in iz- postavljenim grebenom. Po njem je treba tja in nazaj, če narediš samo en napačen korak, lahko padeš dol. In plazovi, ženskice pa tam same. Ala jim vera! Tako neskončno sem si želela, da bi se vse dobro izteklo, še zdaj mi je grozno. (Zasolzijo se ji oči.) T o je bila res tve- gana, težka odprava. Ves čas sem mislila nanje. Pisala sem jim pisma, enega sem tudi prejela, a ga na žalost nimam več. Vlasta mi je napisala na pol ljubezensko pismo, da me pogreša. Že v pismu sem jim obljubila, da jim spečem torto. Do takrat nisem spekla še nobe- ne, razen sestri za poroko, a je bila tako grozna, da se je hudo razjokala. (Smeh.) Ta, druga torta, je bila pa zanje. Ko so prihajale, se še ni hotela shladiti, da bi jo namazala s kremo. Res sem bila vesela, da se je tako izteklo, kot se je, da so vse prišle cele nazaj. Kaj pa Lidija karikaturistka? Ja, takrat sem mislila na dekleta na Anapurni tudi sko- zi karikature. Rada sem risala jetije. Nastala je cela se- rija: jeti kuka v ženski šotor, jeti se zaljubi, prefrigani jeti, nagajivi jeti, jeti se odloči za izobraževanje, ker ženske imajo pač rade intelektualce. Tvoje karikature, objavljene v Alpinističnih raz- gledih, Planinskem vestniku in tudi drugod sub- tilno humorno ponazarjajo neke trenutke iz sveta alpinizma. Katera od teh ti je še posebej pri srcu? Narisala sem jetija, ki pleza nekje na Daulagiriju, in reče: "O, spet Šrauf?" Si tudi gorska reševalka GRS Ljubljana, aktivna kot reševalka na smučiščih. Ti je to znanje, še zla- sti znanje prve pomoči prišlo kdaj prav tudi med kakšno turo, vzponom? Je. Na srečo se mi ni noben soplezalec polomil in jaz tudi ne. Nekoč sem pri vzponu na Ojstrico iz Vrši- čev zaslišala klice na pomoč. Zašibala sem pod steno. Raztežaj više sta bila dva. Po nekakšni trojki sem pri- plezala do njiju. Ženska je bila krvava po glavi, poško- dovano je imela tudi roko. Njen soplezalec, mož, me je vprašal: " Ali lahko kaj pomagate, jaz ne znam nič." V nahrbtniku sem imela komplet prve pomoči, obveza- la sem ji glavo in ji roko imobilizirala s penasto podlo- go, ki je bila na notranji strani nahrbtnika. Potem so jo prevzeli reševalci, ki so prispeli iz doline. Verjetno ni naključje, da si se kot alpinistka raz- iskovalno ukvarjala s celično preskrbo s kisikom, doktorirala na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, opravila podoktorski študij v ZDA, bila deset let direktorica Ljubljanskega univerzitetne- ga inkubatorja, danes pa si predvsem svetovalka in mentorica pri prenašanju znanstvenih dosež- kov v gospodarstvo, poslovni coach1 in predava- teljica. Katere izkušnje iz alpinizma so ti najbolj v pomoč na tvoji poklicni poti? V alpinizmu se nekako narediš, znaš se osredotočiti, ko ti gre za nohte, ko se moraš zares zbrati. V poslu je včasih zelo podoben položaj. Imaš rok, do katerega moraš nekaj narediti. Situacija je ravno tako napeta in jo moraš speljati, narediti, in to tako, da je tudi ekipa, ki je s tabo, umirjena, osredotočena. Vedno mi je bila pomembna ekipa. Tik pod vrhom Pik Komunizma sem počakala in opazovala bolj ali manj izmučene, a presrečne izraze na obrazih članic odprave, ko so se druga za drugo vzpenjale na vrh. Sama sem pristopi- la zadnja. V poslu sem si večkrat predstavljala, da ple- zam po izpostavljeni prečki, ne da bi dihala, na drugo stran, kjer je šoder in kjer si šele lahko zares oddah- nem. (Izdatno izdihne.) T one Škarja je po objavi tvojega intervjuja z Jasno Kontler Salamon maja 2018 v Delu z naslovom "Njeno poslanstvo je osvajanje vrhov" na spletnem portalu Gore-ljudje komentiral: "V se spoštovanje! 1 Trener/-ka, inštruktor/-ica. (Op. ur.) Jeti gre v vodniško šolo. Karikaturo narisala Lidija Honzak 32 Ena od redkih resničnih dam slovenskega alpiniz- ma." Si opazila Škarjev komentar? Ja, sem. Zanimiv kompliment. Sama sebe ne vidim tako. En del mene uživa v estetiki in lepih stvareh. Če je šlo za hribe, sem bila lahko strgana, kakršna koli; spala v luknji, kjer koli. Po drugi plati pa rada dam nase kakšno čedno stvar. Na naslovni strani tvojega FB profila je fotogra- fija, na kateri plezaš nekje nad morjem, a v tvojih objavah nekako prevladujejo mikavni posnetki s turnega smučanja, tudi iz Francije. Ob neki pri- ložnosti sem v Planinskem vestniku že zapisal, da si odlična smučarka. Kaj ti daje turno smu- čanje? T o je zame the best! Mogoče tudi zato, ker imam rada zimo. Ko sem prišla na alpinistični odsek, mi je bila pomembna predvsem zima. Sem celo mislila, da po skali sploh ne bom lezla, ker me je bilo strah. Ko sem prvič plezala Virensa v Koglu, sem se kar tresla. V prečki, ki sem jo previsoko zastavila, so me zapusti- le moči, kar spustila sem se in zanihala kakšen meter. Srce se mi je ustavilo! Pred očmi sem imela vse tiste grozne zgodbe o pretrganih vrveh, s katerimi sem bila prežeta. Po tistem padcu, ko sem videla, da vrv drži, sem se sprostila. Pred kratkim si se vrnila iz Butana. Verjetno je to tema za poseben pogovor, a vseeno, s čim je ta mala himalajska država med Indijo in Kitajsko na- redila nate največji vtis? So izjemno zanimivo organizirana država. Butan je kraljevina. Če bi jaz vodila to državo, bi jo natanko tako kot oni. Izjemno skrbno se razvijajo in rastejo. Noter spustijo samo tisto, kar je njim koristno. Ozi- rajo se po tem, kakšni projekti funkcionirajo zunaj, in uvajajo samo take. Imajo bruto družbeno srečo. T ako kot pri nas sta brezplačni šolstvo in zdravstvo, veliko skrb posvečajo okolju. Njihova sporočila so pozitivna, vzdušje v državi je pozitivno. Morda zato, ker so bu- disti. Sem razmišljala, da bi tudi mi lahko bili srečni, nasmejani ves čas, a nismo. Ne vem, zakaj ne. (Smeh.) Zaradi Michela si zadnje čase precej razpeta med Slovenijo in Francijo. Tako, za konec, v čem bolj napreduješ: v znanju francoščine ali obvladovanju francoske kuhinje? Jaz si mislim, da bo moj francoski jezik prišel kar tako. (Tleskne s prsti.) Da se bom enkrat zbudila in bo tu- kaj. Za francosko kuhinjo pa se moram bolj sistema- tično truditi. Kaj si nazadnje dobrega skuhala? Crème brûlée. m Lidija Honzak v Nockbergih Foto: Damjan Slabe PLANINSKI VESTNIK februar 2020 33