PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI- ZAPADNE SLOV. ZVEZE V JENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH . __(Official Organ of four Sloven* Organizations) NajstarejH in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. f=!i!tt!£>!*!l« — mi The Oldest and Most Popular. Slovene Newspaper, at il za da se konča pre-dy la komunistična propagan tem 0ZemlJ'u zed. držav. V kak0Smislu Je ameriška vlada, (le,jor Je objavila preteklo neto ' ' Pokvarila s posebno no-r'0vJetsko vlado. svetoV°d to svaril° Je dal HaCi'Vlli k°n&i"es tretje inter-2b0l,JOnale' ki je pred kratkim r«ni °Val. V Moskvi in na kate-isa s® Je brez vsakega olep-koh 11Ja lazilo, je načrt da Un'8tične internacijonale, ob|'le 8 S1'®° prevrže ameriška j v|j ^ vladavine in se uposta- i l^^unistična diktatura pro- ! Hri''lata' V ameriški noti se . sij. a,'ja, da je sovjetska Ru- , j0 .Prelomila svojo obvezo, ki ^Podala ob času, ko so se Saji^1' diplomatskih odno-daj obema državama. Te-njj ' ; ^Tiree sovjetski zuna-da s0 "lister Lit vin o v obljubil, Ha Sv ''.e*8ka vlada ne bo trpela 8ani?.°J?!Tl ozemlju nikake or-'ftia rClJe ali skupine, katera Prev^106« Propagirati, da sej ni . |.e ali pa s silo izpreme-j 2ed !tični ali sbcijalni red v s' . Žavah. I3re]°/|etska vlada je to obljubo ^bor0, ■ ko je dovolila, da je kougr c na njenem ozemlju la tretje internacijonale, Ho, se je, kakor omenje- ljal .„ v 0 Propagiral in sestav. v'a(Je za Prevrat ameriške jele j, a kongresu so se spre-trJfnarna stranka bojevi-,^ka fl a' taka- ki bo dovolj ju-N'bo b° Vodila Proletariat ^t0V;i„Z5 oblast, kakor je de- ^ko Stalin- Sala l6 R0Vjetska vlada ne bo ;\ike na to protestno noto A- X' 3® možno, da bo Roose-I^ministracija zopet uki-\^atske odnošaje z Ru- va^-aviip7Re rrjetno-da bi j Hu 8p,ta skrajni korak, vNi ?08aji med obema wH rJ ;SG bodo obdržali le >4 Zrehni «adm diplo- se je nameravala z vlakom pre-j: peljati v Colorado in ta od tam ji nadaljevati pot s kolesom. < ■1 ŠIRITE AMER. SLOVENCA! t MALA IGRALKA V HONOLULU PREISKAVA PROTI NAVI-JALCEM CEN Washington, D. C. — Poslanska zbornica je pretekli petek odobrila znesek $150,000 s po-j močjo katerega se naj vodi! preiskava, zakaj so tako poskočile cene življenjskim potrebščinam; senat je izdal tozadevno odobritev že pred nekaj meseci. Sedanji korak se je podvzel v j prvi vrsti pod prtiskom bojko-' ta, ki ga izvajajo gospodinje v! Detroitu in ki grozi, da se bo raz-1 širil še na Chicago. Krivda za! visoke cene se pripisuje razpeče-! valcem, ki dvigajo cene v svrho j svojega lastnega dobička, dočim \ farmarji ne dobivajo primerne-j ga deleža. Zastopniki iz far. marskih okrožij so podpirali predlog, da se omenjena pre- , iskava izvede. KRIŽEM SVETAl — Nice, Francija.; — Med : tem, ko se bodo v gornji Itali- 1 ji vršili veliki vojaški manevri, 1 je pa tudi Francija odredila f podobne manevre na italijan- J ski meji, v katerih bo udeleže- f nih kakih 20,000 mož. 1 — Budapesta, Ogrska. — ! Tukaj je bil aretiran neki Wm. i5 Paar, ki izjavlja, da je ameri- . ški prekupčevalec z vrednost-nimi listinami. Aretacija se je 1 izvršila na prošnjo poljskih 1 oblasti, češ, da je na Poljskem ' izvajal sleparije pri trgovanju j ;c vrednotnicami. — Tokio, Japonska. —- T,u- | kajšnje oblasti so obdržale v . pristanišču neko ameriško to- \ irorno ladjo in izvršile na njej temeljito preiskavo. Pbročalo ' se jim je namreč, da so na 1 parniku dva Amerikanca, ki ' Lire: ■„, in t* Za $9.35________100 lir; za $44.50_________500 hc >n $88.20..........1000 lir V«a pisma in polil jate naslovit« n*: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovene«) 1«49 W. CERMAK RD„ CHICAGO' 1 ■ ifm, .....nr -v wwam^wBA UNITED FEATURE SYNDICATE, INC. —:—"i1 I—u*—a-:- Črni vojaki (so se čedalje bolj bližali. La je kmalu videla, da hodi pred njimi neki drugi velikan, ki ni črnec. Začutila je, kako ji je začelo srce tolči in solze So ji Silile v oči, nazadnje je rekla: "To je Tarzan! Jad*balja, to je Tarzan!" vsa se je tresla v razburjenju in veselju, da vidi Tarzana. "Ali si bila že od tedaj v Oparju?" vprara Tarzan La. "Ne," odgovori La. "Jadbalja in jaz sva se ravno odpravila da gremo tja. Jaz sem dolgo izgubljena blodila po džungli, potem sem našla belega človeka, ki je brt tudi izgubljen in ves zmtičeri, povrh ga je pa še silno tresla mrzlica. Temu sem stregla, da je ozdravel." "Končno veVidar" vzklikne Tarzan, ko stopi pred La, podajajoč ji roko v pozdrav. "Da, končno si vendar prišel s svojega lova," povzame La. "Jaz sem se z lova takoj vrnil," pravi Tarzan k La, "a ti si odšla, ker ko sem prišel k drevesu, na kateretp sem te pustil, te ni bilo. Ja zbi te ne bil pustil kar tako." "Veš za njegovo ime?" vpraša Tarzan. "Wayne Colt," odgovori La. "Ali si ga imela rada?' izprašuje dalje Tarzan. "Rada, a ne tako kot tebe Tarzan," pove La odkritosrčno. Tarzan jo je potrepljal po rami, se obrnil proti Oparju in rekel: "Pojdi sedaj z menoj. Kraljica se vrača zopet na svoj tron." Strun * Amkrikanski Slovenec fyyi in najstarejii slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Uetospaper in America. tJitanovljw leta MM. E»t*blish«d 101, Izhaja vsak dan raxoa xulalj, poa«- iMMd dally, »xcept Sunday, Mon-(•ljkov in dnevoT po prainikita. day and tha day after holiday®. Izdaja In daka? Published toy i EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprava: Address ol publication offica: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak RD., Chicago Telefon: CANAL 5544 Ptaona; CANAL 55« Naročnina] Subscription) It celo leto----$5.00 For one yau--$5.00 Za pol leta____3.50 For half a year -2.50 ti četrt leta _ — 1.50 For three months--- 1-50 2a Chicago, Kanad« to Ett.po: Chicago, Canada and Kuropa: celo leto__-$6.00 For one year--$6.00 Za pol leta___3.00 For half a year - 3.00 tk četrt leta __ 1.75 For three month« -- 1.75 ^Jl/Ay Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani \jjjjjjkf na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko laid* list. — Z« jBPp- tadnjo Številko v tednsi j« čas do četrtka dopoldne. Na dopiM brez podpisa se na ozira. — Rokopiaov nredntttvo na vrača.___ Entered as second claw matter November 10. 