Poštnina plačana v gotovini.
Izhaja vsako soboto. Celoletna naročnina Din 60-—, polletna Din 30-—, mesečna Din S"—. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica 25, telefon št. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun št. 15.420.
Leto II.	Ljubljana,	dne	1.	februarja	1980.	Št6V.	5.
Opozorilo poštam.
Od naročnikov nam prihajajo pritožbe, da list dobivajo neredno; mnogokrat ga celo ne prejmejo, dasirav-no je naš adresni materijal vedno isti.
Dogodilo se je veliko slučajev, ko smo dobili list vrnjen s pripombo Ne sprejmek Na drugi strani pa nas isti naslovniki vprašujejo, zakaj smo list ustavili?!
Neredki so slučaji, ko nam je bila dvanajsta številka lista vrnjena s pripombo: »Nepoznan! , dasiravno je isti naročnik prej prejel v redu enajst številk na isti naslov!!
Doslej se radi teh nerednosti nismo pritožili. Odslej pa bodemo vsak posamezen slučaj prijavili Direkciji in ga poleg tega imenoma navedli v listu..
Naročnike opozarjamo, da oddajamo list na pošto vsako soboto do najkasneje četrte ure popoldne. Ljubljanskim naročnikom ga oddamo prej, tako, da ga morajo v soboto prejeti s popoldansko pošto.
iProsimo naše naročnike, naj nam vsako nerednost takoj javijo!
Našim naročnikom.
Ker je vkljub ponovnim pozivom še mnogo zaostankarjev za naročnino, opozarjamo, da netočno plačevanje samo zavira delo in jemlje prostor v listu za nepotrebne pozive.
List je tako poceni, da je brezdvom-110 najcenejši strokovni list pri nas. Seveda sele cene nanašajo samo na one naročnike, ki plačujejo naročnino vnaprej. Ako plačujete list za nazaj, vzemite na znanje, da znaša v tem slučaju naročnina: mesečno 6 Din, četrtletno 18 Din in polletno 35 Din. Ako poravnate zaostalo naročnino še tekom 8 dni, velja za Vas stara tarifa (60 Din letno).
Ker moramo položnice plačati, jih naravno ne moremo priložiti vsak mesec. Poleg tega pa izgubljamo s tem čas po nepotrebnem.
Na vsaki pošti dobite bianco-poloŽ-nice, na katere napišete vaš naslov in številko našega čekovnega računa
15-420.
List želimo izpopolniti v Vašo korist in nas pri tem stremljenju ovira zaostankarstvo v sicer tako malenkostnih zneskih za posameznike; za , nas pa vsled velikega števila naročnikov narastejo te malenkosti v velike vsote.
Razprava »Uprava trgovine«, ki Ivo zaključila serijo teoretičnih člankov, se nadaljuje s praktičnim podukom enostavnega knjigovodstva in bilanciranja; sledilo bode navodilo za občevanje z oblastmi in izterjevanje dolžnikov ter zavarovanju kreditov v zvezi z opisom ustroja zemljiške knjige in vseh z njo vezanih poslov.
Priključiti hočemo našim razpravam tudi praktično blagoznanstvo, ki bo važno ne samo za trgovca, marvOč za vsakega gospodarja, ker ga pouči o spoznavanju kako voki posameznih vrst blaga izven kompliciranih kemičnih analiz. To in še mnogo drugega želimo izvršiti. ,.
Po dosedanji vsebini ste se prepričali, da naš list ni samo nujno potre-
ben vsakemu trgovcu, temveč je nepogrešljiv v slehernem gospodarstvu.
Pri našem stremljenju po izpopolnitvi lista nas podpira veliko število točno plačujočih naročnikov, Škodujejo pa nam vedno občutneje zaostan-karji.
Prosimo, poravnajte!
Uredništvo in uprava.
Uprava trgovine.
(Nadaljevanje.)
Prijavo za otvoritev čekovnega računa je treba spisati n tiskanem obrazcu »Pristopnica«, ki se dobi brezplačno pri poštni hranilnici, nje podružnicah in na vsaki pošti v naši državi. Prijava (pristopnica) se lahko pošlje neposredno centrali Poštne hranilnice v Beogradu, oziroma nje podružnici, pri kateri naj se otvori čekovni račun, ali pa se odda na katerikoli pošti, da jo pošlje na Poštno hranilnico.
Ob izročitvi prijave je treba plačati najmanj 100 dinarjev kot osnovni vlog, ki mora ostati vedno nedotaknjen na čekovnem računu; račun, na katerem bi se osnovni vlog zmanjšal pod 100 dinarjev, bo Poštna hranilnica zatvorila.
Ob izročitvi pristopnice je treba tudi naročiti (na drugi strani pristopnice) določeno število obrazcev, ki so potrebni za poslovanje v čekovnem prometu. Ti obrazci se morajo plačati hkrati z osnovnim vlogom.
Obrazci za čekovni promet so v glavnem dvojni: a) položnice in b) čeki.
Za vsak ček, ki naj se izplača na pošti ali pa pripiše drugemu čekovnemu računu, mora izdajnik izpolniti še posebni pomožni obrazec »Čekovna nakaznica«, ki je hkrati avizo (obvestilo) za naslovnika. Čekovne nakaznice pa ni treba prilagati čekom, ki se izplačujejo prinašalcem na blagajni Poštne hranilnice, oziroma podružnice, ki vodi dotični čekovni račun.
Položnice se uporabljajo za vplačila pri Poštni hranilnici, nje podružnicah in poštah za lastni ali tuji čekovni račun. Položnica ima tri dele, ki jih mora vplačnik pred vplačilom izpolniti. Uradnik na
pošti ali v blagajni Poštne hranilnice, oziroma podružnice, ki prevzame denar, cdtrga in vrne vplačniku prvi del položnice (priznanico) kot potrdilo za vplači-
lo.	Drugi del položnice dobi po Poštni hranilnici imetnik čekovnega računa, na čigar račun je bil znesek vplačan, kot obvestilo, da je bil dotični znesek zanj vplačan. Zato lahko vplačnik sporoči na zadnji strani tega dela imetniku čekovnega računa, kar hoče, n. pr. zakaj mu ^cšdja denar itd. V tem primeru mora prilepiti na zadnjo stran srednjega dela znamko za dopisnico (50 par). Tretji del položnice (vpisnica) ostane pri Poštni hranilnici kot listina za knjiženje.
Prvih tisoč položnic velja 150 dinarjev, vsak nadaljni tisoč pa 120 dinarjev.
A ko želi kdo vplačati denar za svoj čekovni račun, naj to stori s svojo položnico. Kadar pa hoče kdo vplačati znesek na tuji čekovni račun naj to stori s položnico tega računa, ako jo ima (t. j. če mu je oseba, zakatero želi znesek plača-
li,	n pr. trgovec, tovarnar, uprava časopisa ild., poslala svojo položnico). Če pa te položnice nima, lahko kupi na vsaki pošti ali Poštni hranilnici, oziroma podružnici položnico brez tiskane številke in imena čekovnega računa, na katero naj napiše natančni naslov osebe, za katero želi vplačati znesek, in številko njenega čekovnega računa. Če te številke ne ve, jo dobi v »Imeniku imetnikov čekovnega računa«, ki ga ima vsaka pošta in vsi večji hoteli, kavarne, restavracije, oblastva, privatna podjetja itd., ki imajo tudi knjigo telefonskih naročnikov.
Čeki se glase na prinašalca ali pa na določeno osebo.
Ček se mora izpolniti natančno in razločno po tiskanem besedilu.
Na talonu (ki ostane izdajniku) si napravi izdajnik svoje beležke.
Pokvarjene čekovne golice je treba razveljaviti (s črnilom prekrižati, preluknjati ali kaj podobnega) in vrniti Poštni hranilnici.
Na čeku in na položnici je natisnjen imetnik čekovnega računa in številka njegovega računa. Naslov in številko na-tisnje Poštna hranilnica sama potem, ko se obrazci naroče, in sicer zato, da se preprečijo napake, ki bi lahko nastale, ako bi se ti podatki vpisovali z roko.
