Slovenski GLASNIK Lepoznansko - podučen list. Stev. 5. V Celovcu 1. maja 1866. IX. tečaj. Mlademu domorodcu. (Zložila Luiza Pesjak ova.) ^Nestanovitnost se nikdar ne pristje domačemu sinu, Ampak prezvesti pohlep in nevtrudljivi namen; Torej ostani premili in ljubi nam Slavi do konca Vdan in hvaležen in zvest, kakor se kažeš do zdaj". Elošterski žolnir. (izvirna povest iz 18. stoletja, spisal J. Jurčič.) (Dalje.) VII. Štirnajst potov se je bila noe storila potem, kar je naš olj ar doživel tisto čudno noč. V jugu Kostanjevice v leseni krčmi je pet starih dedcev žganje pilo. Dva izmed njih poznamo na prvi pogled. Eden je ribič Via, eden njegov spolovar v tatinstvu klošterskih rib, namreč Holte; drugi trije pa so neškodljivi stari očetje, ki so ob svojem času malo slabega in še menj dobrega storili na tej zemlji, tako da je je nehvaležni svet do današnjega dne čisto z nimar spustil in celo pravljica, tista čudna ženica, ki vse, se tako čudne in neslišane reči v spominu ohrani in potomcem razglasuje, tako pozabila, da še njihovih imen ne moremo poznim zanamcem naznaniti. „Glejte, to je pa vendar več ko čudo," pravi prvi oče pozabljenega imena. „I menim! Tudi mene je ta novica, da je prijor v mrzli vodi svoj poslednji dan obhajal, tako stresla, da sem bil pri tisti priči materi božji sedem žalost naredil obljubo, da ne bom nikdar več klel in primojduha da ne bom," pravi Vid. Glasnik IX. tečaj. 13 162 „Lasje mi že sive;,, pa nisem še tacega pogreba dočakal, kar vem. Toliko gospode, duhovske in deželske !" reče drugi. „Res jih je bilo veliko, ali jaz vendar pol banke olja zastavim, da ni izmed vse gospode ni eden vedel, kako je prijor smrt storil," pravi Holte. „Kaj je res kali, kar so ljudje pravili od divjega moža, ki si , ga ti videl?" praša tretji. „Bog mi daj milostno sodbo in srečno zadnjo uro, res sem ga videl povodnjega moža, tako sem ga videl ko ti mene vidiš, ali pa jaz tebe," pravi Holte. „Kakov je pa bil? ali je res prijorja k sebi zvlekel in v vodo potegnil?" „BeZi, beži, prijor je vse drugače v vodo zlezel, pravim jaz!" reče ribič Vid in se namuzne. „Kaj? Ti boš govoril? — huduje se Holte. — Kaj si pa ti videl? Smrčal si v svoji postelji doma, v tistem bolhovem koritu, in tolikanj si videl ko moja banka, ki ima lesene oči, na vehi in na čepu s svedrom v doge zvrtane! Jaz sem pa videl na te-le oči, ki je ]e Bog ustvaril in ne sveder. Da boš vedel, ti Vide! — Le stojte možje, da vam povem. Jaz sem cejazil polno banko olja iz Novega mesta. Ko pridem tjakaj do vrbovja, kjer je najbolj gosto, — dobro še vem, ravno sem štel, koliko imam olja še na ljudeh, da mi ga niso plačali, kar nekaj zabrazda v vodi. Pogledam in vidim, da je prijor v čolnu " „Ali je bil sam?" praša ga eden mož. „Tako sam ko božji volek." „Taje bosa, izpod pazduhe vzeta!" zagodrnja Vid in pije. „Jezik mi je bil že zamigal, da bi ga bil poprašal, kaj dela tukaj po noči. Nisem še utegnil ziniti, ko vidim doli ob brežičku povodnjega moža koračiti." „Kakošen je bil?" „Tak ko poldruga žrd, tako velik; Širok pa stavim da je bil tako, da bi ga ne bili trije junaki obsegli. Lase je imel dolge ko vrbove veie in zmršene kodre kakor ciganje, prav tisti pravi ci-ganje iz Olentove dežele, kjer nihče ne dela, ampak samo pohaj-kovajo pa meso jedo. Nag je bil do golega, še bolj kakor svet Boštjan v altarji. Na rami je pa nesel dolg panj, še daljši, kakor ga ima sveti Gol v pratiki." „Šent, ali te je bilo strah !" „Prav nič, veste, nič, še menj ko zdaj-le. — Ogovoril sem ga kakor tebe zdaj in sem djal: kam pa ti kolovratiš, prijatelj dol-gin? Tačas me je pogledal in zdelo se mi je, kakor bi dve kurišči zasvetili se meni nasproti." „Presneto si tič, če te res ni bilo nič strah in če si res vse to videl." „I kaj ti je ! kaj se bom legal. Raji si dam jezik izdreti ko ribniški Vol za brazdo, ki ni mogel več orati. — Pa se ti je spel, tisti divjak, čez vodo, samo z mazincem sunil čoln in prijor se je 163 zvrnil. Oh, ko bi bil še en živ krst slišal, kako je sveti mož za-ječal, ko se je zvrnil. Zakaj umrje vsak nerad, če prav grehov nima, in če mu je prav slabo za živež in za obutalo; nikar pa že j tak mož, ki je bil prijor in