Avstriji nezavisnost ohranjena. Kakor potniku v temnej noči časih blisk njegovo pot razsveti, da ve, kde se nahaja, podobno je kratka beseda grofa Andrassyja v vogerskih delegacijah zjasiiila uašo zunanjo politiko zadnjih petih let. Rekel je: z nemškim cesarstvom sklenola se je zaveza za oliranitev miru. Ko pa je Bismark namignil potrebo colninske zaveze in tirjal, naj se vae po državnih zborih vsprejmo in mej državne postave uvrati, odbil mu je to nas minister grof Andrasay. To je žaren bliak na pot naše politike. Sedaj vidimo, kako prav ao imeli naai konservativni politikarji iu slovanski časuiki, ki Biamarku niao nikoli popolnem pritrjevali. Nemško novo cesarstvo streže po nadoblasti y. Evropi in celem svetu. Svojo Nemčijo bočejo raztegnoti do Amsterdama in Kodanja pa čez Varšavo proti izliodu in do Ornega, Egejskega in Jadranskega morja; naše.pe.sarstvo, našamilena Avatrija pa bi jim naj Efet zavezuica in ahižabuica pomagala proti :Rusora, a zraven ali poginola ali saj svojo nezavisnost zgubila. To niti več tajno ni, ampak nŁmški listi, zlasti prajzovaki, vedno na tote gosli godejo in s terai struuami avetu brenkajo. Nemško-prajzovski politikarji tištijo Avatrijo proti zahodu in jugu, da bi jo v silni boj zapleli z mogočiio Rusijo. In sedaj pravijo. naj se skonča ta bojfkakorkoli, v vsakem slueaji amo na boljem. Ce zmaga Avatrija, vzamemo mi brez velikega lastnega truda Poljske dežele in Varšavo, morebiti kot vrli zavezniki še dežele do Trata in Biainarkovina se nasloni na toliko poželeno Jadransko morje. Ako pa je Avstrija nearečna pa je za nas še bolje. Tako so pisarili zlasti liberalni listi celih pet let, več ali menje jasno. Zraven je vse gomazilo samega sovraštva do Ruaije in mnogi avatrijaki politikarji so uže rea mislili, da je boj z Rusi neizogiben. Kajti tudi ruski časniki so začeli pisariti zoper naa. Strune so bile uže hudo napete, in da mn pos niso počile, v to je pomagalo vef: arečnih dogodkov; v prvej vrati pa odločnost grof Andrassyjeva. s katero je sumljive in nevarne po nndbe Bismarkove odbil. To je namreč Ruse prepričalo, da je Avstriji res mar le za obranitev miru in da hoče biti v ta namen zavez nica Nemi':iji, a nikakor ne njena alnžabnica Dalje umaknil ae je grof Andrassy ko1 Jlster grofu Kalnoky-ju, ki je bil cesarje\ |anik na ruskem carakem dvoru in tukaj priijubljen. Napoaled umerje ruski ministei knte Gorčakov, ki je Avstrijo ravno tako aovraMl, kakor zaduji čas Bismarka. Naslednik mu je bil previdni Giers, ki je precej osobno obiskal nemške miniatre v Berolinu pa tudi avatrijake na Dunaji, kar je politiko v vseb treh cesarstvih drugam ukrenilo. V Berolinu in Dunaji pričeti dogovori ao poravnali naaprotja in bili veučani a prealavnim triceaarskim shodom v Skjernevicali. ln sedaj je politioni položaj zelo drugačen, kakor pred 5 letmi: sedaj ima A vstrija mirovno zavezo z Nemčijoin Rusijo ob enem. In to je veliko vredno. Kajti ne samo, da se ni bati vojake, je Avatrija obranila in še zagotovila si svojo popolno nezavisnost. Zviti Bistnark sedaj ne bo lekko prišel na Dunaj ponujat colninske zaveze iu drugili podobuih rečij, ki bi nas le v ujegove velikonc-mške mreže potegovale. Tukaj tudi Bismark dobro vidi, da mu je popolnein spodletelo in zato obrača pozornoat avojili Nemcev v dežele zamorcev v vročej Afriki. Slobodno mu! Straženski.