Zvezek s 50 čeki velja dinarjev 20. V tem znesku je že vračunjena kolkovina, ki znaša 10 par za vsak ček.
Ček se mora predložiti v izplačilo v roku 14 dni, ker sicer zastara; zastaran ček se ne izplača, ampak ga mora izdajnik razveljaviti in izdati novega.
Obrazci čekov in nakaznic se morajo skrbno hraniti, ker bi trpel imetnik računa sam vso škodo, ako bi te obrazce kdo zlorabil.
Ček na prinašalca (blagajniški ček) se izplača na blagajni Poštne hranilnice oziroma podružnice, pri kateri se vodi dotični čekovni račun.
Z blagajniškim čekom lahko dvigne denar imetnik računa sam, izroči ga pa lahko komurkoli brez vsake formalnosti. Take čeke izplačujejo blagajne Poštne hranilnice in nje podružnice vsakomur, kdor jih predloži v izplačilo, ne da bi od njega zahtevale legitimacijo. Vendar lahko izdajnik čeka na zadnji strani indosira z odredbo, naj se izplača samo določeni osebi ali po njeni odredbi; v teh dveh slučajih se mora ta oseba ‘legitimirati, kadar predloži ček.
Imenski čeki. Ako imetnik čekovnega računa odredi, da se znesek pošlje tretji osebi cziroma virmanira (prepiše) na drug Čekovni račun, mora napisati to svojo odredbo na zadnjo stran čeka in jc podpisati kakor ček na prvi strani.
Razen tega mora izpolniti še čekovno nakaznico, ki jo mora poslati Poštni hranilnici hkrati s čekom.
Čekovna nakaznica je pomožni obrazec čeka. Na to nakaznico izplačujejo pošte tretjim osebam nakazane zneske. Kadar se pa znesek prepiše na kak če-
kovni račun, obvesti Poštna hranilnica imetnika tega računa s kuponom čekovne nakaznice o pripisu.
S čekom in s priloženo nakaznico se lahko odrejajo:
1. Izplačila v gotovini po pošti; odredba se glasi: N. N. v ...
2. Izplačila v inozemstvo; odredba se glasi: N. N. v ...
Ček se lahko izda tudi v tuji veljavi; potem se morata tiskani označbi >Din« in »p« prečrtati in nad njima napisati kratici tuje veljave. Tečaje za preračunavanje določa Poštna hranilnica, in sicer, kolikor mogoče iste, kakršni so na beograjski borzi.
3. Virmani na čekovne račune; odredba se glasi: naj se odobri (prepiše) čekovnemu računu štev. ... N. N-a. v ... pri Poštni hranilnici v ...
4. Virmani na žirovne račune pri Narodni banki Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se vrše z neposrednim prenosom nakazanih zneskov na žirovne račune pri Narodni banki; odredba se glasi: naj se odobri žirovnemu računu N. N-a. v ... pri Narodni banki (podružnici v ...
5. Virmani na čekovne račune inozemskih hranilnic (zavodov), s katerimi je Poštna hranilnica (podružnica) v poslovni zvezi. Znesek se lahko označi tudi v veljavi države, v katero se virmanira. Označbi »Din« in »p« se morata prečrtati in nad njima napisati kratici za tujo veljavo. Odredba se glasi pod točko 3. Tečaj za preračunanje se določa po točki 2.
6. Vplačila s čeki na položnico; odredba se glasi: naj se prepiše čekovnemu računu štev. ... po priloženi položnici. Izdajnik čeka priloži čeku položnico do-tičnega čekovnega računa. Ta način prepisa z enega na drug čekovni račun se uporablja, ako je plačniku, t. j. izdajniku čeka, potrebna pobotnica o vplačilu. Sicer se znesek pripiše v virmanu (glej točko 3).	(Dalje prik.)
So zdrava in rdeča ličeca moja, ker mamica kuha mi kavico ,PROJA‘!
Motvoz Grosuplje
Najvažnejše o družbenem davku.
V	zadevi družbenega davka smo dobili toliko vprašanj za pojasnila, da nam ni mogoče odgovoriti vsakemu posebej.
Ker ima večina naših trgovskih podjetij družbeno obliko, ali pa so naši naročniki izven svoje lastne trgovine udeleženi kot družabniki pri javnih trgovskih družbah, odnosno fungirajo kot člani načelstva ali nadzorstva pri različnih zadrugah, je važno za vse, da jih točno seznanimo s tem davkom. S tem tudi izpopolnimo naš pouk v davčnih zadevah, s katerim smo pričeli že lansko leto.
A. Kdo ga plača?
Temu davku so zavezane:
1. Delniške družbe, komanditne družbe na delnice, družbe z o. z., zadruge, rudniške družbe, zavarovalne družbe in hranilnice, če morajo svoje račune javno polagati (razglasiti jih v novinah, razgrniti na vpogled javnosti ali jih pokazati javnemu funkci-jonarju) in če imajo svoj sedež v Jugoslaviji.
2. Državna in samoupravna pridobitna podjetja.
3. Inozemska podjetja, če imajo v Jugoslaviji pravilno registrirana zastopništva, podružnice (sicer so take filijalke zavezane le pridobnini).
B.	Kdaj so zadruge proste tega davka?
Vse zadruge in njih zveze (z najmanj 20 zadrugami) so proste družbenega davka:
1. Če ne razdeljujejo dobička med člane v kakoršnikoli obliki, temveč ga vlagajo v rezervni fond, in sicer ne samo po predpisih svojih štatutov, ampak tudi faktično.
2. Če ne delijo v nikakoršnikoli obliki in z nikakšnim nazivom članom upravnega in nadzorstvenega odbora tantijem; in
3. če se njih rezerve nikakor in nikoli ne smejo razdeliti med zadružnike.
Davčni prostosti ne nasprotujejo v računu zgube in dobička izkazani iz-
datki za občne humane in dobrodelne namene ter obresti deležev, kolikor ne presegajo obrestno mero Narodne banke.
Zadružna pravila morajo imeti vse gornje pogoje ter se morajo registrirati v zadružnem registru, sicer jih davčne uprave ne upoštevajo.
C.	Katere družbe z o. z. so podvržene družbenemu davku ?
Ta davek plačujejo:
1. Vse družbe z o. z., ki javno polagajo račune, ali morajo svoje račune pokazati organu, ki ščiti javne interese.
2. Koncesijonirane družbe, ki pridobivajo ali izvršujejo železniške koncesije, izdajajo zastavna pisma ali fundirane bančne zadolžnice.
3. Družbe, ki zbirajo in prevažajo izseljence, ali izvršujejo bančne posle.
4. Družbe, ki vršijo posle, za katere je potrebno posebno državno dovoljenje (izdaja zadolžnic, glasečih se na imetnike, delnih zadolžnic, blagajniških listov, sprejemanje denarnih vlog na vložne knjižice).
5. Družbe, ki majo nadzorstveni svet.
Vse druge družbe z o. z. so zavezane pridobnini.
Č. Začetek in kenec davčne dolžnosti.
Davčna obveznost se začne z dnem pravnega obstoja (to je z dnem vpisa v trgovskem, oziroma v zadružnem registru), prestane pa koncem onega meseca, v katerem podjetje dokazano popolnoma ustavi poslovanje. Začetek in prestanek davčne dolžnosti se mora prijaviti davčni upravi v 14 dneh od dne, ko se je podjetje začelo, odnosno ko je prestalo, sicer se zamudnik kaznuje z globo 50—500 dinarjev.
Poslovanje se ne smatra za popolnoma ustavljeno, dokler ima podjetje kakoršnokoli korist iz svoje imovine in dokler zaposluje kakoršnokoli delovno moč (oz. če med likvidacijo ali konkurzom nadaljuje poslovanje).
Takim podjetjem se predpiše družbeni davek po bilanci, oz., če je bilanca pasivna, minimalni davek (1-2 odstotka od vložene glavnice).
D.	Davčne prijave.
Davčne prijave se morajo predložiti finančni direkciji v petih mesecih po preteku poslovnega leta, najkasneje pa v 15 dneh po občnem zboru, na katerem so bili letni računi odobreni.
Za davčne prijave so predpisani posebni obrazci, ki se dobe po knjigarnah oz. pri davčnih upravah.