mu ni manjkalo ničesa, ampak dan na dan je bil mesa sit, v petek mu je pa Vid rib nanesel, kaj ne Vide!" „Samo to zadnjo si prav govoril. Za vse druge jaz ne dam še stržena ne, ki se mi v otiski na peti naredi. Slišiš, še stržena ne," pravi ribič. „Ti nikomu nič ne verjameš ; še sam sebi ne." „Kako je pa to, ti Holte, da so potlej, ko so prijorja v Krki našli in je bil pogreb, tisti gospod opat iz Zatičine ali od kod, ki* so ga pokopavali, — kako je to, da so pridigo vali, da je mož v vodo pai. Nihče ni nič govoril o povodnjem možu," praša ga drugi. „Vidiš, to je zato, ker jaz nisem hotel vsega po pravici pove--dati. Ko je bila tista preiskava, ko so imeli tisti brevir, ki je bil: v čolnu najden, na mizi in druge reči, bili so tudi mene poklicali, ker jim je bil nekdo, vrag ga poznaj, na nos prinesel, da jaz tudi svojo vem. Ali preudaril sem, djal sem, če resnico govorim, bodo menihi hudi na-me, ker ne verjemó, da so take zveri na božji zemlji, kakor je povodnji mož. Zato sem rajši kar vse utajil in sem govoril, da sem vso tisto noč spal in da se mi še senjalo ni nič." „Jaz bi tudi lehko kako zinil o tej reči in sicer tako, da bi bila vsa drugačna, ko so tvoje. A ne maram, da bi stare babnice gostolevale o tem. Naj bo mož mrtev, ki je že enkrat utopil se. Saj ^e enkrat pridigo val, da še en las nikomu z glave ne pade brez božje volje. Menda je že božja volja bila, da je umrl, naj Dotlej sam v vodo pade, naj ga povodnji mož sune ali pa kdor 10če. Zmerom je še boljše, da se je on vode do smrti napil, kakor da bi se je bil jaz. On ni klel, jaz pa kolnem in še kak drug gre-hek bi se dobil pri meni. On je leto in dan mašo bral zase in za druge, jaz sem pa še včasi tiste očenaše, ki so mi je za pokoro naložili, pozabil moliti. Naj umerje potlej." Tako je govoril ribič Vid prav po krščanski ljubezni. „Veš kaj, ti Vid, tako mi pa ne boš govoril. Rajnki prijor je bil mož, da ga ne bo več tacega in ga ni bilo. Z vsacim kmečkim človekom se je rad pomenil in marsikteremu je dobro storil in tudi za tebe ni bil nič napačen, če ljudje prav vedo. To je, kar je, djal je starejši izmed možakov. „Kako si pa lepousten ! — pravi Vid — kaj bi še bilo, ko bi vedel, kar jaz vem. „No ali smo možje ali nismo," — pravi drugi — prepirali se ne bomo in tepli menda tudi ne. Kaj pravite, kam je tisti žolnir prišel?" „Bog ga vedi! Na pogrebu ]e še bil in tačas, ko so to reč preiskovali, je bil tudi zraven. Potlej ga je pa na nagloma zmanjkalo," reče Holte. 13* 164 „To je pač čudna stvar. Pravili so, da je hodil za Kodranovo ; Katri co in da mu je stric, ranjki prijor, ni htel dati. Zdaj ko je mož umrl in bi jo lehko dobil, pa pobegne meni nič tebi nič." 3 Še nekaj tacih so ti možje razdrli, kterih pač. bralcu nočemo pogrevati. Potrebno pa se nam zdi povedati še nekove besede, ktere je pozneje ribič Vid, ki se je bil malo nalezel žegnane vode, kakor ^ je on žganje imenoval, prav po prijateljsko oljarju zaupal in zabičil, da Bog varuj dalje praviti o njih. Prišla sta namreč Vid in Holte že precej pozno proti večeru v ribičevo kočo. Tu se je Holte vsel na panj, Vid je vzel neko raztrgano mrežo v roke in je začel niti prepletati in vozale delati, kjer se je kazal razpórek. „Cez noč me boš menda imel ti, da ne bom drugod stikal za posteljo in ljudem nadlege delal?" praša Holte. „Če ni drugače, pa bodi, samo za večerjo se obriši. Jaz ne bom kuhal. Ali povedal ti bom nekaj , da bodo ostanki tvojih las stopali po koncu in vsak bo imel tri vrhove. Samo na pošteno obljubi, da boš do sodnjega dne sam vedel, kar boš iz mojih ust sli- . šal. Pravil ti bom o žolnirji." „To je da, molčal bom! Sosebno če zolnirju kaj škoduje to, bode moj jezik zavezan. On je bil dober mož, ni gledal na krajcar." „Ali, škodovalo bi mu pa res. Veš, kdo je prijorja v vodo vrgel? Ali misliš da res tvoj divji mož?" praša ribič. „E kaj še, jaz še povodnjega moža nisem videl. Pa ne smeši tega nikomu povedati, to naj bo le tebi znano, ki sva prijatelja. . Nekaj sem pa res slišal in strah me je bilo za devet krvavih kač!" pravi Holte. „Žolnir ga je !" zašepeta Vid in se po kotih lastne koče ozre; "E'- ne!"