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879._____ Gospodarske težave v Italiji Ni še dolgo tega, kar je Italija stopila iz kroga držav z zlato valuto in uvedla devizne omejitve, sedaj pa je stopila zopet bistven korak naprej in je po potegnitvi srebrnega denarja iz prometa ukinila predpise, ki določajo, da mora biti lira, odnosno obtok bankovcev in obveznosti, ki so takoj plačljive, krita s 40v zlatu. To je nov korak j na poti finančne politike Italije, ki se ima že več kot leto j dni boriti z velikimi težkočami, ki nastajajo kot posledica njene deflacijske politike, zaradi katere je treba v vseh državah toliko žrtev. Posledice tega koraka niso izostale in v kolikor m vrednost lire vezana s klirinškimi pogodbami, ki jih je sklenila Italija s celo vrsto držav, na stalno relacijo, se je pojavil padec lire. Ta je zlasti občuten v državah, kjer je še kolikor toliko svobodno devizno gospodarstvo in ni pla-^ čilni promet omejen z najrazličnejšimi predpisi in omejitvami, kot n. pr. v Franciji, Švici itd. Tu je nastopil občuten padec lire zaradi že omenjenih izprememb v italijanski valutni politiki. Na eni strani ni dvoma o tem, da so bili vsi ukrepi Italije glede valute diktirani po težavnih gospodarskih razmerah, v katerih se nahaja Italija. Deflacijska politika zadnjih let ni našla konca v oživitvi gospodarstva,; ampak je še poostrevala krizo in potrebni so bili vedno novi deflacijski ukrepi, ki so prihajali eden za drugim. Lani in letos lahko rečemo, da je dosegla deflacijska kriza svo j vrhunec. Ni pa'mogla ta politika ostati brez trajnih j posledic za italijansko valuto. Ukrepi v korist lire so že lani zahtevali od Italije žrtvovanje velikih količin italijan-' skega zlatega zaklada in še niso odstranili nevarnosti Za . liro. Tako je morala Italija poseči po istem sredstvu kot druge srednje-evropske države in uvesti devizno kontrolo. Toda tudi to sredstvo ne more zaustaviti odtoka zlata in tako je prišlo do najnovejših ukrepov, ki so bili diktirani predvsem po dejstvu, da mora Italija kupovati mnogo nujno potrebnih sirovin in izdelkov v tujini, za kar pa je treba šteti ali zlato ali pa devize, za katere se lahko dobi zlato. Kajti v današnjih motnih časih na mednarodnem polju, ko ; Se maje jo temelji tudi drugih močnejših valut, gotovo ni lira tista, ki bi se mogla ogniti splošnemu pretresu, tn naravno je, da zahtevajo dobavitelji plačila v zlatu. Tako ni kazalo drugega kot razveljaviti zakonite predpise, ki določajo kritje lire na 40%. Kajti ni mogoče tako zmanjšati obtoka bankovcev brez škode za narodno gospodarstvo, posebno pa za funkcioniranje kreditnega sistema, da bi zlati zaklad, ki nima nobenega obtoka, zadostoval za kritje vseh obveznosti. In zgodilo se je tisto, kar se je drugod zgodilo že zdavnaj prej, razveljavljeni so predpisi o kritju in tako lahko Italija mobilizira svoje zlate rezerve za one svrhe, ki so se ji zdele najbolj nujne. Vse kaže, da še ni konec vseh valutnih pretresljajev v svetovnem gospodarstvu. Ni toliko gospodarstvo samo 0 TEM IN ONEM 12 SOUTH CHlCAGE So. Chicago, 111. Komaj smo nekoliko pogledali v poletje, že se nam od-jmika in s hitrimi koraki se 1 nam bliža radodarna tetka jesen, za katero bo prikrevsala sitna starka zima. Ne bomo več sedeli tako le ob večerih na porčih, pač pa se stiskali Čimbližje topli peči, kjer bo še najbolj prijetno, zlasti, če bo kaj michiganca, na katerega marsikateri, že sedaj mislijo. — To naj bo omenjeno samo mimogrede, ker namenil sem se bolj obširno poročati nekoliko o našem farnem romanju v Lemont, četudi me je že nekdo- prehitel, kakor ste že morda opazili. Brez ovinkov bom povedal, da je bilo letošnje romanje prav vzorno. Je že menda tudi to res, da smo se temu romanju že toliko privadili, da je vsako leto lepše, kljub raznim ineprilikam in letos nas je še celo vreme plašilo. Nekateri so namreč vsak čas pričakovali, da se usuje dež in nam vse pokvari. Skoro z neko negotovostjo so 'se vsedali na truke in v lastne kare, dasi v zaupanju, da nam bo s slabim vremenom morda vendarle pri-zanešeno, kakor je tudi bilo, Celo pot, dokler nismo prišli v : Lemont, so viseli težki deževni ■ oblaki, k0 smo pa bili tam, je posijalo prijazno augustotfo sonce in tudi precej dobro grelo. Ljudstva je bilo prišlo tja samo iz naše naselbine tri tru- ! ke in ne vem koliko kar, otroci so pa imeli samo za sebe , dva bu'ša. Z malo izjemo lah-, ko rečemo, je bila tam zbrana cela fara. Bili so pa tam tudi i rojaki iz drugih naselbin, kakor iz Waukegana, odkoder sta i pripeljala dva busa; dalje je ■ bilo nekaj kar iz Jolieta in ka-kateri iz La Salle, iz Chicage in celo Mrs. Bevc je prišla iz , Milwaukee. Tako se mi je zde-: lo, kakor v starem kraju, na i Brezjah, ali na Sveti gori pri Gorici, kamor so prihajale ob s gotovih nedeljah številne« pro-i cesije iz raznih vasi in so se s jim pridružili romarji tudi iz' i drugih vasi. Nekoliko iz rado- ■ vednosti, nekoliko pa morda ; tudi iz p ob o žh osti, ker neka- j - teri mislijo, da v veliki družbi , ; laglje pobožno molijo. Laško. — Junija. Ravno za kres smo prišli do- . mov. Šentjanževo. Koliko spo- ^ minov. Ko slišiš travo rasti in K razumeš pesem ptičkov. Skriv- ^ nosti noči in daljnih svetov se ti j v razodevajo, fantovske okrogle |k;, orijo od vasi do vasi, dekleta ku- |j. rivo pripravljajo za kresove, ki ^ bodo goreli na holmih in vsemu . sosednjemu svetu oznanjali, da jr živi tukaj zadovoljen rod, ki ve- ^ liko da na zidano voljo, korajžo j in slovensko tradicijo -. . . Letos bi bili ti kresovi bolj ji brlj.avi, kerj je visela nad vso dr- j žavo temna slutnja. Volitve so ] ljudi razpasle v odpor. Nečuvene { reči so se dogajale po nekaterih j] krajih, ki je o njih bolje, da molčim. Prekipela pa je nevol.ja tudi pri višjih in knez-namestnik ( princ Pavle, zelo zelo priljubljen , namestni sovladar kralja je sam , z energično roko posegel vmes in , vrgel vso nazadnjaško in kruto , vlado v smetišnico, dal sestaviti j novo vlado, v katero je posadil j med drugimi vestnimi in vneti- j mi možmi tudi našega vodjo Dr. • Korošca. Padlo.je kakor bomba. Vsa Slovenija se je vžgala in razvnela. Kakor da bi bila od mrtvih vstala. Mož, na katerega je imela policija piko, seveda le po na-1 logu slovenskih denuncijantskih prodancev, je postal šef vse policije. In zagoreli so kresovi. Ne samo svetemu Janezu, temveč tudi našemu slovenskemu Janezu v čast, ki je svojo nalogo tako lepo dovršil in pokazal, da zna voditi, voditi bolje kakor vsi la-ži-korporali laži - svobodnjaške armade. Nazadnje le spoznavamo, da je imel on bolj prav. In še spoznavamo, da smo v gonji naših liberaluhov gledali sovražno lice Srbov, da je imel prav naš Anton Grdina, ki je že takrat spoznal, da so vsega le naši ■ Slovenci-framazoni krivi. Slovenija je sedaj dobila zadoščenje, j Nepopisljivo je navdušenje j nahoda. Tisto noč, ko so zvedeli , novico o novi vladi, so pozno v noč prepevali fantje po vaseh." Sam sem bil priča. Kakor v momentu je minilo policaje vse veselje, da bi naganjali fante spat. Šli so od hiše do hiše in ukali in vriskali. Tako je bilo pri nas v Vzorno, nekateri so rekli, prav po starokrajsko, je bila vrejena procesija, ki se je pomikala izpred cerkve in samostana na hrib k lurški votlini, med katero je bila tudi podoba Marije Pomagaj. Vzorna je bila procesija zato, ker se je med procesijo lepo vrstilo petje in molitev, medtem ko je bilo druga leta vse bolj pomešano, da so namreč nekateri samo peli, drugi pa samo mo-lili, če so. Nekoliko nas je motilo to, da nismo šli s procesijo okolu jezera, kakor je bilo to lansko leto. Šli smo kar po stari poti, ker steza okolu jezera je bila vsa blatna radi! .obilnega dežja, ki je padel j prejšnji večer. (Laškem, tako je bilo drugod. Goreli so kresovi, vriskala so grla in ukala srca. Velika skala se je pač odvalila od vseh src. Smejati ' sem se moral drugi dan študen-jtom v Celju, ki so si privoščili šalo. Kjerkoli so videli orožnika I ali redarja, so na ves glas zavpi-|li: "Živijo Dr. Korošec, naš notranji minister." — Neki žandar je baje prepozno zvedel o ime-inovanju Dr. Korošca notranjim ministrom. Aretiral je dečaka, ki je Korošcu nazdravljal. Ko Ipride na stanico, pa zve, da je 'napravil napako, šef stanice mil je ukazal dečka spustiti, ker je nazdravljal samo velkemu šefu policije in žandarmarije. — Ta-ikih slučajev se je odigralo do. ( volj na veselje vsemu ljudstvu. 