Gospodarske stvari. Umni sadjorejec. Pomnoženje sadnega di-cvja iz semena. Iz semeaa se aajlepša , aajzdravejša, aajmočaejša in aajtrpečaejša drevesa izredijo. Veče seme stori veče drevo, drobaiše ali mafljše seme pa maBJše drero. Nektero seme zraste v lepo drevo, ktero brez cepljeaja prav okusoi, prijetai žlahai sad rodi. Na tak aačia se maožijo razaa plemeaa aadaih dreves , ki potem od izredilelja ali kraja im6 dobijo, ali pa se iiaeaajejo po kaketn slavaeai gospodu ki je prijatelj eadjoreje, ali sicer imeaitaa oseba. Zato zovemo, post., jabelka: Car Aleksaader, Sorgolet, žlahai boršic itd. Za seme se peške io kosčice vsikdar od dobro zrelega sadja po leti ia v jeseai aabirajo, ki so rajave, čraklaste in gladke. Ako se od lropia za to jeraljejo, jih je treba presejati ia prebrati, da bo sarao lepo, zdravo ia popolnonaa zrelo; ae pa plesajivp ali aatolčeao. Iz gnjilega, sahega in sparjeaega sadja, tadi iz tropin, ki ao se za jeaib namakale, ae veljajo aič, ia aiso za semc. Seaie je zrelo, kdar sad saai od sebe ali ko se Ie aekoliko drevo potrese, rado iz drevesa pade, ia je pecelj sab, ki aič več od debla soka.ne prejema; peške ia kosčice pa so rujave ia čraklaste. Ako so se grede že več časa poprej aapravile ia več- krat prekopale, se obsadijo še tisto jesea; veadar je dobro si aekoliko semeaa skoz zimo braniti za spoailad , če aebi zhajalo, da je drugo pri rokab, ali pa prihodajo spomlad. V sejeai je dobro koaČeBega sadja seme, kakor: črešajeve, fceapljeve, breakove itd. posaditi, da skoz zimo mraz ia močo preatojijo ia spomladi kalijo; v spomladi V8ajeae bi pa še le drugo Ieto kalile ia izhajale. EosčeBega sadja aeme ae naj z repekoai v zeailjo potakae, da dreveace ravao raste, ker iz repeka kereaiBe aaredi, iz aasprotae atraai pa deblo požeae. Nekteri v OBoljeai vodi ali v gaojaici kosčice aamakajo, in jih potem sadijo; ali težko je pravi čas zadeti; zato je prejŠBJi aačia jib saditi, boljši. Drugi samo jederca sadijo, da prej kalijo ; toda varao gre kosčice treti, da se ob eBera tudi jederca ne poškodjejo. Peške ae ravao tako dobro spomladi zaraao, ali pa že v jeaefli sadijo. Saaio kostaaja ia orebov je boljše v spotnladi 8aditi,ker jim hud inrazškodje ia miši jib Ijubijo. Ta aad se aaj v aekoliko vlažaem pesku v kaki abraaibi čez zimo shraai ia v spomladi posadi, ki je že v sbranibi kaliti jel ia sajea koj raste. Sadi se 2 do 3 palce globoko; peške pa kak palee samo, le kosčice malo globokeje in se z zetuljo razgraejo, ali se pa dobra prst iz rešeta aa bjc Baseje in vse vkap z diljo malo potlači. Saditi pa je treba v vrsto malo ped aarazea, ia sieer tako, da drevesca druge vrste z drevesci prve vrate vštric ne pridejo, ia lože solace ia sapa do vsib drevesee pride. ZadBJič se z briajevirai vejaaii setva pokrije, da ptice pešk ne iščejo ia 8eme vlage ima. Soper miši je pa dobro aekaj traja vmea devati, da se oadi ne vgajezdijo ia pešk ue saedo ali pozaej mladib koreainic ae oglojejo. Ako bi se kaj posejaaega seaaeaa skozi zimo vaičilo, ga je treba aamestiti v spoaaladi, ko se mraza ai več bati. Seme se aaj bolj hraai v iaalo vlažneai pesku ali vlažaeaj oglaem praba ali pa v zemlji zakopaao, da ae pozebe. Skozi leto do 6etve ae seme aa sapi posaši, ae pa na peči ali drugem toplem kraju, poteai se v zračaeai, subeai prostoru hrani. Dobro je, kdor pesek poaiaka v začetka raeseca raarca ali sušca, kder je seme hraajeao , da prej kaliti začae, ia ko se ciaiiti začeaja, koj v dreveaaico ali sicer aa odločeai kraj vseje ali posadi. Za kostaaj ia orehe, posebao pa za kosčeai sad je tako ravaaaje zlo koristao. Samo aiurviao seme se vaelej v apoadadi plitvo seje; ko 8e je zemlja dobro pripravila, se posejeBO seme rahlo potlači. To serae aajveč vlage potrebaje, zato je treba večkrat pomakati gredo, kder je sejaao. (Dalje.) Razne gospodamke stvari za domačo rabo (0 pitanju sviflj.) Sviaje ae občao pitajo z bukvico, želodom , krompirjera, peaami, tikvami z reko ali zrnjem ia to največkrat 8 turšico (karazo}. S krompirjem pitaae sviaje dobijo hitro maogo meaa ia alaaine (špeba) meao je veadar redko ia slaniBa, posebno pri toplem vremeBU preveč mehka. Bolj trda je slaaiaa od želoda, aajbolj trda pa od turšice. Če se krmijo sviaje v hlevu, se morajo držati sledeča pravila: Hrani sviajo točao ob oai isti uri, ne davaj živiačetu več hraae, kakor samo toliko, kolikor more naeakrat pojesti, če pa mu kaj ostaae, se mora prej odatrafliti, ko se mu da druga hrana, na ta načia bo avinja zmiroai tečno jedla. Iz početka 8e dava sviaji jed trikrat, čim bolj vendar debela pribaja, tiai večkrat na dan se ji mora dati hrana (4, 5 do 6krat), dati se ji veadar mora pri vsakera davku taalo, da tako vse bolj do čistega poje. Tudi to je glavna stvar, da bler naj bo majbea, topel ia temea, da se krmak ne more mnogo gibati. Toplota se podpira z obilno steljo. Ako se na vse to dobro pazi, se more svinja z raalo hrano bolj napitati, kakor se to stori z mnogo hrano brez teb pravil. (Eako se naj hraaijo jabelka da ne gnijejo.) Ce hočeš jabelka prav dolgo obraaiti, moraš izbrati sama zdrava ia jih nadevati tako redoma v kako sobo, da se drugo drugega ne dotiče. Eo si to storil, zapri sobične duri in okaa iu zakuri aa sred sobe malo s trsjem; ae puati vendar goreti z velikim plamenom negotako, da se bo bolj kadilo, to stori 4—5 dai po velikosti sobe in množini jabelk. Eedar dim jabelka na ta način izauši, se na njih pokaže neki pe pel. Tako posušena jabelka se morajo nadevati v kako posodo (sod ali ladico) in sicer tako: Na dno posodino se naj prej deae na 4 palce debelo plev, na te se nadevajo jabelka tako, da se drugo drugega ne dotika, na ta se spet denejo pleve in na ta spet jabelka in tako naprej dokler posoda n polna, ktera se mora potem dobro zadelati.