_ ^ „Le čakaj ! Coln smo dobili onkraj mesta. Coln sem pa jaz imel pripet in priklenjen. V čolnu so bile prijorjeve bukvice, tiste male, ki je molil nanje. Prijor sam izza sebe ne bi bil nikdar čolna odklenil in odvezah V čolnu je bil in ik čolna je pai v vodo. Samo eden pa je vedel, kie je moj ključek, ki ključavnico pri verigi odpre, in ta je bil žolnir. Njemu sem bil prej enkrat povedal, kje dobi ključ, ako mene ni doma. Tam pod plošičkom na lini ga vzemi, ali pa pod pragom, tako sem mu djal." „0 Bog, ti njemu pomagaj, obesili ga bodo !" „Pač ! ko bi izvedeli. Zato pa molčiva. Glej, ko bi jaz že ravno tj e šel in razpovedal, moral bi prisegati menihom in ker ga videl nisem, ampak le za gotovo sodim, utegnil bi po krivem priseči in kaj bi bilo! Zato sem tiho, in ti tudi moraš biti. Potlej pa še pomislim in pravim: glej Vide, žolnir ti je nektero petico v pest stisnil. Ali bi ne bilo pred vsem svetom grdo, da bi ga izdal? In tudi nehvaležno bi bilo! On je v vodo vrgel meniha, on sam ga je vrgel, ne mara zarad te Katrice. On sam je grešil in sam bo odgovor dajal pred božjim sodnjim stolom." 165 „? jeminej, joj !" vzdihne Holte. „Pa še ena je, prijatelj! — govori Vid. — Žolnir ]e ne mara ; bolj učen, bolj umetalen in véden ko vsi menihi. Zlodej vedi, če ne zna tako narediti, da ga nobena ječa ne udrži in nobena vrv ne uduši. Kaj bi z nama počel, ako bi menihom ušel in zvedel, da sem ga jaz ali ti izdal ? Morda bi tako zacopral, da bi se vsak v en vrbov grm spremenila in bi druzega ne pila živ dan ne, ko božjo mrzlo roso." „Bog naju varuj ! Pa molčiva ! Zakaj si mi povedal !" VIII. Prišla je pomlad, za njo prišlo poletje in jesen. Stara skušnja uči, kako čas, najboljši zdravnik, zaceli rane, o kterih si Človek domišlja, da je noben lek pod solncem ne ozdravi, kako v vednih spremembah nadomesti izgube, ki se Človeku prebridke in prehude dozdevajo, da bi se kedaj dale pozabiti. Pol leta še le je bilo preteklo in že se v vsej okolici ni skoro nihče ?^?? menil o prijorji. Govorica o tej reči je bila že nekako zastarela, do zadnjega obrana, ker vsak otrok je vedel, da je pater Avguštin v vodo pai in kje so ga čez nekaj dni iz vode izvlekli, kako so ga bile že ribe malo načele itd. Žolnir je bil šila in kopita pobral kmalo po smrti prijorjevi, v kloštru so imeli zbrani patri posvet in si izbrali druzega prijorja. Vemo, da je bil Katri ci stric prijor edini človek iz bližnje rodovine. Zdaj je v mladih letih ostala sama, brez varha in pomočnika. In tudi on, kteremu je morebiti veliko zaupala, tudi on je šel ob istem času^po svetu, ni povedal, kam gre, ne kdaj in če kdaj pride nazaj. Ce se še pomisli, kako čudovito in nenavadno je izgubila tistega svojega varha, ki jej je bil več ko kak drugi človek, kterega je kakor posvečenega, božjega moža že samega na sebi spoštovala, in si v svoji mladi domišljiji naslikala ga, kakor bi imel Dol njene osode v rokah in bi bil še v posebnem varstvu božjem: ehko se verjame, kako bridko jo je zadela ta izguba, verjame, da ona ni mogla tako hitro pozabiti ga, ko drugi ljudje. Menihi so bili sicer postavili deklici druzega varha, nekega kmečkega moža Maklena, ki je precej ubožen bil in samo nekaj v rodu s Kodranovo hišo, ali ravno ker je bil mož ubožen in ne pre-vesten, gledal je več na to, kako bi si kaj pridoval pri svojem var-hovanji, kakor da bi bil zares za blagor neizkušene svoje varovanke skrbel. Bil je v jeseni semenj v poglavnem kraji dolenske Kranjske, v Novem mestu. Iz vseh kotov so se bili sešfi kmetje, gorjanci in poljanci, kupovat in prodajat plemenih prešičev, usnja za zimo, in druge robe. Videl je človek tu, da je med pravimi Dolenci, zakaj vse krčme so bile polne, nekter semnjar je nesel ostanke svojega kupička za vinsko kapljo shranit. 