1 Tudi razumni so ti naši ljudje. ] Človek bi mislil, da se jim bodo vse vajeti potrgale, vajeti razu-' ma in bodo zdaj zahtevali od no- ' vega ministra, da čez noč popra- ■ vi, kar so drugi zapravili. Toda na mnogih krajih sem slišal 1 preproste ljudi, ki so govorili, , treba bo čakati, Korošec ne more vsega kar z enim prstom obrniti. Pri volitvah je bila vlada, kakor nam niso poročali, popolnoma poražena. Na Hrvaškem je 1 popolnoma propadla vladna ■ stranka, v Sloveniji tričetrt ljud-■'stva sploh ni volilo, nekateri so 1 volili Hrvata Mačka. Kar je vla- ■ da dobila glasov, je bilo vse zbob-nano z grožnjami in strašnim duhovnim terorjem nad uradni-štvom. Še celo katoliške učitelje i so naganjali prestopiti k sokolu ) in k agitaciji za framazonsko t usmerjene liberaluhe. Danes je Jeftič s svojimi slovenskimi tra-j banti popolnoma osamljen, še ljudje, ki šo bili, na njegovi listi, l so zapustili njegove vrste, ker so j uvideli, da se z ognjem igrajo. Dr. Korošec je bil medtem tu-/ di za senatorja imenovan od kra-- lja samega in govore, da bo pre-i vzel- predsedstvo senata, popravil je najhujšo krivico, ki je bila j katoličanom prizadejana s tem, j da je vrnil prosvetnim društvom ,značaj pravnega društva, naj-jbolj se je priljubil tudi nasprotnikom s tem, da starih višjih uradnikov ni kar pometal iz , službe, kakor so premnogi pričakovali, temveč š"e danes sede na stolčkih. Liberalci pa, kakor hitro so prišli na trone, so pre- Sl'ovesna sv. maša je bila na hribri, kateri je prisostvovalo številno ljudstva, ki so se zbrali cla počaste svojo nebeške Mater. Daroval je sv. mašo naš g. župnik Father Leo, kateremu je asistiral znani čebelar Father John in še en drugi g. frančiškan. Jako lep govor ali pridigo, je imel č. Father Am-Ibrožič, ki je tudi vrejel pro-'cesijo. Mnogim se je. dopadlo, ko je med pridigo omeni] ev-haristični kongres, kateri se je vršil koncem letošnjega junija v Ljubljani, o katerem je vsak z zanimanjem bral v Ameri-kanskem Slovencu. , Govornik | je omenil tudi to, da so ravno j to nedeljo poromali k Mariji Pomagaj na Brezje, zupljani metali in prerešatali še najbolj S skromna in zadnja učiteljska g mesta. Tako se dežela počasi vra* | ča h konsolidaciji razmer in veliko je upanje v srcih, da se končno vendar Uredijo medsebojna nesrazpozumljenja. Hrvat' so sicer še vedno trd oreh, toda našli bodo morda le izhod iz ^ čudne zagate. Novi minister^1 predsednik je bil dolgo časa v Ameriki in je študiral finančne in gospodarske prilike Združe- f nih držav in kakor kaže se Jej navzel bolj širokogrudnega P0-1' j movanja političnega in socijf'' nega življenja. Ustanavljajo se-daj dve stranki, kakor jih mo v Ameriki, ki se bote razširi' le po vsej državi. Pri strand ne bo imela nobene vloge ne p'6" menska, ne verska, ne jezikov"' tendenca. V radikalno stranf bodo pristopili tudi Slovel1, Drliga bo opozicijonalna. Take so politične prilike v ^ 1 movini. Po novem konkorda^' t ki bo menda julija enkrat podP1' : |san, se aktivni duhovniki ne ^ > do smeli več udeleževati v P0'1' tičnem življenju. Tudi to ^ | menda korak naprej. Morda ?| se nekateri res preveč vtikal v politične zmešnjave. Časih | • bilo ja potrebno, da so duhov ■ ki tudi politično udejstvoH' 5 zdaj ko imamo že dovolj. mlajs » I 1 moči, ki lahko sami plavaj" | ■ vodi politike, menda ne bo 3 duhovnikom prvačiti na pol$f L " nem polju. Tudi to bo morda novo: ^ ' 1 javnost se bolj usmerja k Aflf ' ^ ji, Francija ni več naša najJ$, ; ' 3 prijateljica. Morda k temu ve'! • 1 ko pomore angleška vzgoja ^ \ 1 za-namestnika, ki je sedaj c?, ' 1 ukazal.' da še angleščina na v5' srednjih šolah uvede kot obli?'! ; s ten predmet, dočim je franco*'! ' na odslej le prostovoljen P't 3 met. Pa tudi paktiranje Fra'J je z Jugoslaviji sovražnimi" _ želami odvrača simpatije = . da do nje. i- Še to: Hitler obljubuje K - ško, če bo Jugoslavija vztrC a na stališču, da Avstrija ne* 1, dobiti Habsburžanov nazai f. i slučaju priklopa Avstrije ■ čiji vdrži nevtralnost. Tudi*"' • javna tajnost. i 4 1 , Klobasa. Ljubi se ti, bi'a > j poslušati te reči. Ti pa piT. | } njič kaj lepšega napišem. [ . lepših pozdravov dva koša- P. Aleksa*^ | vseh ljubljanskih fara, Mariji, katera jih je ojb evharističnega kongresa j iskala, vrnili obisk. —-spomini so to in prav lepa ^j la g. govorniku, da je t° svojim govorom omenil. f Cerkveni pevci društva ' ,Jjr ja" so prav lepo prepeva'1 tinsko mašo. Zlasti se j®* j;' darovanju ljudem "Lepa si Marija..," ki Jc i lepa, če ne že najlepša ™ i jina pesem. Ob tej PeS,f| I, oči vseh kar same obstal. J podobi Marije Poomag^J Brezi j, srce je< pa gf»v°!| j "Res, lepa si Marija in ^f ža na tebi ni. Hvala ti pomoč in prosi za nas sv0" na sebi povzročilo tako rezolatnih razmer v svetovnem gospodarstvu. V veliki meri so k temu pripomogli politični vzroki. Saj je mednarodna politika motna kot že dolgo ne. In v atmosferi negotovosti se ne morejo nikjer trajno in bistveno izboljšati gospodarske razmere, posebno kadar gre za mednarodne odnošaje. Le zaupanje vsaj v gotove mere stabilnost in pa nada na ugoden razvoj lahko pomagata v svetovnem gospodarstvu prebroditi težko krizo, v kateri se nahaja vkljub številnim, a brezmočnim poskusom posameznikov in skupin, da se najde izhod iz sedanjega položaja. Gospodarski položaj Italije ni nič kaj preveč lahak. Vkljub poskusom kontingentiranja uvoza vidimo, da je uspelo letos deficit italijanske zunanje trgovine kaj malo skrčiti. Danes pa dobiva Italija potrebne devize za uvoz sirovin in izdelkov samo s svojim izvozom. Pomisliti je treba, da je zastal dotok tujega kapitala, ki je prinašal velike koristi italijanskemu gospodarstvu in mu omogočal nakupovanje velikega dela uvoza. Pošiljatve izseljencev so se skf-čile na najnižje zneske. Tudi tujski promet ne do-naša več onih vsot v deželo, kot jih je prinašal v letih po vojni. Pa tudi italijanski proizvodi ne najdejo več one poti v svet, ki so jo poznali doslej. Vsepovsod se dvigajo carinski in drugi zidovi, ki onemogočajo razmah svetovne trgovine. Poleg tega pa se mora boriti Italija, ki itak ni na kapitalu preveč bogata država, še s finančnimi težavami, ki so V nemali meri povzročene z izrednimi izdatki za vzhodnoafriško ekspedicijo. Miljardni deficit je povzročil velik dvig dolgov, ki se bodo dali plačati le v dobrih gospodarskih časih. So to seveda težave, kakršne pozna večina evropskih držav, v Italiji pa so postale zdaj še bolj občut-j ne, ker se je močno angažirala v vzhodnoafriškem vpra-I šanju. i Ob takih razmerah je razumljivo, da je Italija opustila odstotno določitev kritja lire. Seveda pri popolnoma vezanem deviznem gospodarstvu to nima onega pomena, kot ga ima v popolnoma prostem deviznem gospodarstvu. Ima pa svoje psihološke posledice, ki tudi posegajo na gospodarske odnošaje. So to veliki napori, katerih konca danes Še ni videti, so pa v najožji zvezi z razvojem mednarodne politike. ■■——M—■ I ■■■■II HM.......... ................... 