Poleg davčne prijave je predložiti dva izvoda bilance in računa zgube in dobička za minulo poslovno leto, en izvod bilance in računa zgube in dobička za predhodno poslovno leto in en izvod družbenih statutov. Priklopiti je tudi zapisnik o občnem zboru z označbo, kako se je ev. dobiček razdelil. Režijske postavke je treba posamezno izkazati, glede uradniških plač pa navesti, plačuje li uslužben-ski davek podjetje samo, ali družba iz tekočih dohodkov.
Navesti je točno, koliko in komu je podjetje izplačalo na pogodbenih in nepogodbenih tantijemah, nagradah in koliko na provizijah.
Predložiti je točen pregled obresti od vložene glavnice in obresti od domačih vrednostnih papirjev po številu in vrstah teh papirjev.
Če ima podjetje več filjalk, mora za vsako podružnico navesti kosmati dohodek. Ako to ni mogoče, pa vsoto izplačanih zneskov za nameščence in delavce. Po teh vsotah se sorazmerno preračunajo občinske doklade, ki odpadejo na podružnice.
Kdor ne more pravočasno predložiti prijave, naj prosi za podaljšanje predložitvenega roka, da se izogne kazenskim posledicam (odmera 15%-kazili od osnovnega davka).
Davčna osnova je bilančni dobiček onega poslovnega leta, ki se obdavči v sledečem davčnem letu. Kaj se sme odbiti od čistega bilančnega dobička in kaj ne, je jasno označeno v obrazcih, to je v tiskovinah za davčne prijave za družbeni davek.
Prišteti ,je čistemu dobičku: plačani družbeni davek, toda brez samoupravnih doklad; uslužbenski davek z vsemi pribitki, ki jih je plačalo podjetje za svoje nameščence, poslovno zgubo v predhodnem poslovnem letu; obresti lastne glavnice; darila in nepogodbene nagrade nameščencem ali tretjim osebam; tantijeme, dnevnice in druge podobne nagrade članom upravnega in nadzorstvenega cdbora ter vse vsote, ki jih je podjetje uporabilo iz tekočih dohodkov za povečanje imovine.
Odšteti pa se sme: prenos dobička (že obdavčenega v minulem letu), hišni donos, ki ga je ugotovila davčna uprava kot davčno osnovo zgradarini, dividende domačih delniških družb; dubijozne terjatve; 2% ni amortizacijski odpis na nepremičninah, izvzemši ene zgradbe, ki so zavezane zgradarini, ali ki plačujejo kot nove hiše le 3% hišni davek; 10 do 20% amortizacijski odpis od premičnin, vposta-vitev rezervnih fondov in dotacije istih, če služijo za kritje zgub točno cznačene vrste; dotacije pokojninskih fondov nameščencev, ki so last nameščencev in s katerimi podjetje ne sme razpolagati.
E.	Davek.
Davek je osnovni in dopolnilni.
Osnovni znaša:
1. Pri nabavijalnih zadrugah in mestnih hranilnicah 10%.
2. Pri industrijskih podjetjih in neugodnostnih zadrugah 11%.
3. Za ostala podjetja 12% od davku zavezanega dobička po upoštevanju vseh pribitkov in odbitkov.
Dopolnilni davek znaša 2 do 12% od davčne osnove.
Samoupravne doklade se nalagajo le na osnovni davek.
D.	Prizivi.
Prizivi se vlagajo na generalno direkcijo poreza pri finančni direkciji, ki je davek odmerila in sicer v roku 30 dni od dne, ko se je davkoplačevalcu priobčil.
Dobava gramoza za državne ceste.
Pri tehničnem oddelku srezkega načelstva v Ljubljani se vrši 27. februarja 1.1. ob 8. uri ustna dražba za nabavo gramoza za ljubelsko cesto, in sicer v sledečih oddelkih:
Od km OO do km 3-0, gramozna jama, 936 ms po 60 Din, v znesku 56.16 Din; od km 3‘0 do km 7-0, gramozna jama, 1150 m3 po 60 Din, v znesku 69.000 Din; od km 7-0 do km 15-0, kamenolom »Preska«, 848 m3 po 100 Din, v znesku 84.800 Din.
Isti dan ob 10. uri istotam za trojansko državno cesto v sledečih oddelkih: Od km 0'8 do km 4'8, gramozna jama na Brinju, 542 in3 po 50 Din, v znesku 27.100 Din; od km 4'8 do km 15'0, kamenolom »Trzin«, 610 m3 p »120 Din, v znesku 73.200 Din; od km 15'0 do km 20’0, kamenolom »Krtinski hrib«, 370 m3 po 72 Din, v znesku 26.640 Din; od km 20-0 *do km 28'0, kamenolom »Rebro«, 240 m® po 50 Din, v znesku 12.000 Din; od km 28-0 do km 32 0, kamenolom »Varda«, 120 m3 po 50 Din, v znesku 6000 Din; od km 32'0 do km 37-0, kamenolom >Za-draga«, 160 m3 po 55 Din, v znesku 8800 Din; od km 37-0 do km 43-320, kamenolom »Zavrh«, 187 m3 po 55 Din, v znesku 10.285 Din.
Dne 28. februarja ob 8. uri pri istem oddelku za tržaško državno cesto v sledečih oddelkih:
Od km 0-0 do km 4-0, gramozna jama, 590 ms po 65 Din, v znesku 38.350 Din; od km 4'0 do km 10-0, kamenolom »Šinkovec«, 630 m3 po 82 Din, v znesku 51.660 Din; od kni 18'0 do km 23’0, kamenolom »Močilnik«, 280 m3 po 82 Din, v znesku 22.960 Din; od km 23-0 do km 31‘0, kamenolom »Raskovec«, 220 m9 po 82 Din, v znesku 18.040 Din; od km 31-0 do km 37‘0, kamenolom »Žgavec«, 350 m’ po 82 Din, v znesku 28.700 Din; od km 37-0 do km 45-5, kamenolom »Garčare-vec«, 137 m3 po 82 Din, v znesku 11.234 dinarjev.
Isti dan ob 10. uri ravno tam za zagrebško državno cesto v sledečih oddelkih:
Od km 00 do km 5-0 gramozna jama, 400 m3 po 66 Din, v znesku 26.400 Din; od km 5^0 do km 12 0, kamenolom »La-
nišče«, 480 m3 po 74 Din, v znesku 35.520 Din; od km 12'0 do km 15'0, kamenolom »Mali vrh«, 80 m3 po 66 Din,
v	znesku 5280 Din; od km 15-0 do km
19-0, kamenolom »Grosuplje«, 230 m3 po 75 Din, v znesku 17.020 Din; od km 19-0 do km 23-0, kamenolom »Blato«, 70 m3 po 57 Din, v znesku 3990 Din; od km 23-0 do km 26'0, kamenolom »Peščenik«, 60 m3 po 58 Diin v znesku 3480 Din; od km 26-0 do km 30’0, kamenolom »Draga«, 160 m3 po 59 Din, v znesku 9440 dinarjev; od km 300 do km 34'0, kamenolom »Draga«, 260 m3 po 66 Din, v zneska 17.160 Din; od km 34‘0 do km 38-0, kamenolom »Grič«, 210 m3 po 67 Din, v znesku 14.070 Din; od km 38-0 do km 42-0, kamenolom »Kušarje«, 200 m® po 74 Din, v znesku 14.800 Din.
Pri srezkem načelstvu v Celju pa se vrši ustna licitacija za nadaljevanje trojanske državne ceste in sicer dne 27. februarja od 10. do 11‘44 ure za progo od km 43‘32 do km 49, od km 49 do km 57, od km 57 do km 61 od km 61 do km 72, od km 72 do km 27 in od km 78 do km 81.
Dne 28. februarja v Celiu od 10. do 11-40 ure nadaljevanje te ceste v oddelkih od km 81 do km 84, od km 84 do km 90, od km 90 do km 97, od km 97 do km 101, od km 101 do km 105 in od km 105 do km 110.
Vsa pojasnila so interesentom na razpolago pri omenjenih tehničnih oddelkih v Ljubljani in Celju.