166 Skoro vsi mlajši Novomeščanje so bili ta dan na nogah, eni da bi okrog kramarjev kak lep obraz ogledali in si to in ono reč želeli, ko bi denarja bilo, drugi da bi se kazali, ker so imeli dovolj časa za postavanje in pohajkovanje. Samo v eni izbici najdemo mladega moža tiho in malomarno na stolu sedečega. S'^'S Stari Novomeščanje so bili ravno take natore, kakor drugi ljudje poprejšnih časov, da so stavili hiše tjekaj , kamor bi ne bil nihče mislih Na levem bregu Krke, vrhu precej visocih skal, stoje še denašnji dan ostanki selišč, kakor bi je bil kragulj za svoje mladiče nanesel. Vidiš tu z novomeškega predmestja, s „Kandije" koče vrhu skal sloneti, da se bojiš, vsak hip se zvrne ta ali ta v Krko, ako bi se kak vinski štempihar na njo naslonil. V eni teh lesenih, pol visečih hiš je torej samoten stanoval naš mlad mož, gosposko opravljen, visoke rasti, ognjenih oči in čednega obličja. Njemu ni bil mar semenj. Zdaj pa zdaj se je ozrl proti vratom in poslušal, kakor bi koga pričakoval. Pa minilo je celo uro in ostal je sam. Zdaj je hodil po trhljenih tleh gori in doli, zdaj je gledal čez pečine v Krko, zdaj se zopet vsedel na vegast stol, potegnil nekove papirje čez malo mizico in gledal va-nje. Nekdo na vrata potrka. Mladi mož vstane in se oglasi. Ribič Vid stopi v izbo, klobuk pod pazduho in se nasloni na zid pri vratih ter nekako plaho in boječe zre po mali stanici. ^^"^'^S „Ali je tukaj tisti mož?" vpraša ga gospod. ^ ' ^^^4 „All, tukaj je, gospod žolnir!" odgovori Vid. „Zakaj ga nisi s seboj pripeljal ?" „I, vraga, tega mi niste veleli. In tudi ne vem, če bo šel. Ako imate k^ pogovora ž njim, idite rajši z menoj, jaz vem, kje ga dobova. Deklica njegova je tudi tukaj !" „Ona? Katrica?" praša žolnir hlastno. „Kodranova deklica, ki je v vodo vrženemu prijorju Avguštinu v rodu !" odgovori Vid in nekako ostro pogleda žolnirja. Poslednji mu pogled če mogoče še resneje vrne. Bodi-si da se je česa bal ali da ga je posebna dobrotnost obšla, žolnir stopi k mizici, odpre predalček in da ribiču precej veliko srebernega denarja. Kmalo potem odideta oba. V neki krčmi, blizo svinjskega trga se je vse trlo ljudi. Ker je prostora manjkalo, vsedel se je bil majhen suhoten možek na pre-obrnjeno posodo in je na kolenih držal poliček, že pol izpraznjen, v eni roki pa kepo mesnine, ktero je prav pridno trgal kos za kosom z zobmi, kar jih je imel še v prednjih čeljustih. Zdajci mu nekdo na ramo potrka in ko se ozre, vidi klošter-skega ribiča za seboj. „Oče Maklenov, tukaj je gospod, ki bi rad z vami govoril," reče ribič. Maklénovemu očetu pa od straha šine debel kos mesa iz ust v goltanec, tako da se je komaj odkašljal, ker gospode se je on že 167 od mladega bal. Vendar ko tega gospoda malo ogleda, mine ga nekoliko strah, in bolj miren pravi : „Gospod klošterski žolnir! Pijte iz mojega poliča, če se vam ne bi zameril." Žolnir se je menda tudi zamere bal, ker vzel je z Makleno-vega kolena polič m malo ustne omočil. O enem je ribiču strani mignil. „Vi ste zdaj za varha izvoljeni Katrici iz Kodranije?" vpraša moža. „Pač, sem sem ! — Ali kam ste se bili pa vteknili ? Poprej je ves svet vgibal, da boste do smrtne ure — Bog nam daj kako dobro! — ostali v Kostanjevici." „Vi boste omožili Katrico ?" „Kaj še, gospod žolnir, ka] še, he! he! Pijte, nate, pijte! Sama se bo možila, jaz ga bom malo izbral, pa privolil; sama se bo možila, sama, he! he! Rajši jo imam kakor spomladi po svetu pogledam. ¦— He! prazen polič imava!" „Le dajte ga natočiti! Pijte kolikor morete, jaz sem plačnik, ¦— Ali bi vi aali Katrico premožnemu človeku, ki jo bo rad imel, in jo prav dobro preskrbel?" ^,„1 prav rad, dal, dal!" ^.^^ r,^' ftf ?>?? bi jaz prosil za njo r' :? rJ-^^-r-J „ Jej ! vi, no kaj pak ! •— Veste kaj , žolnir ali gospod žolnir, — ne zamerite staremu človeku, ki je ves neumen — ranjek prijor, ki je bil od moje rodovine, — njegova stara mati pa moj stari oče sta si bila vsak iz enega brata, menda kali, pač vsak iz enega brata! — prijor vam ni bil voljan. Vidite, jaz vas prav lehko vidim, vi ste dober, prav dober človek — gospod, mislim reči — laže vas vidim kakor po svetu pogledam; pa ljudje bi me potlej pikali, da sem storil, česar ranjek ni storil, ki sva si po tretjem kolenu vsak iz enega brata. Jaz res lehko storim, kar hočem in kar ona.hoče; oba vkup, oba vkup, zastopite ! Pa menihi so tudi gospodje! Zarad ranjcega — Bog mu je dal nebesa in veselje — bodo očetje kakovo zinili. Zato tega ne morem." „Storite, škoda vam ne bo •--" „0 vem, vem ! Pa Katrica je Katrica. Ne vem, kaj bo djala. Ondan je ženine imela, pa je je odpodila. Ne mara, da se