1....... I " I - ...........II I II" 11.11 ....... »!■ Torek, 27. auirusta 1935 "AMERIKANSKI SLOVENEC" BfPRH 0 ^ HOTEL SE t)ATI ZAMRZNITI Slika kaže 34 letnega Steph. Simkovitcha, ko je podpisoval pogodbo z dr. Willardom (na desni), da se mu bo dal zamrzniti v svrho znanstvenega poizkusa. Državne oblasti pa so načrt prepovedale. TO IN ONO IZ DOMOVINE | j Tvoj nedeljski tovariš. ^ ! --------—,________________________________ v —j 6 i TEDENSKI KOLEDAR 1 Nedelja — Sv. Marija Tol. 2 Pondeljek — Angeli Varuhi 3 Torek — Sv. Sabina 4 Sreda — Sv. Rozalija 5 Četrtek — Sv. Justini j an 6 Petek — Sv. Zaharija ^ 7 Sobota — Sv. Regina ev. j q Smoley: i - J- C. Smoley: DVANAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH j (loSpl°šna šolska obreznost je t \ ve^f'a' ('a zna skoro vsak člo- 2 jj , Kako so.se vsi začudi- I i. je dvanajstletni Jezus v ^ Uum bral in ui''il: "Kako .ra- 1 (Jan t0 ko se učil?" 1 I kraj1Tako so rekli 1 I lies in Se čudili. Danda- < I ne». *'e redko še kdo najti, ki Is m m brati hrepenenje h I (j0j. lan.iu raste, da bi mnogi se- i j l^j.in dan pri časnikih in h i ill jih brali. Toda po-|' hutl imeti mero- Veliko ; I njg je že zakrivilo slabo bra-«;,', jato vas vprašam danes: P Pa berete?" iazr^ Trn"' s kom občuješ in . I p, 1 Povem, kdo si, pravi star : ^vor, ki bi se dal v naših i Ve- '''Premeniti v pregovor: Po-ja .'> Pokaži mi, kaj bereš, in j jujv..1 bom povedal, kako je tvoje | q(j, '1e,1ie. Kaj pa naj beremo? k! ,°v° take knjige in časnike, [ Hm istiJ0 naši duši. Zato ne ^ etn° brati in podpirati listov, «^0gr&žajo našo vero. Vemo, da I Vere ne more nikdo ®ogu "da živi pravični iz ve-vJ bo pogubljen, kdor ne Vjij, )e"> kako treba torej vero nle°Vati pred škodljivim bra-SVok- %liko ljudi je vsejalo v | re jj, ljuliko zmot in neve-: Zato ^ brezverskih knjig. \ <3en, i ^0ra biti človek previ-I je'? f)ere' Je to važno, ?.nan v naši dobi taka množina e ^ s0 Ve)lib in zabavnih knjig, VGer- tako sovražne! : del je pa mrtva, edinole življenje po veri nam , zagotovi izveličanje, zato mora biti izločeno iz našega branja vse, kar je proti nravnosti in kar jo izpodkopujejoi Koliko za-krive in kakšno odgovornost na-j' lagajo na se v' tem oziru brezvestni pisači-mazači, ki pišejo spolzko, se norčujejo iz čistosti, j proslavljajo strast, ki slikajo u-živanje kot cilj človeškega življenja. Zato pa proč s takim čti-jvom iz krščanskih družin, proč s takim strupom! Pa bomo pogosto slišali Ugo-j vor, da takemu, ki je dosti' trden j v veri in nravnosti, branje sla-1 bih in pohujšljivih knjig ne bo škodilo, da bere le za zabavo, za kratek čas, da se preveč ne dolgočasi, ker ne ve, kaj s časom početi, časopise se bere pa le radi dnevnih političnih vprašanj. Na tak ugovor je edini odgovor: Je li mogoče, da bi kdo vžival strup dasi v malih množinah samo iz dolgega časa, pa mu ta i 'strup ne bo škodoval? Ravno tako ni mogoče, ne da bi duši škodovalo, vživati strup iz slabih knjig in časnikov! Ena sama knjiga je pogosto pokazila mla-deničevo srce, za katero so tako skrbeli in njegovi starši in učitelji! Starši, bodite previdni, pazite, kake knjige, kake časniki jemljete v svojo hišo! Pazite, da slaba , knjiga ne bo prestopila vašega praga, le dobra knjiga je člove-, kov dobri prijatelj! " lz DEŽELE SUŽENJSTVA IN > ■ TRPLJENJA F' _ *"st v upanju na boljšo ji' . bodočnost !s ,f! stu ° ko leto dni se v Tr- " Vejjj^Pravlja' in ustanavlja ] / i oiJa a čistilnica za mineralna1* 1»; ških i' naj' bi bila poleg trža h P' H j.^edelnic najvažnejše'^ I [ sjig) ;Je> ki bi dala Tržačanom;1 f Dov^c[n ^služka, Trst sam pa j' >(i' na višjo' stopnjo • [ ;svrh0 -Skega mesta. V to j j i i:"Aqjj--v^® bila ustanovljena ^ltl|v,a'" tehničnoindustrijska / f I te chiSka 'družba, ki je dobila j ' ^lje °d.vlade koncesijo. Za-tj»tiln-la ^ najmodernejša l » y- 'hi ki bo mogla prede-1: I Selaf in cel° do 35G-000 I # surovega mineralnega' j Vhi in' Petrolej, plinska ^Hj "na olja, asfalt za tlako-1 V Cest itd- Tržačani si od kg. Pod.'et.ia obetajo zelo X s0; ne samo, da bo oskrbo-] |j ' temi proizvodi notranji I VtlKski in bo Italija vi edu postala več ali \ ne°dvisna od zunanjh. 'V(liWmVeČ Tr«t bo s temi" •4Wclie ,zala^al tudi vse, i"1 ^n.st'- ki 8ravitira k njemu, l>Oe Vse podonavje. Trst Sdniasi ^Pet pridobil med-•o.jllih Pomen, ki ga je v po-^bii - 1Ll»n za nekaj časa iz-P al" f°Stal Antwer- f , ruJ?a Gdynia. Žaslu-v? 5« k° Veliko koncesijo, ki j> A Tr!j1Čno vendarle dala £ ^elo' J Čeprav P .ie dol-,iv. Ha ' da naletava ta na-nepremagljive . , uje fašizem sebi. ^^■j^^^ajinij ima letos, jAvzemši planinski pas do Po-'stojne, izredno suho poletje. !Že od prvih dni junija dalje ni imela Vipavska dolina, Kras ^ (in Istra niti kapljice dežja. ^ j Travniki in pašniki so ožgani, 'sadeži po njivah suhi in veli, 'l I listje po drevju pa izgleda že (marsikje čisto jesensko. Mno-/ 'žijo se poljski požari, tako. n.j^ ;pr. je gorelo grmičevje nad | ^ iLonjerom in gasilci iz Trsta ^ so rabili cele tri ure, da so po- ^ Igasili 1)0 ž ar na prostoru 3500 (kvadratnih metrov. Sicer se je j štirikrat ali petkrat pripravlja- ^ jlo k dežju, ali vselej je prišla .burja, ki je oblake razgnala |V petek 19. julija je pa vendar prišla ploha, ki je trajala : jkake pol uro. Bil je to dež sv. Elije. Razsušenih tal ni dovolj namočila. V nedeljo in ponedeljek, ko je spet kazalo k "'dežju, je pa znova potegnila J silna burja, ki je dosegla hi-. trošt 61 km na uro. Trst sam ' je ostal brez dežja. Zdaj je po- j ! jvsod tako suho kakor prej in ' kmetje so nad letošnjimi pridelki obupali. ; —°"T".: Cena živil V Italiji prodaja vsakdanjih - potrebščin na drobno ni svo- - jbodha, V:emveč se ravna, ka- - kor pri nas med svetovno voj-i 'no, po cenah, ki jih vsakih 14 x Idni nanovo določa poseben po- ( -'krajinski modsindikalni odbor.j - ,V mesecu juliju so se cene ne-! e .koliko znižale — v nasprotju j •S podražitvijo pšenice na de-ibeio. V kljub temu so cene še jvedno visoke. Tako stane n. i, Ipr. moka v nadrobni prodaji 1.45 do 1.55 lir za kg, nava-1 den kruh 1.25 d0 1.30, bel kruh pa 1.70. Meso od 4.40 do 6.80 odnosno teletina 4.80 do 7.60. --(>— Brezposelnost V vsej Italiji je bilo v mesecu juniju brezposelnih 638. 