Trajni vrelec zaslužka
nudi predaja
MAGGI-ie.il.
proizvodov za juhe
Gospodarske beležke.
Banaška vina.
Tržišče banaških vin izkazuje za bahaška namizna vina ceno 2-30 do 3-50 za liter. Letošnji pridelek je po večini Prodan in se računa, da ga je še okoli 300 vagonov na skladiščih, dočim je za lanski pridelek manjše zanimanje in ga je še okoli 1200 vagonov neprodanega.
Zveza manufaktumih veletrgovcev.
V	Zagrebu se je dne 26. t. m. vršila anketa veletrgovcev za manufakturo, na kateri se je sklenila ustanovitev zveze manufaktumih veletrgovcev in so se sestavila. pravila ter poslala vladi v odobritev.
Anketa je utemeljevala potrebo te ustanovitve, ker jugoslovenska tekstilna industrija dela skoro s konsumenti samimi in s tem škoduje veletrgovcem. — Istočasno so se zavzemali za odpravo zaščitne carine na tekstilno blago.
Ker je v interesu naše, razvijajoče se tekstilne industrije primerna zaščitna carina na mestu, dvomimo, da bi imeli veletrgovci tu uspeh. Tudi način direktne prodaje malim trgovcem je praktičen, ker poceni blago konsumentu.
Odkup tobaka vHercegovini.
Monopolski odkupi tobaka od privatnih pridelovalcev v Hercegovini je bil zapljučen dne 21. januarja. Odkupljenih je bilo 5600 ton suhih tobačnih listov v skupni vrednosti 11-2 milijonov dinarjev. Povprečna cena torej znaša Din 20 za kilogram. Predlanski pridelek je bil nekaj večji, pa tudi kvalitativno boljši, ker je lani precej škodilo sadikam vlažno vreme.
Odkup tobaka v Dalmaciji.
Nakupovalna komisija je izplačala v Dalmaciji za odkupljeni tobak okoli 19 milijonov dinarjev. Cene so bile različne po okrajih ter so se gibale v višini od 13 do 19 Din za kilogram, torej s povprečno vrednostjo 16 Din za kg.
Dohodki državnega monopola.
Dohodki iz državnega monopola za tobak, sol, vžigalice, petrolej itd. so v prvih osmih mesecih tekočega državnega proračunskega leta, to je od 1. aprila do
konca novembra znašali 1641 milijonov dinarjev, praračunjeni pa so bili za to dobo na vsoto 1750 milijonov dinarjev. Monopolski dohodki so tedaj vrgli državni blagajni skoraj 71 milijonov dinarjev več kot je bilo proračunano.
Nabava požlahtenih sadnih drevesc.
Poljedelsko ministrstvo je iz Francije naročilo veliko množino požlahtenih sadnih drevesc najizbranejših, preizkušenih vrst, kd bodo razdeljena po posameznih banovinah.
#
Prepoved točenja alkoholnih pijač v Zagrebu.
Deputaciji Udruženja gostilničarjev iz Zagreba je notranje ministrstvo ugodilo ter izdalo zagrebški banski upravi nalog, naj takoj zabrani točenje alkoholnih pijač v drobnarijah in špecerijskih trgovinah.
Statistika prometa na državnih cestah.
S prvim januarjem je zadobil moč zakon, ki določa, da morajo biti na važnejših križiščih vseh državnih cest postavljeni posebni opazovalci, čijih naloga je, zabeležiti dnevni promet na dotičnem mestu glede avtomobilov, voz, avtobusov in drugih vozil in sicer ločeno po delavnih dnevih, tržnih dnevih in nedeljah ter praznikih. Namen tega opazovanja je predvsem ugotovitev potrebe za izboljšanje cest in naprav avtomobilskih cest.
Občni zbor Zveze obrtnih zadrug
se je vršil dne 26. t. m. v palači zbornice za TOI. Na zboru je zastopalo 112 delegatov 52 zadrug. V zvezi je včlanjenih 54 od 82 obstoječih obrtnih zadrug.
Poleg poročil predsedstva in odobritve računov so bile sprejete resolucije glede znižanja pridobnine in davka na poslovni promet, ker se v največ slučajih uporablja nasproti obrtnikom previsok davčni odstotek.
Vršil se je razgovor o reviziji socijalne zakonodaje ter o vprašanju pravilne vzgoje obrtnega naraščaja, kakor tudi o obveznem bolniškem in nezgodnem za-zarovanju obrnikov kot eni najpotrebnejših ustanov današnjega časa.
k
| /jrcdčeio
!
Gibanje trgovskih in obrtnih obratov v Sloveniji.
V drugi polovici preteklega leta je bilo na novo prijavljenih 728 trgovinskih in 1269 obrtnih obratov. Odjavilo pa se je 490 trgovinskih in 655 obrtnih obratov.
Ker je bilo v prvi polovici preteklega leta trgovskih obratov znatno več odjavljenih kot prijavljenih, je koncem leta 1929 število trgovin padlo za 132 obratov nižje kot je bilo stanje koncem leta 1928.
■Nasprotno pa so obrtni obrati porastli za 1064 novih obratovalisč.
izvoz živine v mesecu decembru.
Kako važno postavko v naši zunanji trgovini igra ravno živinoreja, dokazuje dejstvo, da stoji izvoz živine in živalskih produktov na drugem mestu pri izvozu.
V primerjavo navedemo izvozne postavke za mesec december, ki izkazujejo sledeče:
množina vrednost Din
konji	kom.	1.698	3,410.520
mezgi	kom.	7	12.600
osli	kom.	1	900
govedo	kom.	8.223	21,379.800
teleta	kom.	194	145.080
svinje	kom.	32.973	47,810.850
drobnica	kom.	152.727	23,968.150
perutnina	kg	503.453	6,191.475
meso	kg	3,809.688	56,032.480
mesni izdelki	kg	65.031	1,633.451
svinjska mast	kg	3.001	65.920
maslo	kg	23.361	747.552
sir	kg	20.409	306.135
kaškavalski sir	kg	48.110	1,010.310
jajca	kg	878.189	20,198.347
kože goveje	kg	57.129	1,017.779
kože telečje	kg	9.897	261.098
kože ovčje	kg	89.246	2,118.038
kože kozje	kg	53.926	1,587.890
kože ovčje	kg	62.492	2,840.760
kože jančje	kg	37.215	2,491.850
kože divjačine	kg	533	398.649
Skupna vrednost v decembru izvoženo živine znaša tedaj 103 milijone dinar-
jev; skupna vrednost izvoženih živalskih proizvodov pa 91 milijonov dinarjev.
Prodajna zadruga detajlnih trgovcev v Zagrebu
je imela te dni svoj prvi občni zbor. Namen te zadruge je, oskrbeti kredite kupcem, ki si svojih potrebščin sicer ne bi molgi nabaviti proti takojšnjemu plačilu. Taki odjemalci dobe pri zadrugi posojilo za nabavo potrebščin pri včlanjenih trgovcih in potem to posojilo zadrugi v obrokih vračajo.
Že v prvem letu je zadruga omogočila nakupov v 3292 slučajih, za skupno vsoto 6 milijonov dinarjev, od katere so dolžniki že v prvem letu nad polovico vrnili. Dobiček zadruge v prvem letu izkazuje 200.810 Din.
Zadruga je osnovana po vzorcu »Kreditne zadruge detajlnih trgovcev« v Ljubljani.
20-odstotni kronski boni.
iPonudba bonov je vedno večja, dočim je povpraševanje mailo. Nam se je posrečilo za večino naših naročnikov preskrbeti dobre odjemalce. Nakup se menjava ter običajno stoji na bazi 50 do 55%. Vsled naraščajočih ponudb je pričakovati, da se kurz ne bo dvignil, vendar tudi tu niso presenečenja izključena. Vsekakor ne kaže zaradi prekratko odmerjenega časa odlašati s prodajo.
Vinogradniki in trošarinske olajšave.
Novi trošarinski zakon oprošča plačevanja trošarine vinogradnike za tisto vino, ki ga porabijo doma. Vendar pa se la oprostitev od strani finančnih oblasti tolmači tako, da je trašarine prost samo tisti pridelek, ki se ga porabi na teritoriju občine, v kateri se je pridelal. Ob izvozu iz občine pa mora plačati vinogradnik trošarino, če tudi vino porabi doma, ako je njegovo bivališče izven občine, v kateri je vino pridelal.