ne misli še možiti. A jaz imam eno, hči je moja, Alenka jej je ime, čedna deklica; več je je kakor Katrice in bolj spešna je za vsako delo. Njo bi vam pa rad dal, rajši ko po svetu pogledal." Žolnirju je pri tej ponudbi lice zatemnelo. „Svojo hčer bodete drugam omožili. Doto jej bom jaz štel, tisoč, dve tisoč goldinarjev vam bom odštel, samo napravite, da Katrico dobim !" djal je žolnir. „0! o!" začudil se je Maklen, varh Katričin iz Kodranije in dolgo ni mogel besedice ziniti ni verjeti, ali je prav slišal ali ne. „Ali bi bili mož beseda, preljubi moj žolnir, ali gospod žolnir? „Še danes vam dam nekoliko. Glejte, ljudje naju gledajo. Morda bi kdo kaj slišal. Idite z menoj !" 168 Veselega lica je vstal suhi mož s svojega slabega sedeža in šel za žolnirjem ven. Videl je že svitle petice v svoji skrinji doma seštete in spravljene, zdelo se mu je, da samo pravljico posluša o steklenem gradu v gori, kjer vragi varujejo zakletih zakladov, da je vse to le sanjam in marnjam podobno. „Pač, pač, vi jo bodete imeli, vi, nihče drugi! Ona vas ima -rada, to vem, najrajša; vi jo bodete imeli! Ko bi ranjek prijor iz. groba vstal, vi jo bodete'imeli, če sva prav po tretjem kolenu vsak iz enega brata, vi jo boste imeli." Tako je govoril v vesolji oče Maki en vse v en dir ter hitro koračil za žolnirjem proti osamljeni koči, Kandij nasproti. Tam pa, kjer je pod razpeto rjuho ljubljanski kramar s krikom in vikom hvalil lepim kupovavkam svoje blago, stala je mlada bleda deklica, gotovo najlepša, kar je bilo na semnji hčeri dolenje kranjske strani. Bila je Katrica. Stoje med prijateljicami ni vedela, dajo s strani opazujeta dva moža, eden, ki jo je imel varovati, pa jo je zdaj malo menj kakor prodal, drugi pa žolnir, ki jo je ogledoval z nekim ognjem in dopadanjem, kakor da bi jo hotel z očmi va-se zajeti. Kdo ve, kako dolgo bi bil žolnir stal in gledal tjekaj med krdelo, ko ga ne bi bil Maklenov oče opomnil, da imata iti še nekamo. Ravno ko sta se obrnila, šla je Katrica od kramarja proč. Zagledala je tik pred seboj Vida. J ??? si kupil Vide ?" ogovori ga. vitiiiuv ßijjiß pa z nekako čudno resnim licem ne odgovori na prijazno prašanje, ampak vzdigne roko in med ljudi pokaže. „Poznaš še le-onega gospođica? Nič več?" Deklica se ozre, zagleda v dalji žolnirja odhajajočega, zarudi in noga jej zastane. „0n je!" zašepeče tiho in strmi za njim. Vid pak je odmajal z glavo ter zagodrnjal : „Nič prida to! Ni jej še z glave, nent! Ko bi vedela!" (Konec prih.) Smrt. (Zložil J. Gebél.) Hrepenenje, ki na zemlji tej Išče pa ne najde svojih mej, Kliče: „Pridi, Dalje idil" — Vbogaš, in oči zapreš: umreš. 169' Budeča suknja. (Poljski spisal M. Čajkovski, poslovenil Podgoričan.) (Dalje.) „Naposled se je oglasila v meni ljubezen do domovine in vžgalo spoštovanje do Napoleona. Baron je pohvalil mojo ljubezen in to spoštovanje, ali zapeljal me je v prijateljstvo, kjer se mi je zablisnila gola Napoleonova oholost in nesreča poljske domovine, ki je zedinila svojo osodo z Napoleonovo. Te dogodke vama pripové-dam zato, da pokažem, ktere okolnosti so v meni umorile najboljše čute, in kako so me zapeljale moje sanje, kako je umrla moja vera in z vsem tem vred moja samodejnost. Moje misli so bile omahljive, svojega srca nisem smel ne razodeti, niti svojim čutom odpreti iž njega. V osemnajstem letu sem bil ubog šegavec in prava kukavica. Kedar sem bil sam in da sem premišljal svoje življenje, kedar je moja duša začela snovati svoje sanjarije, vselej se je vnelo v meni sovraštvo, in črtil sem barona ; ko sem prišel pa zopet v družinsko življenje, vnovič sem zijal v barona, in njegovi nasveti so me vladali, tako, kakor lovec vlada svojega poslušnega hrta." „Po bliskovo hitro se je razvedelo po sosedstvu, da sem prišel domu; gospodičine so vse kar gorele, tako rade bi me bile brž videle; njihovim materam in očetom pak je bilo le to na mislih, da bi me pogostili, na svojih doméh. Pa saj tudi res, ali nisem bil dosti mikaven? Prišel sem domu s tinega, sedem vasi mije bilo namenjenih . in mnogo novcev v gotovini. Grofinja Dziedusicka, bližnja sorodnica mojej materi in njena edina prijateyica, ta in moj oča se kar nista mogla