100, od teh 519.456 moških in 118.643 ženskih. V Julijski Krajini z Zadrom vred1 je znašalo njih število 26.790. V primeri s prejšnjim mesecem se je število brezposelnih zmanjšalo v vsej državi za 117.249. Italijanski listi pripisujejo ta uspeh uvedbi fašistične sobote, ki dovoljuje največ 40 ur dela na teden. Dejansko pa so prinesla to znatno olajšanje brezposelnosti razna sezonska dela in pa brezštevilni vpoklici pod orožje. --o-- Kaj £'e učs siiovenski otroci? V večjih krajih po deželi i obstoje nekake kmečke nadaljevalne šole, ki jih Italijani imenujejo dopolnilne šole agrarne smeri. Takšna šola .Ve na primer v llruševju pri Postojni. Otroci se tu učs italijanščine, računstva, knjigovodstva, zemljepisna in zgodovine, seveda samo italijansko, kmetijstva, risanja, zdravstva, fa-jšisticne kulture in čitanja fašističnih časnikov. Nagrade, ki [jih dobe učenci koncem leta, imajo fašističen žnačaj, naj | večja med njimi je brezplačen obisk italijanskih bojišč ob Soči. -q-' Nesreče V Nabrežini je 13 letnemu Humbertu Milaniču eksplodirala karteča, ki je naletel nanjo na kraju, do ko'der je se- i gala vojna. Ožgala mu je | ( obraz in odnesla palec leve 1 roke. — V Dornbergu je lovcu ; ^ Antonu žižmondu razneslo ) lovsko puško, ko jo je čistil. Poškodovala mu je levo pod-" lahtje. — Marjeta Kraševec iz Kojskega je padla s kolesa in . se poškodovala po obrazu in - po rokah. —Alojzij Kravanja, 1 doma iz Rablja, si je pri nogo-1 metu zlomil desno nogo. — " Motorist Vladimir Čertnelj if: l Ajdovščine in August Zavnik ■ iz Bilj.sta se peljala skupaj na motorju. Pri železniškem pre j h'odu v Rubijah sta se zvrnila i in se je Zavnik potolkel po, glavi in si pretresel možgane, j Cermelj pa dobil poškodbe v1 spodnjem delu života. --o-- [ Razne vesti s Primorskega V pu!i — so se vršil«; v pe- ' tek 12. t. m. velike fašistične , ' manifestacije. Praznovali so 15 j '[letnico fašizma v Istri. Ob-11enem se je vršil letni občni zbor pokrajinske politične zve- j jze. Na nekdanjem rimskem j jforu se je zbralo okrog 20.000 u i ljudi. Pokrajinski tajnik Bel- r lini je podal daljše poročilo o v delovanju stranke, v katerem ] pa ni navedel nikakih kon-kretnih podatkov o številčni r moči istrskega fašizma. } V Velikem Dolu — pri Ko- t rimu nameravajo sedanjo šolo f dvigniti za eno nadstropje, i Komenska občinska uprava je r v ta namen najela 18.000 lir posojila. * s Nezgode. —V Gorici je med ] spanjem padel s senika posest- j jnik Leopold Leban in si zl'o- J 'mil roko. Ivan Bregant iz Go- , rice je padel s kolesa in se po-1 -tolkel po obrazu. Avtomobil je pri Pevmi povozil dva kolesar- \ ja, Mihaela Devetaka in Vil je- ' ma Baliča, oba iz Peci pri M'ir-\ ' riu. Pri Kojskem je pogorela \ ■ hiša Mariji Drufovka; škode; ■ je 10.000 lir, ki je pa pokrita z zavarovanjem. 1 -1 Podeželske kmfečke zadruge - j in fašizem. — V nedeljo je bil -,v Trstu ustanovni občni zbor i jnove fašistične, zadružne zve-j -jže za podeželske kmečke zh- j ? druge, ki ima nalogo, da delo j . ^kmečkih zadrug podpira in i nadzira. Radi dekleta 1 Radi nekega dekleta so fan- -tje v Lešah na Gorenjskem na- j padli 21 letnega Franca Zde- i .šaria iz Smlednika pri Kranju t ,ter mu (prizadejali z noži 18 ran. Hudo zdelanega so pripeljali v ljubljansko bolnico. -—O--------^ Stroga kazen j Neke noči je Polde Debe c ljak iz Zg. Biten j prenočeval i pri posestniku Jugoviču v. Žab- ] niči. Ko so dirugi dan odšli vsi i |domači na delo, se je Polde t 'splazil skrivaj v spalno sobo 1 •kjer spe domači in tam vse ( prebrskal, v domnevi, da bo j kaj plena, a ga ni bilo. Pač pa < je prišel eden domačih ravno i v trenutku, ko je mislil Polde s pobegniti. Radi tega poskuse- 1 nega vloma je bil Polde obstojen na eno leto robije. -o-- Mrtvega so našli i V neki go'sti'lni v Št. Iliju ji ob avstrijski, meji so našli ne-r ■ kega jutra mrtvega na postelji tujca, ki se je bil prejšnji večer predstavil za Antona . 1! Jamnika iz Limbuša pri Mari- ! i j boru. Zvečer ko je legel je | skrbno zaprl vrata in okna, v, umivalnik nasul oglja, ga za- L žgal in navrh še nasul žveple- r hega prahu ter se vlegel na ■ posteljo, ker so ga našli riirt-1 vega. > j ---- ^ Smrtna kosa j i V Mariboru 'je umrla Mari- j - j a Kranj c, zasebnica stara 75 j 1 let. — V celjski bolnici je | ) umrl Rudolf Potočnik, bivši preidstojnik okrajnega sodišča ; v .Rogatcu star 62 let. — V j, Brftsternici *pri Mariboru je 1 umrla Berta Weiler, lastnica s mariborske trgovine s cvetlica- c rili. — V Celju je umrl Viktor \ Schwab, posestnik in lasnik tovarne kisa v Zavodni star ' 81 let. -I -o- ' Nova gen. predstojnica šolskih sester V samostanu čč. šolskih se- ( ster v Mariboru, so se pred ( kratkim vršile volitve za novo generalno predstojnico vseh i] šolskih sester, ki spadajo pod j, materino hišo v Mariboru. Iz--j voljena je bila s. Marija Te-', režija Hanželiič, dolgoletna j , prednica v Marijanišču v|( Ljubljani in dosedanja predni-j' . ca v Zemunu. Doma je iz Har-' deka pri Ormožu i -o— Cerkveno odlikovanje P. Kerubin Tušek, župnik in gvardijan v Nazarjih y SaVmj-ski dolini, je bil pred kratkim 'imenovan za knežoškofijskega ^duhovnega svetovalca. j Modras j Poročajo iz Hrastnika, 'da je na Dolu modras usekal v j prst delavca Ivana Pertnake, I ko je izkopaval neko kamenje. — V letošnjem vročem pbletju e zelo veliko kač in je treba precej opreznosti pri vsakem udi majhnem delu na polju. -o- Sleparju je nasedel Prebrisanemu sleparju je lašedel mizarski mojster Fr Vflinarič iz Kocjana pri Raden-iih. Nepoznan, hrvatsko go-/oreči mlad moški se mu je predstavil kot odposlanec ameriškega konzulata iz Zagreba ;er mu spovtoČil, da nvj je hčer-ica iz Amerike nakazala 115.- 000 Din, ki ga, čakajo v Za-; ?rebu. Skupno sta odpotovala do Maribora, kjer je neznanec iz Mlinariča izvabil nad štiri stotake, nakar je izginil kot kafra. -o-- Težki časi Iz Trbovlj se izve, da se zo-Spet obetajo steklarjem slabi 'časi, ker spet se širijo verjetne 'vesti, da bodo pogasili veliko bano ali peč in s tem bo ustavljen obrat pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini, dočim je v Straži to delo itak že dva me-Iseca počivalo in se bo šele čez Jčas znova pričelo. — Vzrok j je ta, ker so baje zaloge pre-natrpane, naročil pa ni. --o--- Nesreča Nevarno se je ponesrečila vdova Marija Medija v Zagorju, katero so z vlakom pripeljali v ljubljansko bolnico. Suša Kakor se poroča iz Herce-. govine, je tam silna suša, ki dela veliko škodo žitu, kvom-1 pirju, katerega b0 komaj za seriie. Tudi tobak zelo trpi ra- t • di suše in v mnogih krajih je ' veliko pomanjkanje vode. j --o-- : Vi RIT F. Atofcri. SLO"*.NrA' jI 1 .___: -----—A LISTNICA UREDNIŠTVA: s 5 "Prosveta" javlja, da ona 'T ni prinesla prva dotične vesti o , dotični izmišljeni tatvini v slov. , cerkvi v Forest Cityu, Pa., pač L pa da je "Amer. Domovina" pri- , I nesla to vest in da je ta odgo- j jvorna za vir te vesti. Ako je ta-i ko, se'torej seveda "Prosvete" , \ne tiče odgovornost za original- i '|nost dotične vesti. Naš "Do-; ' J godkar" je opazil to vest v ' i "Prosveti", zato jo je tudi orne- . nil. ^ j — Cleveland, Ohio. — C. S. . _ Glede dobave vašega brata v, Ameriko vam ne more nihče ni- j česar pomagati. Edino kar mo-; goče je, da pride samo na šest-' mesečni obisk, kater j,se, na pro-1 šnjo podaljša za na'daljnih 6 mesecev, seveda če prošnji ugodi Delavski Department. Za stalno pa ne drugače, ako bi prišel na vrsto v določeni kvoti. To je vse, j kar vam moremo Svetovati v Item slučaju, ;;; .......f , (Dalje) 17. ČE BI VEKA NE BILA i RESNICA . . . Ce bi torej vera ne bila resnica, temveč laž, sleparija in zrno-j ta, kot trdijo, da je, njeni sovražniki,, ali mislite, da bi se potem proti njej tako borili, kot se i borijo zdaj? Ali mislite, da bi dandanes divjal tak boj proti j veri in vsemu, kar je z vero v j najmanjši zvezi? I O, nikdar! Saj nobena laž, i nobena