Naša tiskarna za bankovce.
'Kakor znano, smo morali doslej pustiti tiskati naše bankovce v inozemstvu, ker mi sami še nismo imeli za tiskanje bankovcev urejene tiskarne. Dne 26. januarja pa je bila v Beogradu slovesno otvorjena naša prva in edina tiskarna za
uovčanice, ki je urejena po najmodernejših načelih, katere je izdelal ing. Obradovič v sporazumu z ravnateljem francoske državne tiskarne Schtillerjem.
Celotna zgradba zavzema 52.000 m-' in je ena najmodernejših v Evropi. Zgrajena je v obliki nekake trdnjave, da je dostop vanjo nepoklicanim popolnoma izključen. Tiskarna bo stalno zaposlovala okoli 600 moči, ki so razen par francoskih strokovnjakov izključno samo naši državljani.
Klišeji se bodo morali za enkrat še naročati iz Francije, vse ostalo pa izvršimo doma. Zdaj so v tisku že prvi bankovci po deset dinarjev.
Konkurzi.
Kiihar Pavel trgovec, Maribor, Aleksandrova cesta. Terjatve priglasiti pri okrožnem sodišču v Mariboru do 28. februarja. Ugotovitveni narok pri okrožnem sodišču v Mariboru dne 10. manca.
»Skupni dom« r. z. z o. z. v Mežici. Pr-
vi	zbor upnikov dne 3. februarja pri okrajnem sodišču v Prevaljah. Terjatve priglasiti do 8. marca. Ugotovitveni narok 15. marca pri okrožnem sodišču v Prevaljah.
Likvidacije.
Gradbeno društvo učiteljstva na tehnični srednji šoli v Ljubljani je sklenilo likvidacijo. Upniki naj javijo terjatve do
1.	decembra 1930.
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga za Mežiško dolino v Prevaljah je prešla v likvidacijo in se pozivajo upniki, da javijo terjatve do 15. februarja.
»Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4 Prodaja na obroke!
Pozor pred ponarejenimi dolarji!
Berlinska policija je odkrila, da se nahaja za več sto milijonov potvorjenih 1000, 100, 20 lin 10 dolarskih bankovcev v prometu, ki jih je napravila komunistična ponarejevalska družba pod vodstvom nekega Fischerja, katerih p* doslej še niso mogli aretirati, ker so pobegnili najbrž v Rusijo.
Denarstvo.
Gibanje valut v	tekočem	tednu.
Uradni tečaj		Prosti tečaj
	Din	Din
1 angleški funt	275-	276 —
1 amerikanski dolar	5630	56-50
1 avstrijski šiling	793	7-97
1 belga	7-88	7-85
1 bolgarski lev	—408	-•41
1 češkoslov. krona	1-6725	1-68
1 francoski frank	2-219	2-22
1 grška drahma	—•734	—74
1 hol. goldinar	22-72	22-79
1 italijanska lira	2-9475	2-96
1 kanadski dolar	56-	56-—
1 madž. pengo	9-87	989
1 nemška marka	13-50	13-57
1 poljski zlot	6-32	6-30
1 rumunski lej	—337	—34
1 švicarski frank	10-958	10-96
1 španska peseta	7-785	703
1 turski pijaster	26-50	26-50
Španska peseta se	je zopet nekoliko	
popravila, sicer položaj stabilen.
Po širnem svetu.
Češkoslovaški državni proračun za leto 1930.
Po zaslugi velikega češkoslovaškega finančnika dr. Engliša se je češkoslovaški državni proračun že leta
1927	ustalil tako, da prikazuje skoro redno iste številke s stalnim prebitkom.
Proračun za leto 1930 predvideva 9420 milijonov oK dohodkov ter 9866 milijonov ČK izdatkov; torej 54 milijonov 0K prebitka. Zaporedni pre-
bitki državnega proračuna od 1. 1927 naprej so znašali po 19, 26 in 36 milijonov čK.
Dohodki za 1. 1930 se tvorijo iz: 57-47 % posrednih in neposrednih davkov, 1318% iz monopolov, 12-90 odst. iz carine, 11 39% iz taks in iz raznih računov 7 06%.
Izdatki pa predvidevajo sledečo porabo: 21-66% za splošne državne potrebe (večinoma odplačevanje dolgov), 14-95% za narodno brambo, 10 20% za prosveto, 8-8% za socijalno
politiko, 7-72% za javna dela, 5 91 % za potrebe notranjega ministrstva, 5-91% za finančno ministrstvo, 326 odst. za justično ministrstvo, 2 88% za poljedelsko ministrstvo, 157% za zunanje ministrstvo, 049% za trgovinsko ministrstvo, 0 28% za prometno ministrstvo in 0-21% za pred*ed-nika republike in njegove urade.
Ta srečni proračunski sistem je plod dr. Engliševega načela: plačevati polagoma stare dolgove in ne delati novih.
Zlato kritje in obtok denarja.
Države, ki so svojo valuto stabilizirale na zlati podlagi, imajo koncem leta 1929 sledeče razmerje zlate podlage nasproti obtoku papirnatih bankovcev:
	Zlata	Obtok
	podlaga	bankovcev
	v milijonih dolarjev	
Amerika	2984-2	1918-3
Francija	1666-7	2742-8
Angleška	729-3	1897-9
Nemčija	507-4	1098-9
Italija	296-8	875-1
Holandska	189-2	328-4
Belgija	160-5	371-9
Švica	112-3	177-4
Švedska	67-4	160-5
Rumunija	551	1231
Danska	48-3	1031
Norveška	411	88-4
Grčija	7-6	61-8
Trgovinska bilanca Nemčije.
Lanska trgovinska bilanca Nemčije je zaključena s 50 milijoni mark (675 milijonov dinarjev) aktive, dočim je bila leta 1928 še za 1200 milijonov mark (15 milijard 200 milijonov dinarjev) pasivna.
V	nemški trgovini se opaža rapiden padec uvoza in nenavaden porast izvoza, kar nam pokaže zlasti sledeča tabela:
Vrednost v milijonih mark uvoz	izvoz
leta	1927	14.143	10.219
leta	1928	13.644	12.444
leta	1929	13.435	13.482
Seveda ima Nemčija ogromne deficite
v	zunanji trgovini iz prejšnjih let; ven-
dar če se bo razmerje uvoza in izvoza tcliko izboljševalo, ni Nemčija več daleč od izravnave teh deficitov.
Povečanje zaloge bakra v Ameriki.
V	Ameriki so se vsled zmanjšanja notranje porabe in zmanjšanega izvoza, povečale zaloge bakra, da dosegajo letos trikratno višino lanskih zalog ter znašajo 265.000 ton surovega in 171.000 ton >jlektrocyt bakra. Vsled teh velikih zalog je pričakovati padca svetovnih cen bakru.
Nemške reparacijske dajatve v zadnjem četrtletju 1929.
Po Davesovem načrtu je Nemčija od
1.	septembra pa do zadnjega decembra lani plačala 494 milijonov zlatih mark na račun reparacij. Po odbitku stroškov za odplačilo reparacijskega dolga iz 1. 1924, za okupacijske stroške in za povečanje rezervnih fondov, je. ostalo še 277 milijonov zlatih mark, ki so si jih razdelili sledeče države:
Francija 113 milijonov, Amerika 37-7 milijonov, Jugoslavija 36-9 milijonov, Belgija 35-5 milijonov, Anglija 29-7 milijonov, Italija 18*8 milijonov, ostanek v znesku 5-6 milijonov je odpadel na Portugalsko, Japonsko in Poljsko.
Naša država je prejela 25,850.000 zlatih mark v gotovini, ostanek pa v blagu in raznih nabavah.
Znižani diskont v Avstriji in Madžarski.
Avstrijska in madžarska državna banka sta znižali diskontno mero za pol odstotka, tako da znaša sedaj 7%.
Španski diktator odstopil.