videti poprej, zdaj pa se je sprijaznila ž njim, dala gostijo na njegovega godu dan in takrat me je pokazala radovednemu sosedstvu. Tega ne tajim, ta prilika me spominja na otroška leta, na* mojo mater, in v mojem govorjenji je bil tudi res kazen ta gorki spomin. Baron je spoznal to, in kaj bi rekel, skor nehote mi je opomnil: „„Gospa grofinja ima dve hčeri za možitev. Gospoda Tomaža Jazloviecki-ga bi rada za zeta; saj sorodstvo, to ne ovre možitve, za novce se lehko dobi dovoljenje za možitev. Ktera mati bi zarad tako krasne nade ne pozabila razžalitve? ktera bi se ne sprijaznila z najsamoglavnejšim sovražnikom, kaj?'^" — Te baronove besede so se mi zdele nekako preroštvo, sladki spomini so se ume-knili žalostnej resnici, da na tem svetu se ^vse godi le zaradi umazane sebičnosti, ne iz dobrega namena. Šel sem torej na gostijo, ne tako, kakor bi šel Jazlovieckijevkin sin k edinej njenej prijateljici, temuč šel sem k njej tako, kakor gre modri človek velikega sveta k grofinji, ki ima hčere za možitev." „Oča in sestra sta šla k grofinji precej na obed, jaz in baron sva prišla pa še le na večer na veselico. Oblečen sem oil v rudečo maltansko monduro ; pozabil sem vama povedati, da sem šest let star že bil maltanski vitez ; dobro sem že vedel, kako se mora člo- 170 vek vesti med omikanim svetom, in baron mi je ves pot trobil na uho, na veselicah mora malo govoriti človek, da mi ni treba poprej plesati, še le naposled naj le zmerom kažem, da mi je dolg-čas, da sem razmišljen, to ali pa nič — snitek na tako veselje. Že so plesali, ko sva prišla midva. Ko sem se bil pokazal, ko sem bil pozdravil goste in odsukal se po tistih mnogih običajih, potlej sem se vstopil kje k zidu in stal sem tamkaj tako, kakor slop; posmehoval sem se in le francoski sem odgovoril, če me je kdo kaj vprašal, z baronom sva pa šepetala o različnostih, ki sva je videla tu. Očetu sem na očeh poznal, kako me je vesel, okrog sebe sem slišal pa več glasov: „„Kako lep človek je ta mladi Jazloviecki !" " — Vtem je prišla gospa Dziedušicka in s svojo navadno milostjo omenila mi: „ „Kako sem srečna, ker vidim vendar zopet enkrat gospoda Tomaža, precej sem se spomnila na mater!"" Ta spomin me je vshitil, prikazala se mi je mati pred oči. Kakor otrok, tako bi bil planil grofinji v naročje in začel razgovaijati se ž njo o srečnih minolih časih, ali grofinja je morala oditi na gospodinji posel, samo popro'-sila me je, naj grem plesat. Jaz, divna stvar z željo, ali brezi volje, čutil sem, kako me je zapustila precej samoglavost — in že sem hotel poprositi na ples eno Dziedušickinih hčeri, kar začujem za seboj nekoliko mladenčev: „„Rudeče se je oblekla, tako kakor rak, a živa duša je ne povabi na ples !" " „„Kaj še? Saj še počenega réparja ne dobode za doto!""i>pr „„To je vse, kar je na njej."" jitm^nt„,,Sam Bog zna, kje vendar je še to dobila?"" „„Oča je bil nek da Kosciuškov praporšček, tako pravijo."" „„Gledi ga no, velika zver!"" „„Kako neki to, da grofinja pušča take muze v svojo hišo?"" „„Tej bi že lehko rekel: le sedi, dokler se ne zmoti kdo."" „„Za ključarice pač, za ženo pa vem, da je nebi hotel noben mladenič imenitnejšega rodu."" „Ta razgovor me je razkačil ; močno so me pretresnile materine besede: ljubi svojega bližnjega; moj hudobni duh: baron, ta je bil daleč od mene. Ozrem se po sobi in zagledam v kotu gospodi-čino v rudečej suknji; sedela je pri nekej starej gospej ; obraza nisem mogel videti; ali ste nalašč sedli v ta kot, ali kaj, tega ne vem." „Ta trenotek so viknili godcem : „ „Valcer !" " — Jaz začnem razrivati ljudi; zvrnil sem nekoliko stolov, zapel se za obrobljena oblačila nekterim gospodičinam, in te so na pol vstale, zato ker so menile, da bi je rad poprosil na ples. Pririnem se k gospodičini v rudečej suknji in poprosim je na ples; ona vstane, jaz jo primem za roko in odpeljem med plesavce. Nič nisem videl, nič slišal, kaj se godi okrog mene, čisto so se mi bile oči vtopile v plesavko. Kakor krasni safir, tako je bilo njeno oko; ne zemska, temuč nebeška sladkost je dihala iž njega. Obrvi je imela črne kakor žamet, in resice so deviško sramožljivo segale na krasno oko. Bleda rude-pica je gledala