sleparija, nobena zmota ' in tudi nobena druga hudobija, nobena neumnost, nobena lum- j par i j a, nobena pregreha, nobena j krivica, nobena nesreča in sploh nobena druga stvar nima tako j velikih, številnih in strupenih | sovražnikov, kakor jih ima Vera,' resnica in luč. Proti ničemur! drugemu se ne bije tako hud boj, kakor proti veri in Bogu. Ce bi vera ne bila re niča, temveč nekaj slabega, kot je laž, sleparija, zmota, prevara, izmišljotina in "biznes" duhovnikov;' Če bi bila vera neumnost, škodljivost, nesreča, strup ali opij za ljudstvo, kakor brezverci , pravijo, bi se potem proti veri borili le dobri, blagi, plemeniti, 1 pošteni, pravični, resnicoljubni, j človekal.jubni in usmiljeni ljudje j — nikdar pa ljudje, ki nimajo j nobenega smisla za resnico, pra- j v'ico, poštenje, ki jim ni mar za : bližnjega in njega blagor, ki jim ; ni za svobodo in napredek, ki ni- i majo nobenega čuta za lepoto in j umetnost, ki nimajo nobene ve-1) 'sti, nobenega srca, ne poznajo I nobenega usmiljenja — sicer bi na najbolj barbarski, na najbolj zverinski način . ubogih in nesrečnih katoličanov, duhovnikov, redovnikov in redovnic ne mučili, klali in mesarili, živim udov ne rezali in živih ne žgali in jih kruto ne morili, kot se je to godilo ob francoski revoluciji, v j novejšem Času v Španiji in kot , se to dogaja v sedanji Rusiji in Mehiki. To so torej tisti odrešeniki, csvoboj'evalci in osrečevale! člo-: veštva! Od takih krvoločnih zverin v človeški podobi, ki so zmož-■ ni takih grozodejstev in takega nečloveškega početja tudi naši slovenski zaslepljeni rojaki pričakujejo rešitve, dobrote in svo-i bode! , In zakaj verski sovražniki - preganjajo, zapirajo, ropajo, mučijo in morijo katoličane in njih duhovnike? Ali zato, ker so hudobni, državi nezvesti in ne- - varni, ker so nepošteni, ker so • zločinci in zato vse to zaslužijo? Ne. Ravno nasprotno! Samo za to, ker hočejo kot katoličani biti Bogu in veri zvesti, . ker živijo po božjih in cerkvenih zapovedih, spolnujejo svoje verske dolžnosti, ker hočejo biti dobri, pošteni, pravični, ker ljubijo j svojega bližnjega, ker s svojo j 'vero, krščanskim in čednosti) i m < i življenjem brezverce spominjajo na Boga in budijo njih kosmato 1 vest in ker brezverci mislijo z , vničenjem katoličanov in vere , 'odpraviti vse, kar jih spominja j na Boga. | Tak boj kakoršen divja proti • veri, je mogoč samo proti od Bo- • ga razodejti resnici, proti veri, ki od človeka zahteva, da se odpove samemu sebi, svoji lastni J volji, svoji slabi, pokvarjeni naravi, ki zapoveduje človeku, j da napove boj samemu sebi in svojim strastem, cla premaguje in zatajuje samega sebe, da še Varuje hudega in da dela dobro, ljubi vse ljudi, tudi svoje so-! vražnike, da odpušča vsem in 'skrbi tudi za korist in srečo svo-• jega bližnjega, ki človeku nalaga gotove dolžnosti, da jih spolni!je,1 1 če hoče biti enkrat deležen večne j i sreče in slave, za katero edino je , človek vstvarjen. '' Ždaj pa primerjajte na eni strani vero s takimi njenimi nauki, zapovedmi in zahtevami, na drugi strani pa ljudi, ki so leni, mehkužni, nepošteni, lažnji-vi, sleparski, vsem strastem in pregreham vdani, ljudi, ki neče-jo slišati o premagovanju in zatajevanju samega sebe, o ljubezni do bližnjega, ki nečejo slišati nič o Bogu, pravičnem Sodniku, ki dobro plačuje, hudo pa kaznuje, čeprav Ga imajo vedno v mislih, ki nečejo nič slišati o nadnaravnem, o neuriirjočnOsti duše, o večndsti, o kažnih za greh, ki so popolni materijalisti in ho-bejo, da bi se jim le na tem st*e-|tu dobro godilo, če tudi na račun i dragih, in da bi jih bilo po smrti s vsem konec. To dvoje, vera in taki ljudje, nikakor skupaj ne gre. In zato :je bej proti veri lahko umljiv. ! Ce bi vera ne bila resnica, temveč laž, sleparija in zmota, bi nikakor ne mogla tako dolgo obstati, kakor obstoji vera, bi se še vedno bolj ne širila, kakor se širi. Tudi bi se njeni Sovražniki ■ proti njej ne borili, kot se borijo, ker bi se potem vera skladala z njih ravnanjem in življenjem .in bi jih ne obsojala, zato bi ne i imeli vzroka jo sovražiti in preganjati. | Kakšni prijatelji svobode, j kakšni dobrotniki človeštva so verski sovražniki, to se kaj hitro m Jasno pokaže tam in takrat, kjer in kadar pridejo do polne j moči in vladajoče oblasti nad :ljudstvom. Tedaj pa takoj poka-jžejo svojo pravo barvo in roži-jčke. Strahovlada in popolna suž-nost zavladata tam in takrat, kjer in kadar se enkrat čutijo dovolj močne in varne in ko imajo oni popolno svobodo, da morejo in smejo vse, kar in kakor hočejo, drugi pa popolnoma ničesar; kar prvim ni po volji, ko si narod, posebno katoličani, ko iso jih vklenili v verige in jih za-'sužnili, ne morejo več pomagati, če tudi potem spoznajo svojo usodepolno zmoto, da so jim verjeli in jim pustili, da so nad njimi popolnoma zagospodovali. Prej tako dobri in sladki kot med, krotki kot jagnjeta, postanejo na enkrat krvoločni kot volkovi. Ko imajo enkrat neqmejeno moč nad katoličani, potem gorje jim, če ne trobijo v njih rog! Gorje duhovnikorn, redovnikom in redovnicam! Gorje cerkvam, samostanom, katoliškim zavodom, šolam, sirotišnicam, bolnišnicam! Gorje vsem katoliškim 1 napravam in vstanovam ter Vse- ■ mu, kar se krščansko imenuje! 1 Ko vidijo, da so jim katoličani prepuščeni na milost in nemi- , lost, tedaj se z vso nasladnostjo " in z vso silo zaženejo v boj proti njim in njihovi veri. Nebrzdane ' njih strasti zdivjajo v vsej svoji " besnosti in se javljajo v najsr-" ditejšem boju, ki ga izvajajo z 3 vso brezobzirnostjo, brutalnastjo 3 in krutostjo nad ubogimi katoli-1 čani. Sovražniki vere niso nikaki 3 'prijatelji in ••dobrotniki naroda, niso izobraženci, prosvitljen-ci, svobodomiseici, naprednjaki, kulturo nosci in osrečevalci človeštva, temveč so največji sovražniki naroda, najhujši zatiralci izobrazbe, prosvete, svobode, napredka,,to so najhujši tri, nogi lin tlačil olj i. preganjalci resnice in pravice, vničevalci u-metnosti, to so divjaki, barbari, zločinci, morilci, hujši kot zveri, hudiči v človeški podobi. : Ko pridejo sami do popolne ' svobode, ne puste katoličanom • nobene svobode. Radi vere jih • .preganjajo, zapirajo, mučijo. I morijo, branijo jim opravljati • verska opravila, ovirajp jih piri i spoinov&nju verskih dolžnosti, »•zapirajo jim in jemljejo cerkve, i i jih skrunijo, podirajo in poži-J gaj o. (Dalje .prih.) i j --b- II ŠIRITE AMER. SLOVENCA! KAKO SEM SPOZNAL IN NAŠEL , Napisano drugim v zgled in korist i ,>,,i„„> svete žene okrog sebe!..." "Ampak svete!" Tu je moral gospod voditelj prekiniti svoj odgovor, kajti tisti hip je Rolanda odprla vrtna vrata. In kakor da je zaslutil njen povratek, je isti hip Roger Maude vstopil v salon. "Torej kako" ste se odločili? je vprašal. "O, še nič!... je odgovorila teta Cecilija. "Gospod voditelj me je izpraševal... in pogovarjala sva se povsem druge stva- I ri." — "Ali ne smemo izvedeti, kaj?" je vzkliknila Rolanda z otroško kretnjo. Teta Cecilija se je obotavljala ... "Seveda ..." in s poudarkom vsakega zloga, je rekla: "... Pogovarjala sva se o zakonu..." Tedaj se je Roger Maude ozrl v Rolando, Rolanda pa je pogledala svojo teto. In mlada dvojica je zardela ... globoko zardela ... kakor da je ona nenadoma razumela misel, ki je navdajala njega. XIV. POGLAVJE Zadrega ni trajala dolgo, kajti vstopila je Filomela z velikim zvrhanim krožnikom :.. Videla je vstopiti gospoda in, ker se je razgovor zavlekel, se ji je zdelo primerno pripraviti čaj, kremo, maslo in sladkarije. Gospod voditelj se je sicer branil... toda čaj je prijetno dišal, maslo je bilo sveže, mleko z debelo smetano in pecivo je bilo domače. Med tem ko je mazala teta Cecilija si- ; rovo maslo na pecivo, je skušala navezati l pogovor na vprašanje gospoda voditelja: "Ce sem prav razumela/ nameravate ; napraviti dolg izlet po otoku ..." i "Da, toda bojim se, da bo predrago ... j; Izgleda, da imajo vozniki v poslednjem ča- j1 su višje cene nego v Parizu samem!" |; "Ali se Vaši dečki bojijo hoditi peš?" ■ "Nikakor ne! Naravnost navdušeni so , za peš izlete! Pri tej priliki lahko pohva- , lim naše Parižane, da so izvrstni tekači." "Izvrstni!" 