Dne 28. t. m. je demisijoniral po skoraj desetletnem absolutnem vladanju v Španiji diktator, general Primo de Rive-ra, ker je zahteval od vojaških komandantov zaupnico, ki je bila nepovoljna. Španski kralj je demisijo sprejel ter poveril sestavo nove vlade šefu kraljevega kabineta, generalu Berenguer-ju.
Pasivna trgovinska bilanca Avstrije.
Pretečeno leto se je v avstrijski zunanji trgovini znižal tako uvoz kot izvoz.
Uvoz je predstavljal vrednost 3277 milijonov šilingov (okoli 25 milijard dinar-
Jev). Leta 1928 je izkazoval uvoz znesek •1317 milijonov šilingov, tedaj je padel za milijonov.
Izvoz je izkazoval lansko leto vrednost 2192 milijonov šilingov (okoli 17 milijard dinarjev). Lela 1928 je bilo izvoženega blaga za 2249 milijonov šilingov; tedaj je tudi izvoz nazadoval za 57 milijonov.
Trgovinska bilanca za preteklo leto izkazuje ogromno pasivnost v višini 1085 milijonov šilingov ali okroglo 8 milijard dinarjev. Trgovinska bilanca za 1. 1928 jo bila istotako pasivna za vsoto 1068 milijonov šilingov.
Trgovinska bilanca Francije.
Lansko leto je francoski izvoz predstavljal vrednost 50.072 milijonov frankov (leta 1928 pa 51.374 milijonov frankov), uvozilo pa se je blaga v vrednosti 58.284 milijonov frankov (leta 1928 pa 53.433 milijonov frankov).
Tržne
Sejem za kožuhovino v Ljubljani.
Letošnji sejem za kožuhovino je bil zelo dobro založen z blagom. Povpraševanja je bilo manj kot ponudb, zato je ostalo še precej blaga neprodanega. Tudi letošnja kvaliteta kož ni bila tako dobra kot lanska, kar je razumljivo z ozirom na to toplo zimo. Vendar je uspeli sejma precej lep.
Že pred dražbo — pa tudi med draženjem so precej kvarili ceno prodajalci izven dražb, ki so poizkušali svoje blago vnovčiti, boječ se, da jim vsled premajhne ponudbe ne ostane. Zato so bile tudi cene v prostem prometu mnogo nižje in se je doseglo: za kuno zlatico 750—9C0, za kuno belico 700—800, za zajce 13—15, za veverice 3—4, za bele podlasice 40—50, za divje mačke 90 do 100, za vidre 600—800, za poljske lisice 300—350, za gorske lisice 350—420, za dihurje 150—180, za jazbece 75—80 in za medvede do 2000 Din.
Na javnih dražbah dne 28. in 29. t. m. pa so bile dosežene cene za prvovrstno blago: kune zlatice 930 do 1275, zajci
Lanska trgovinska bilanca Francije se tedaj zaključuje z znatno pasivo 8.212 milijonov frankov, medtem, ko je bila 1-
1928	pasivna samo za 2.059 milijonov fr.
Grozeče naraščanje brezposelnosti v Nemčiji.
Število brezposelnih, ki dobivajo podporo, je v Nemčiji narastlo na 2 milijona 50 tisoč. Koncem novembra je bilo brezposelnih 1,142.000 delavcev in se je že tedaj smatralo, da je stanje na višku, ker je predlansko leto izkazovala statistika samo 870.000 nezaposlenih v istem času.
Cene žlahtnih kovin.
Na pariškem tržišču za žlahtne kovine obstoje sedaj približno tele cene za 1 kg: zlata 38.000 Din, srebra 910 Din, čisti platin 115.500 Din, platin z 25% iridiu-ma 256.500, iridium 621.600 Din.
cene.
16'50 (za škart zajce ni bilo zanimanja), veverice zimske 4 Din (letne brez vrednosti), kune belice 740—910, domači zajci 12 Din za kg, domače mačke po 10 Din, bele podlasice 60 Din, divje mačke 100—135, vidre 640—900, poljske lisice 310—420 gorske lisice 350—460, gorske lisice glave (posebno lepe) 500 do 550, dihurji 140—200, jazbeci 89—93, srne letne 17 Din, gamsi 30 Din.
Skupni promet na dražbah, ki je prodal blago za 316 prodajalcev, je dosegel tri četrt milijona dinarjev. Kupci so bili do polovice domačini, polovica pa je bilo inczemcev iz Italije, Avstrije, Nemčije in Anglije. Povprečno so cene dosegle leipciško notacijo.
Prihodnja javna dražba se vrši 25. marca letos.
Cene perutnine v Sremski Mitroviči.
Kokoši se plačujejo po 13—14 Dini za komad, race po 20—25 Din, pure po 13 do 14 Din, gosi po 120—140 Din za komad; pitane gosi po 16—18 za 1 kg žive teže.
TRŽNE CENE V LJUBLJANI, dne 25. januarja 1930.
Govedina z a 1 kg: v mesnicah po mestu: I. vrste 22, II. vrste 20 Din; na trgu: govejega mesa I. vrste 18—20, II. vrste
16—18, III. 12—16, jezika 17—20, vampov 8—10, pljuč 6—8, jeter 15—20, ledic 18—24, možganov 20—25, loja 5—12 dinarjev.
Teletina za 1 kg:	telečjega	mesa I.
vrste 24—25, II. vrste 20—22 Din.
Svinjina za 1 kg: prašičjega mesa I. vrste Din 25, II. vrste 22—24, slanine trebušne 20, slanine ribe in sala 25, slanine domačih prašičev 22—23, slanine mešane 22—23, slanine na debelo 22, masti 28, šunke (gnjati) 30, prekajenega mesa I. vrste 30, II. vrste 25—28 Din.
Drobnica za 1 kg:	koštrunovega 14
do 15, jagnjetine 18—20, kozličevine 23 Din.
Konjsko meso za 1 kg: konjskega mesa I. vrste 8, II. vrste 6 Din.
Klobase za 1 kg: krakovskih 40, de-brecinskih 40, hrenovk 30—32, safalad 28—32, svežih kranjskih 35, pol prekajenih kranjskih 32—35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 28 Din.
Perutnina za 1 komad: kokoš 30—40, petelin 25—35, raca 25—30, domači zajec, manjši 8—10, večji 12—20 Din.
Divjačina za 1 komad: divji zajec 45 do 60, poljska jerebica 15—18, gozdna jerebica 25—26, kljunač 25—26 Din.
Ribe za 1 kg: karpa 25—30, ščuke 35 do 40, postrvi, žive 80, mrtve 60, klina 20, mrene 15—20, pečenke 10 Din.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka
2-50—3, 1 kg surovega masla 36—40, čajnega masla 44—52, masla 40—44, bohinjskega sira 34—40, sirčka 8—10, par jajc 3—3-75 Din.
Pijače: 1 liter starega vina 16 do 22, novega vina 14—16,	1 čaša piva 3 do
3-50, 1 vrček piva 4'50—5, 1 steklenica piva 5 50—6 Din.
Kruh za 1 kg: belega 5, črnega 4-50, rženega 4-50 Din.
Sadje za 1 kg: luksusnih jabolk 7 do '8, jabolk I. vrste 6, II. vrste 5, III. vrste 3—4, 1 oranža 1—2-50, limona 075—1, 1 kg rožičev 8—10, fig 12, dateljnov 24 do 44, kostanja maroni 10, orehov 10 do
12,	luščenih orehov 34—36, suhih češpelj
10, suhih hrušk 6—8 Din.
Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 72—76, Santos 46—48, Rio 32—40, pražene kave I. vrste 90—100, II. vrste 70—80, III. vrste 56—60, kristalnega belega sladkorja 13, sladkorja v kockah 14, kavne primesi 18, riža I. vrste 10,
11. vrste 8,	1 liter namiznega olja 18, jedilnega olja 17, vinskega kisa 4-50, navadnega kisa 2'50, 1 kg soli morske
2-50, kamene 2'75, celega popra 70, mletega popra 72, paprike II. vrste 32, sladke paprike, po kakovosti 48, 1 liter petroleja 7'50, testenin I. vrste 10, II. vrste 9, pralnega luga 3-75, čaja 80 Din.