jej z belega lica. Caravno se je smehljala. Rast, 171 pleča, vrat, roke, noge, o, to so bile dražesti ! Lase je imela zlate, take, kakorsen je lan, lesketali so se jej in kodri viseli na gladko obličje. To je bil angelj ! Dobro še vem vse tako, kakor bi jo zdaj- ' le videl pred seboj: ta rudeča suknja, za vsak bel trak še vem, za vse trakove, ki i e bila njena obleka obrobljena ž njimi, in bela ruta za vratom in glavnik v laseh. Vsak njen skodrani las še pomnim, na vse to se še zmerom spominjam tako zvesto, kakor na edino razkošje svojega srca. Ko sva plesala, gledalo je moje oko v njeno oko, dihal sem s svojimi usti njeno sapo, čutil sem s svojo roko njeno srce. Na pol sem jo objel okoli života, njena suknja se je dotikala mojih kolen, njena nožica je plavala nad mojo nogo. Oziral sem se na njeno čaravno rudečico, na njene persi, kako se grudijo. Vitka je bila tako, kakor je vrbova vejica, lehka tako, ????? je vetrič lehak; obračal sem se ž njo, pa je nisem čutil v svojem naročji. Zdelo se mi je, da po nebu plujem z angeljem, ali s kako čaravno vilo; godba se je zdela mojemu ušesu petje, harmonija nebeških bitij. Oh, tako bi plesal vse svoje življenje ... na veke!" „Godba je utihnila, ples je prenehal, ali jaz sem imel še zmerom pred očmi svojo plesavko, in moja duša je še zmerom plesala, ž njo. Baron me je še le zbudil iz tega ljubeznjiviga snu: „„Dragi moj, tvoj oča bi bil skor skopernel od same sramote ; povedal sem staremu, da je že taka navada to . . . . , pa mi je verjel, a zdaj vsem pripoveduje čudne denašnje navade."" — Zahvalil sem se baronu, stisnil roko mu, ta pot iskreno, srčno; šinil sem k rudečej suknji in poprosil je na mazurko, tega pa nisem vedel, kako je ime jej. Toliko da sem pretekel nekoliko drugih mladenčev, ki so tudi hoteli k njej zato, da bi je poprosili na ples. Rudeča suknja je naglo prišla v modo, mladež je govorila: „„Mladi Jazloviecki, maltanski vitez, ni še davno, kar je prišel domu, ta je prvi plesal ž njo."" „„Stari Jazloviecki in baron pravita, da je to običajno."" „„Plešimo ž njo, saj je običajno to, pa je tudi res lepa dekle."" „„Kaj si djal? lepa! veš kaj? to je krasna dekle!"" „„Kako je lepe rasti!"" „„Njen oča je veliko žrtvoval domovini."" „„Pravijo, da ima bogatega neoženjenega strica v Varšavi."" „„0, gospa grofinja že ve, koga povabi v društvo."" „Grospe in gospodičine so me ne mara klele natihoma, ali nobena ni pokazala tega ne na obličji, niti s kako besedo, ker to je bilo običajno tako. Le potihoma so govorile druga z drugo, da je to čudna moda, in vsaka bi bila rada skor dočakala, da bi prišel tudi njej na vrsto ta običaj." ; „Ko sem plesal, v tem sem se menil ž njo, ali ¦— kako; skromna je bila, sama dobrota! koliko nežnega dovtipa in srčnega; čutja ! Se enkrat moram reči, to je bil angelj, to ni bila zemska stvar. Ni se silila ni z besedo, ni na smeh, nič prisiljenega ni bilO: na njej, tako da sem govoril ž njo na vsem svetu tako, kakor bi; bilaže od vedigabog kdaj znana; ali rad bi je bil vprašal, samo upaL 172 se nisem, kako je ime jej, in kje biva, kajti bal sem se, da bi se jej zamerilo to, vzlasti ker mi je razgovor drzne mladeži pred val-carjem zmerom šmnel po ušesih." „Po mazurki sem od enega svojih dobro znanih sosedov izvedel, da je Pavlina Zagorska ime jei, da je hči praporšice Zagorske, ki je mož še le pred nekoliko leti umrl jej za ranami, ki so mu je bili zadali na vojski pri Ščekotinah, in da zdaj biva v Jam-poli, kjer ima mati hišo, tri kmete in nekoliko kmetij 5 to je bilo vse njeno premoženje. Vseh skupaj je bilo čvetero: Zagorska, Pavlina, njena najstarejša sestra, zmerom bolna in brat, ki je pa služil v enem poljskih legionov. Njen oča, praporšček Zagorski, služil je v barskej konfederaciji in v Tadej - Kosciuškovej vojski z rajnkim Dziedušickim vred. Gospa Dziedušicka je zmerom skrbela za to ubožno družino. Ko sem bil to izvedel, stopil sem pred gospo praporšico Zagorsko in poprosil sem je, ali je smem obiskat priti na dom. Praporšica mi ie prav priljudno odgovorila, in res, 30znala se jej je na obrazu hvaležnost in materinski ponos, zato xer sem bil prijazen s hčerjo; ali zapazil sem na njej tudi nek