1 "Kako da ne!... V Parizu, na asfaltu in na tlakovanih cestah pri vhodu in iz-hodu podzemske železnicee prehodijo vsak dan precejšnjo pot in še vse bolj u-trudljivo nego na deželski." "Če je pa tako, zakaj se ne odločite za izlet v prekrasni gozdiček la Blanche? Zajutrek vzamete s seboj in si ga privoščite na divji morski obali. Nato nadaljujete pot v Herbaudiere, kjer je ribiški pristan našega otoka. Tam so znameniti solnčni zatoni; a zvečer se vrnite po glavni poti." Gospod voditelj in Roger sta se spogledala; oba je predlog enako mikal. Teta Cecilija je ujela to nemo spogledo- ; vanje obeh Parižanov, ki otoka nista poznala in radi tega nista imela nobenega resnega povoda, da bi o predlogu razpravljala. Tedaj je s svojo običajno dobroto in po-strežljivostjo ... malo pa tudi s svojo ; pretkanostjo — saj človek nikdas ne ve, kaj prav pride, kajne, tetka Cecilija? — 1 t predlagala, da bi napravili nekak priprav-' ljalni izlet v ožjem krogu, n. piv gospod r • voditelj, Roger Maude, njena nečakinja r 1 in ona. Napregli bodo starega Pentapo- J" 1 na in se bodo vozili v la Blanche, mimo velikega in malega Vieila in mimo Madeleine. Voziček je samo za štiri osebe, to- } da te sedijo udobno in Pentapon ima čvr- r ste noge. i Sveti Ebeaubuche bodo obljubili izvrst- i no jajčno jed za lepo vreme ... To svetni- 1 co od nekdaj časte domačini, ker je pri-prošnjica za dež in solnce, pod pogojem, i da prosilec izpolni svojo obljubo v dveh dneh. Napravili bodo torej jajčno jed iz ' ' dvanajstih jajc in Filomela jo bo odnesla zgodaj zjutraj tistega dne, ko se bode iz- j let vršil, siromašni družini v soseščini. Za svoj del se more teta Cecilija ponašati, da pozna opatijo in gozd la Blanche, kakor nihče drug ... Dobro ve, ob kateri uri nudi sleherna razgledna točka svoje najlepše. Ona in njena nečakinja bosta pokazali gospodoma take stvari, za katere še domačini ne vedo. Torej pojutršnjem ob dveh popoldne bi odšli in dobrih pet ur jim bo na razpolago za ta prvi in krasni izlet, kateremu bi sledili še drugi. Seveda bo lahko gospod voditelj napravil potem tak izlet z vso koloni jo ..." Vsa srečna radi veselja, ki ga je tako vzbudila, je zaključila teta z zmagovitim glasom: "Kako torej mislite?" "Mislim," je odgovoril gospod voditelj, "da ste nam prava zaščitnica... še več, prava mati!" "Torej vidite, da ni prav, da omalovažujete ženske..." fDaliel IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) sina tudi za naprej. Saj smo Tvoji,* čeprav nas včasih zanese od Tebe." Kaj zato, če so bile ''ob pogledu na Marijo oči mnogih solzne. Komu se ne bo zasolzilo oko, ko po dolgem času zopet uz«re svojo Mater? Po končani sv. maši se je j zopet vila procesija nazaj pro-' ti cerkvi v istem redu, kot po- i prej na hrib. Saj pa tudi ni- I smo mogli da bi Marija samo šla nazaj v svoje svetišče, ko j nas je poprej spremljala tako dolgo pot. Z molitvami in pesmimi smo jo spremili nazaj, da nam je popoldne ob 6 uri, j ko smo se zopet, malo ne vsi,t zbrali pred lurško votlino, poslala gori svojega Sina, da nas je, predno smo odhajali do- j mov, blagoslovil. I Waukeganski rojaki in dru-1 gi, katerim se je bolj mudilo i domov so imeli litanje in bla- I goslov kmalu popoldne v cer-1 kvi, mi smo pa med tem časom ostali na srednjem hribu, kjer ^ smto se pokrepčali z raznimi jestvinami, katere je vsak pri- j, nesel s seboj. Za žejo so pa l tam imeli pivo, ki je v tej vro- : čini prav prišlo in se ga nihče ; ni branil. Da nam ni bilo dol- j' gočasno smo opazovali razne j otroške zabavne igre, pa tudi i balinali smo. Nekateri so se ■ pa odpravili v Chicago, da bo- j do opazovali baseball igro ' med našimi Florijanci in ta-1 mošnjimi Štefanovci. Pa ni bi- i lo iz vsega tega nič. Medtem, i ko smo imeli mi v Lemontu pri Mariji Pomagaj najlepše vreme, je pa Chicago hotelo nebo zaliti z dežjem in so se mo- , rali naši radovedneži vrniti ( nazaj v Lemont ter so se z nami vred udeležili pred lurško kapelo slovesnih petih letanij in blagoslova. Prepričan sem, da je vsa-;, kdo, ki je bil v Lemontu, od-i nesel najlepše spomine, v srcu pa željo, da bi se ob letu zopet sešli skupaj pri Mariji Pomagaj. Operirana je bila pred par tedni Mrs. Lina Dolinšek Kakor sem izvedel, je nevarno operacijo srečno prestala. Seveda, ni še zdrava, dasi ji želimo, da bi čimprej ozdravela in se veselila trdnega zdravja. Naša cerkev, katero umiva poleg že zadnjič imenovanega Mr. Smrekarja še nekaj drugih možev, bo kmalu umita. Ko bt> delo končano in oder odstranjen, bo tako lepa, kot je bila tedaj, ko je bila znova prebarvana. Pa tudi od zunaj sedaj vse drugače izgleda. Nova streha, nova okna in sedaj še lepo umita. Prav kot nevesta. Naj še povem na kratko o naših baseball igralcih, ki se . [sedaj pripravljajo da odigrajo zadnjo igro v letošnji sezoni, : |ki bo v nedeljo 25. augusta, ker je bil zadnjo nedeljo dež. jPostali so namreč zopet zrna-. govalci, in to že četrto leto za--iporedoma in se sedaj priprav-! ljajo da bodo sprejeli med! svojo sredo zmagovalce iz •Minnesote, s katerimi se bodo. j 'če bo vreme dopuščalo, spo- i prijeli v nedeljo 1. in v pone-j jdeljek 2. septembra v tukajšnjem Calumet parku. Pripra-ive so velike, ker je treba za | •Vse ki pridejo iz Minnesote j preskrbeti prenočišča za nekaj | 'noči. To pa ni lahka stvar, za-'to se fantje priporočajo, da če £ ima kateri kaj prostora, da bi ? , 'vzel po enega ali dva na prenočišče. Upajo, da ne bo nih- ( ' !če odrekel, saj je slovanska ( 1 'gostoljubnost znana. Ko so bi- j li pred dvema letoma minne- j ; sotski fantje tukaj, so se zelo < "ipohvalno izrazili o SouthcHi- 5 ' ikažanih in tako je upati, da ] 1 'se bodo tudi letos. Fantom iz : 3 jMinnesote pa kličemo Dobro- , "'došli! Kar se pa tiče baseball . 