Mlevski izdelki za 1 kg: moke št. >0«
3-87—3-90 na debelo, 4—4'50 na drobno, štev. >2« 3-45—3'50 na debelo, 3‘50 do 3*75 na drobno, št. »4« 3*25—3*30 na debelo, kaše 5—6, ješprenja 6, ješprenjčka 10—12, otrobov 2\50, koruzne moke 4, koruznega zdroba 4-50—5, pšeničnega /droba 5—6, ajdove moke I. vrste 6—8.
II.	vrste 6, ržene moke 4-50 Din.
Žito za 100 kg: pšenice 255—260, rži 230—235, ječmena 220—235, ovsa 200 do 240, koruze 185—210, ajde 210 do 230, fižola, ribničana 420, prepeličarja 480, 1 kg graha 8—10, leče 10 Din.
Kurivo: 50 kg premoga 30, 1 tona premega 450, kubični meter trdih drv 175, mehkih drv 90 Din.
Krma za 100 kg: sladkega sena 125, pol sladkega sena 90—100, kislega sena 75, slame 60—75 Din.
žito.
Bačka pšenica: 79/80 kg, 2% prim-, mlev. ska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 262-50—265.
Bučka pšenica: 78 kg, 2% prim., mlev-ska vpznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 255—257 50.
Bačka pšenica: 77 kg, 2% prim., mlev-ska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 250—252 50.
Sremska pšenica: 78 kg, 2% prim, mlev-ska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, 247-50—250.
Sremska pšenica: 77 kg, 2% prim., mlev-ska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh. Din 242-50—245-50.
Rž: 72/73 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 207-50—210.
Pšenična moka 0/G: franko Ljubljana, pri
F
odjemu celega vagona plačilo po prejemu blaga, Din 405—410.
Umetno sušena nova koruza: mlevska voznina, slovenska postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 180—182-50.
Umetno sušena nova koruza: navadna voznina, slovenska postaja, dobava promptna, Plačilo v 30 dneh, Din 185—187-50.
Koruza času primerno suha: s kvalitetno
garancijo do namembne postaje, promptna dobava, plačilo v 30 dneh, Din 15^-50—160.
Ječmen bački ozimni: 66/67 kg, Din 180 do 190.
Ječmen bački ozimni: 63/64 kg, Din 170 do 175.
Oves bački: navadna voznina, Din 205 do 210.
Lesni trg.
Neuspela dražba za hrastovino.
Dne 20. januarja t. 1. je bila dražba 5646 hrastovih debel v Jastrebarskem in 24. januarja ža 1020 hrastovih debel v Veliki Gorici (Savska banovina).
Obe dražbi sta ostali brez uspeha, ker je bila izklicna cena previsoka, da nikdo ni hotel kupiti niti za najnižji ponudek.
Ruska konkurenca na svetovnem lesnem trgu.
>Deutsche Allgemeine Zeitung-r v Berlinu prinaša zanimive podatke o ruskem izvozu lesa ter o obnovitvi in podvigu ruske lesne industrije.
Po načrtu diktatorja Stalina, ki se je prvotno videl precej neizvedljiv, je ruski izvoz lesa tako napredoval, da je lansko leto že dosegel predvojno množino izvoza, medtem ko je leta 1922 izkazoval komaj eno desetino predvojnega izvoza.
Ker je v tem načrtu predvidena tudi večja eksploatacija gozdov in popolna izraba ruske lesne industrije, ki je bila do danes samo v 70 do 80% v obratovanju, poleg tega pa uvedba nepretrganega dela v treh osemurnih šihtih, bo produk-
cija lesa — in seveda tudi izvoz v treh letih narasel na dvojno sedanjo višino.
Jasno je, da morajo pri teh razmerah naši lesni trgovci voditi račun o konkurenčnem ruskem lesu.
Kontingentiranje uvoza lesa v Španijo.
Trgovinsko ministrstvo v Beogradu je na intervencijo Zveze industrijskih zbor-,nic sporočilo, da o kakih omejitvah uvoza lesa v Španijo in gozdnih pridelkov sploh, ne more biti govora že na podlagi trgovinske pogodbe same.
Ta vest je bila bržkone lansirana od strani italijanskih špekulantov, ki so skušali na ta način zopet pomagati propadajoči Reki na naš račun. Zdaj čuje-mo, da namerava italijanska vlada z visokimi subvencijami podpreti konkurenčno zmožnost svojih paroplovnih podjetij, ki naj bi uvedla redne zveze iz naših luk v Španijo in Francijo.
Na lesnem tržišču ni poživljenega gibanja. Povpraševanja so omejena in jih priobčimo v prihodnji številki.
Sklenjenih je bilo nekaj vagonov drv, oglja, jelovine ter bukovih in hrastovih plohov.
					
ANTON LUŠIN borzni senzal za lesno stroko
Ljubljana, Gledališka ulica štev. 8/1
(Palača Pokojninskega zavoda)
Pisma: Liubljana, poštni predal 85. Brzojavi: Lušinant, Ljubljana. Tele!. 22-90 Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani štev. 13.999
itiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiuiuiuiiiiiiiiiujiiiiiiiiuiiiiiiu.iiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii
Praktični nasveti.
čiščenje preprog in plišastega pohištva.
'Preproge, ali s plišem prevlečeno pohištvo dobro iztepi, potem pa zdrgni z ne preveč ožetim kislim zeljem. Zelje popije nesnago iz preprog in pliša ter postane črno. Zamenjaj ga po 'potrebi zopet z novim. Tako očiščene preproge naj se suše na prepihu obešene. Ko so se posušile, iz-gledajo kot nove.
Koprive — sredstvo proti revmi.
Znana so sicer razna iz kopriv prirejena mazila in masažna sredstva; ven-
dar so se doslej v zdravniški praksi bolj malo uporabljala. Zadnje čase pa vzbuja pozornost skoro čudežno ozdravljenje revmatika, ki je zaspal med koprivami, kar je imelo za posledico nebroj mehurjev in opeklin. Z mehurji in opeklinami vred pa je izginil tudi revmatizem, dasiravno ga je poprej poskušal z vsemi mogočimi sredstvi odpraviti.
Odtlej uporabljajo revmatiki z najboljšim uspehom koprive kot zdravilo proti revmi na ta način, da se opeko z njimi po celem telesu, še posebno pa na obolelih mestih. Baje izleči to vsako, tudi najtrdovratnejšo bolezen.
Gospod sveta.
Roman bodočnosti.
( Nadaljevan j e.)
»Rad bi zvedel, od kje prihajajo ti ljudje,« pravi Eskande.
»No, če so normandske branjevke tako zgovorne kot njihove pariške kolegice, bomo hitro izvedeli.«
Ko je Indijec končal svoj nakup pri branjevki se ji približa Verdo. Ni dolgo razgovarjal. Ze po par minutah pozdra-
vi	branjevko ter se pridruži svojemu tovarišu.
»Tudi ona trdi, da so Kitajci. Pravi, da žive v nekem gradu ob morju. Ko sem jo vprašal, kje, mi je odgovorila »Tam!« in mi z roko naznačila nedoločeno smer proti morju.«
»To je najlažje,« pristavi Eskande. »Do morja vodi edino dobra cesta od Port an Basen-a. Sem že preštudiral karto. Najlažje jih prevarimo, če odidemo pred njimi tja.«
Eskande se ni motil. Niso vozili niti polno uro, ko se začuje za njimi roj>ot kamijona.
»Evo jih, to so oni!«
Eskande vozi z isto brzino v isti smeri vse do Port an Basen-a. Tam vstavi in izstopi, da si nakupi tobak in druge potrebščine. Zagonetni avto je sicer odšel, a ne ušel; sledili so ga neopaženo. Sledili so ga od San Loran-a do Vier-villa, ko je krenil iz ceste na desno.
»Tu smo,« pravi Eskande, a podaljša
pot v istem tempu do postaje Sant
Eiien.
Tu izvesta mnogo zanimivega od zgovornega postajenačelnika, ki jima pripoveduje, da stanuje v samotnem gradu nad morskim zalivom bogat inozemec, ki je kupil imenje Hoka. Ta mora biti nek znanstvenik. Zdi se, da proučuje obmorske in morske razmere. Je pa velik čudak, obdan od množice služabni-šlva, ki nikoli ne zapušča gradu.
Vrneta se v Vierville, kjer si hočeta urediti izhodišče.
Cim bolj razmišlja Eskande o dosedanjih dognanjih, tem manj verjetno se mu zdi, da je na pravem sledu.
»Zakaj naj bi se nastanil Tokra tu, in se s tem takorekoč izročil svojim sovražnikom na milost in nemilost, ko ima vendar na razpolago vsa mogoča sredstva, da se krije z njimi.«
»Čuj, Verdč, zelo bom presenečen, ako doženeva, da sva v tem slučaju na pravem sledu.«	.
Po odmoru v Viervillu, kjer sta se izdajala za fotografa, da snemata slikovito okolico, kar jima je omogočevalo svobodno gibanje, sta proučila terensko karto pokrajine. Eskande je napisal daljše poročilo Le Sote-ju, proseč ga, naj ohrani vse v popolni tajnosti.
Ko sta se odločila, da pregledata teren, sta zato izbrala pot od morja, kjer
sta lahko delala neopaženo. Pot ob raztrgani obali pod visečo, skoro navpično steno je bila precej naporna, ker sta morala stopati po izlizanih polokroglih, gladkih kamenih. Ze po razmeroma kratkem času se znajdeta v morski zajedi T>cd steno, na kateri se je dvigal grad. Skalne razpoke sta jima omogočila, da preplezata tudi to strmino, dasiravno se je iz daljave videla skoro nedostopna.
Tik pod gradom prispeta na nekako naravno teraso, ki je vodila kot zelena pot v dolino. Od tu sta se vzpenjala veliko lažje, ker se je terasa nadaljevala v smeri proti grajskemu obzidju v obliki nekakih naravnih stopnic. Od vrha stene, kjer sta legla in opazovala, do obzidja je bilo kakih deset metrov razdalje.
»Hm«, pripomni Verdo, »grad v got-s-keni slogu, a streha ima obliko terase.«
»In ta terasa je brez ograje«, dostavi Eskande.
»Pripravno za pristajanje aeropla-
nov.«
Eskande je opazoval z naraščajočo napetostjo živcev.
, Zid okoli gradu je bil zelo visok. No, onadva nista uti mislila na to, da bi ga preplezala, boječ se, da jih kdo ne opazi.
»Smešna zadeva!« nadaljuje zopet Verdo. »Grad je prezidan. Kolikor je ostalo na njem neprezidanega, je divno, prezidave pa zelo spominjajo na Radže-zraka. — Je še prezgodaj. Jaz bi želel biti tu v noči.
Eskande molče pokima drugu z glavo v znak, da se strinja / njim.
Prvi nočni pohod.
01) devetih zvečer se ponovno odpravita iz svojega stana, češ, da odhajata v bližnje mesto, kjer nameravata preživeti noč in se vrniti šele drug dan.
V	precej jasni noči sta se zopet povzpela na, vili stene. Plezanje ju je dovolj utrudilo. Na vrhu sedeta in se od-daluieta, opazujoč zidovje, ki sta ga imela preplezati, kar ne bo posebno težko, ker imata seboj vrv in razno drugo orodje.
Nenadoma zgrabi Verdo Eskandeja za roko. Tudi on se zdrzne. Iz mirujoče tišine se čuje nekak šum.
Med plezanjem se je pooblačilo in ob-
laki so zakrili mesec. Novinarja sedita nepremično, pridržujoč dihanje. Končno se zopet prebije mesečina skoz nemirne oblake in obsije okolico. V bližini opazita konja, ki se — privezan — izprehaja okoli kolca, zabitega v zemljo.
»Ustrašil sem se!« se oddahne Verdo. »In zaradi tega kljuseta.«
Nočeta odlašati. Verdo pomaga Eskande ju na zid in ta potegne tudi njega na vrh. Tu ležeta zakrita od temnega ozadja oblakov in opazujeta brez besed.
»A sedaj?« šepne Verd6.
»Sedaj — grem naprej jaz sam. Vi me čakate tu. Ako vas imajo uloviti, ostanem jaz — in obratno. Kaj ne?«
Drugače tudi ne gre,« pritrdi Verdo.
»Lepo! Jaz torej grem. Če me primejo, bom zakričal, da me čujete. V tem slučaju izginite po najkrajši poti tiho v San Loran, od tam takoj v Pariz. Potem pa — kar vas pamet uči.«
»Razumem!«
Tedaj se spusti Eskande brez posebne nezgode na grobljo kamenja.
Vreme se je medtem preobrnilo; pripravljala se je viharna noč. Oblaki so se kopičili in dirjali drug preko drugega. Eskande čaka, da posije mesec — vsaj I za trenutek in osvetLi skoraj neprodirno temo. Končno obsije mesečina stezico, vodečo k gradu. V zopet nastali temi poleti po prstih k 'zgradbi in se prihu-lji k zidu. Zdaj se je bal psov. Sreča, da se je radža popolnoma zanesel na svcje ljudi; psov ni imel.
Vse tiho. Le zamolklo šumenje morja, klokotanje udarjajočih valov. Ta šum pa ne zabrani ugotoviti popolno tišino v gradu.
Stoječ tako ob zidu, opazi Eskande, da je senca, v kateri se krije, včasih temnejša, včasih zopet svetfejša. Kma-fu dožene, da prihaja to od drevesa, čigar vrh se nagiba pod sunki vetra.
»Glej, glej, pomisli Eskande, »to drevo je krasno opazovališče«. Izrabljajoč temo, hitro premeri kakih trideset korakov, ki so ga ločili od njegovega debla.
(Dalje prih.)
^lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllll^
= Ko zahtevate pri Vašem engrosistu vanilinov sladkor in pecilni S = prašek tedaj izrecno zahtevajte Df» OCtkGPjGV PGCilni 2
| prašek in Dr. Oetkerjev vanilinov sladkor, g
= ker se lahko pripeti, da trgovec na to pozabi, tedaj dobite slabe po- ES
— snetke naših izdelkov. Istotako pazite na zavarovalno znamko „Svetla £2 ES glava11 ker je to edina, ki jamči za dobro kvaliteto. — Ako pri ES = Vašem engrosistu ne dobite Dr. Oetkerjeve izdelke, tedaj pišite direktno S
— na tovarnp Dr. Oetker, Maribor, katera Vam na željo pošilja tudi -S ==  :  najmanjši kvantum. ---------------------------------------------------------------------------- S
liiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
FR. SEVCIK
LJUBLJANA, 2ido«skaiil. 8
Orožje, municija, smodnik, rudarske kapice in vžigal-na vrvica za industrijo.
Na malol	Na veliko 1
Telefon štev. 33-78
VELETRGOVINA. KOLONIJA!,NE IN ŠPECERIJSKE ROBE
IVAN JELAČIN, LJUBLJANA
ZALOGA SVEŽE PRAŽENE KAVE, MLETIH DIŠAV IN RUDNINSKE VODE
TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA!
zahtevajte; ceniki
Tiskovine
ki jih potrebujete v Vašem poslovanju : Račune, pisemske papirje, memorandume, cenike, naročilnice v blokih, kuverte,, etikete ter sploh vse konier-cijelne tiskovine Vam dobavi hitro in lično izdelave po najnižjih cenah
Tiskarna „MERKUR“ Ljubljana
Gregorčičeva ulica 23 * Telefon 2552
Za večja naročila zahtevajte proračune!
**
VINOCET"
Tovarna vinskega kisa, d. z o. z.
LJUBLJANA
nudi naJIlneJSI ln nojokusne|il
namizni kis
vin«
Zahtevajte ponudbo
TehnlCno ln hlgllentCno najmodemeje urejena kltarna v Jufjosl«vt|l.
Usoma: Ljubljana, Dunajska cesta 1 a, 11. nadstr. Telefon štev. 2389.
Lastnik: Konzorcij za izdajo strokovnega tednika »Mali trgovec«. Za konzorcij in uredništvo: Lojze Zajc. Za tiskarno »Merkur«: Otmar Michalek, oba v Ljubljani.