5 igre, se pa z našimi igralci i "[zmenite, saj se dajo pogovori-~ 'tj Novinar i -o--- Ogenj V Ilrastovcu je zgorela vi-; ničarija trgovcu Francu Kav-' čiču. Na senu pod streho je ' ravno spal neki Topolovec, ki se je v zadnjem trenutku komaj še živ rešil s tem, da je planil skozi goreče seno in prišel na prosto. • ! Pregleduje oči in predpisuje očala | : DR. JOHN J, SMETANA OPTOMETRIST j 1801 So. Ashland Avenue t Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj L do 8:30 zvečer. Grizejo Krščanstvo ne dela iz ljudi ' ravno svetnikov, ampak vsaj ' človek je vsak, ako se ravna ; po načelih krščanstva. Ob času, ko je divjala francoska revolucija in bruhnil na dan ; prav satanski srd do krščanstva, šo poudarjali ti revolu- J cionarji, da hočejo iz kristija- ' !nov narediti — ljudi! Stvar bi ( .izgledala, kakor bi bilo prav krščanstvo izpremenilo ljudi v nekaj drugega, in bi bilo tre-jba narediti zopet — človeka. ' Vsak bi pričakoval, da bodo j 'v prvi vrsti tisti, ki s0 najbolj kričali za človeškimi pravica , j mi. sami postali ljudje in so (obnašali kot ljudje. Kaj priča (zgodovina? ti novi "ljudje" /so bili gole zverine, ker so grizli na vse strani in končno grizli se tu'di med seboj. V strmljenju je šla revolucija v Rusiji še dalje. Ni se . omejila le na ljudi, spravila se-: je prav na Boga samega. Baje bi ideja Boga skvarila lju- : di, zastrupila bi jih, zato sc proglasili vero za "strup. Ena-j ko bi se pričakovalo, da bodo| prikazali se na obličju zemlje i - ,— ljudje, ki bodo človeško po- j 1 stopali, ravnali kot ljudje, pri- i bližali se kot človek človeku, - Kaj je bilo? Ni treba dosti besed, saj se potoki človeške krvi še niso posušili, potoki krvi, katere so napolnili ti — ljuidje. Stara prikazen. "Komrad" " je lepa beseda. Kakšna je v ® dejanju? Že pri socialistih je b :1 veljalo, ako so prišli do moči: i " "Willst du nicht mein Bruder j e sein, schlag ich dir den Schae- g - del ein." Pri komunistih in t "komradih" še bolj. Leon Trocky je sezidal sedanjo Rusijo. Ni trajalo dolgo, pa so se ti "komradi" začeli ( grizti in izgrizili ravno tega r Trockyja, da bega iz dežele v j I deželo. Še več. Njeg'ov sin, t ISergej, se nikoli ni bavil s po- 1 litiko, najmanj s politiko oče- t ' tovo, in kakor njegova mati t ! zatrjuje, je bil ves le pri teh- i ničnem dekr. Pa so le padli 1 i tudi čez njega in ga zgrizili, -ko je nekdo zgrizil Kirinova. 1 i Ni Trockyjev sin edini, ki je i -A J občutil na lastni koži, kaj je < | I to 'komradstvo" brez Boga, ti- i | jsočeri drugi so bili pogrizeni. \ i In bodo še tisočeri, ki čutijo, ^ I I ,kaj jih čaka, ako bi se le zga-i I nili. Par sto takih "ljudi" ko-j f mandira kakih par miljonov | komunistov,. da morajo plesa-\ j ti, kakor oni žvižgajo, in ple-I I sati mora do 160 miljonov | drugih, ker visi nad njimi Da-1 moklejev meč, ako bi se le i zganili. Tako je, ako se od- 3 strani "strup" vere, in kričijo | le o — človeku. Kričači sami | so — zverine, tirani. 1 Vsepovsod je tako, zdaj tu-| di v Nemčiji pod novimi "Ijud-j mi," ki so enako postali zveri-, | ne, tirani, dasi se hudo pona-1 šajo, da so Evropo obvarovali f pred — zverinami — pred ko-5$ ^umisti. Kdaj pridejo zopet — ljud-I je na vrsto? 4 * 8 Japonska občutljivost I Precej nedolžna stvar. Neki risar je napravil risbo, kak" vozi japonski cesar Hirohito "garali" diplomo Nobelove grade za mir. Baje so Japo>,c' , v "lufti" in v Washington" pbslanik povzel zoper tako skrunenje diplomatične koi ke. j Po mojem ima zadeva d'11 'gačno ozadje. Japonsko f |dvignile evropejske vlade, f je šlo zoper Rusijo. Zdaj jf pa Japonska sama vzrastl tem vladam čez glave. ^ smatrajo Japonci svojega c sarja za nekega — boga, j,e ' njih zadeva, ampak če ti iPonci radi neke čisto nedolž'1 stvari", kakršna je ta skiza, ^ diplomatično nastopajo, Je £ to znamenje, da se hudo č" jo gospodarje ne le tam v ji, ampak že prav na sv«t! Postali so naravnost ošabn1' ! Ni čuda, saj druge igrajo vrlo žalostno vlogo,)! kor je razvidno iz homatt Abesiniji, kjer isti JaP°| igrajo zopet prv0 vlogo. Al je že njih, zidlaj pride Af» , j potem Evropa, in v Awe' imajo tako že vse pripravj Jjeno. Ni treba nobenega ^ i jgoizma, ampak Japonci sJ r smatrajo ves svet za svojo j meno. V tem je precej nad11 | I (sti, smotreno pa delajo. -o- Širom lu^osi?^ Nesreča ' Pri delu še je nevarn« ? i 5 bil 42 letni cestar Jože &1" I. : iz Jurkloštra. Ne ve se M. • je tako nesrečno padel, K ■ ga morali peljati v ce«' i bolnico. -o-- Dve leti j Letos 30. junija je na cih pri Dol. Logatcu med fanti prepir, med ka^ je mladi France Kogoj s : nom oplazil dva fanta, lahko, po tretjem, bil je j tevž Menart, je pa s tak0 udaril po hrbtu, da mu' je >; čila velika jetrna žila ^ vodnica in se je Menart " j vesten zgrudil na tla, ki^J vsled krvavitve kmalu P^: nul. Po enem mesecu je goj pred ljubljanskim _ j ščem obsojen na dve leti dni strogega zapora. -o- i Kuga , i j Iz Medjimurja porocaJ®'; se je zadnji teden mese^, lija pojavila tam svinjskega in sicer najprej v vasi j sk0 Središče v čako^./ okraju. Bolezen se je ^ naglo širiti po okolici. ^ J va so ukrenila vse P°_ ? da se bolezen lokaliz^j uduši, ministerstvo za ' j delstvo je pa d'ala na I go 50.000 Din za nabav« 7 ma, ker revni kmetje ne rejo plačati zdravil. Tudi jubilej .^/1 35 letnico župnikovanM| Sv. Križu pri Ljutorn^ tfj ■ praznoval koncem juW ^ možnji župnik, dekan ^^iV zistorijalni svetnik Jo«1!5 -0-- mli^ i SIPITE AMER. SLOVr VELIKA KAMPANJA PODPREDSEDNIKOV K, S»K., J« traja od 1. marca do 31. decembra 1935. Rojaki Slovenci in Slovenke! Mati vseh drugih slovenskih podpornih organizacij v Ameriki, K. S. K. Jednota, ki posluje že 41. leto, vas potoni svoje nove kampanje zopet vabi v svojo sredino če še niste član(ca) te ugledne in zaslužne organizacije. Za pristop imate sedaj najlepšo priliko. Za smrtninsko zavarovanje se vam nudi S različnih razredov, med temi tudi eden, da dobite celo zavarovalnino izplačano v denarju ko še živite. Člani, ko dosežejo 60 ali 70 let, so upravičeni do starostne podpore; 70 let starim članom plačuje Jednota ves asesment. Razredov centralne bolniške podpore ima Jednota četvero: po $2 dnevno, $1, 50c in $5 tedensko. V Mladinskem oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo lSc v razred "A" in 30c v razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450 in zavarovanega v razredu "B" se plača $1000 posmrtnine. Tekom kampanje se nudijo sledeče ugodnosti: Prost pristop, prosta zdravniška preiskava, 50c nagrade pri zavarovalnini $250; $1.00 nagrade za $500 zavarovalnine; $2.00 za $1000; $3.00 za $1500, in $4.00 za $2000 zavarovalnine. Za nove člane mladinskega oddelka, 50c. Za ustanovitev novega društva (8 članov zadostuje) plača Jednota $20 poleg kampanjskih nagrad. Glede drugih podrobnosi za pristop se obrnite na tajnika ali tajnico kakega krajevnega društva, ali pa na glavni urad: 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. VSI AMERIŠKI KATOLIŠKI SLOVENCI BI MO-RALI SPADATI H K. S. K. JEDNOTI! Napačna je misel- —mmmmmmmmmmm če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za I tiskovine nepotrebni izdatki. Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa lMf«H tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas! "■BMgjud^ Naročite tiskovine od: Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road -:- Chicago, Illinois Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: •U Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec 1 849 \Vest Cermak Rd. Chicago, I11,