strah, da ta priljudnost, da mladi gospodič, ker je prišel s tujega, tako je menilo sploh ubožnejše plemstvo, le zanjke stavi ubogej, kre-postnej devici." „Zdaj to noč, ko sem zapazil, da Pavlina pleše s kom drugim, precej mi je žalost stisnila srce; bolelo me je, ker sem videl, da krasne plesavke roka ni v mojej roci, in prvi pot se je lotil me srd na plesavca, ki se je drznil plesati ž njo. Ali minila me je žalost, minila jeza precej zopet, ko je na - me prišel ples s Pavlino; zdajci sem bil zopet srečen in vesel. — O razhodu sem Pavlino in njeno mater spremil noter do voza, omotal Pavlini noge in opomnil jo, naj se varuje ranega vetra; tako sem bil v skrbeh za-njo, kakor bi bila že moja; stokrat sem jo blagoslovil in dolgo časa strmel za vozom, ki so ga bili odpeljali trije konji, kajti na tem vozu je sedela čaravnica, ki se je bila prikazala mojim očem, mojej duši." „Ko bi vama hotel povedati, kakove čute je v meni zbujal pogled na Pavlino, zmanjkalo bi mi besed. Tačas sem bil ravno osemnajst let star, moja duša je bila polna mlade fantazije, srce je hotelo ljubiti in koprnelo je tudi po ljubezni; po tem večeru sem ljubil Pavlino tako, da noben živ človek ne more bolj ljubiti nikoga. O njej se mi je senjalo po noči, v njo sem bil zamaknjen po dnevi zmerom. Baron se je norce delal iz mene, sestra me je šČi-pala z jezikom, oča pak je često trpko molčal zato. Ali vse to vendar ni ugasilo silnega ognja v meni, ampak še razžarilo mi je srčno čutje." „Cez nekoliko dni sem odšel v Jampol, namreč naravnost k gospej praporšici. Silno mi je vdelavalo srce, ko sem prišel v mesto; KO sem pa prišel k zaželenej hiši, precej mije bilo kmalo milo, kmalo težko, zdaj grenko, zdaj ljubo. Tega ne pomnim več, kaj sem govoril prišedši, samo to vem še, da nisem črhnil ni besede 173 tega, kar sem bil na poti sklenil govoriti. — Gospa praporšica me je prijazno sprejela, ali vendar ne tako željno, kakor goste spre-jemljó take matere, ktere imajo hčere za možitev. V hiši je bilo vse primerno, ne ravno bliščobno, ampak vendar vse prav snažno tako, kakor je bila že navada tačas. Kmalo je prišla Pavlina v platnenoj suknji, živo rudeča in ognjenega očesa, tako je bila krasna takrat, kakor na veselici pri grofinji, ne mara še krasnejša, kajti moje oči so kmalo zdaj nove dražesti zagledale na njej. Iz početka je le nekaka bojezljivost vhajala v naš razgovor, ali kmalo je zginila tako, kakor zginejo béle pomladanske megle, kedar zlato solnčno obličje pogleda na-nje, takrat ko se više in više pomiče solnce. Razgovarjali smo se, ali ne tako, kakor se človek meni s tistimi modrimi ljudmi, ki vse vedo in nič: pomenek s Pavlino je iz megle izplaval na važnosti, ali kak nevsahljiv zaklad poetičnih čutov ¦ v njenej duši ! O kako krasno mi je minil ta dan ! Od detinskih let, odkar so mati umrli mi, od takrat ne pomnim več tako srečnega dné. Vse je bilo dobro tam, vse čaravno, krasno, kajti Pavlina je bila tam; zaljubljen sem prišel v hišo, v ljubezni raztopljen sem pa odšel." „Meni je napočilo novo življenje, raj same milosti se mi je odprl; ljubil sem in le Pavlina se mi je priljudna zdela. Ker nisem za gotovo vedel, ali me ljubi ali ne, to je vnemalo mojo ognjenost, krepilo mojo voljo, in odtezal sem se nekako satanskej baronovej vladi. Velikrat sem jezdil v Jampol, oča me ni nikoli vprašal, kaj imam tamkaj; le moje sestre poroka z baronom, ta mu je bila na mar, pa s tem si je glavo vbijal tudi, da bi mene odpravil v službo v Petrograd, in po njegovih mislih, po ženo. Ne pripovedam vam vseh malenkosti te ljubezni, ki so posebno važne le zaljubljenim in smešne takim, kteri se hladno ozirajo na-nje, in kteri je poslušajo. Pavlina je imela lepo telo, pa tudi lepo dušo, ona je bila edina Dodpora svojej starej materi, ona je bila uteha in angelj - varuh 3olnej sestri Heleni; družina jo je ljubila, ubogi so jo blagoslavljali. To je bila ljuba duša, pobožna, dobrotljiva; zmerom sem to-le mislil: na vsem svetu taka je Bila moja mati; tisoč in tisočkrat sem jej poljubil roko, tisoč in tisočkrat sem jej povedal, da jo ljubim, da jo čestim in blažim, predno sem iž njenih ust privabil besede : „„Jaz )a tebe !" " Oh, tačas sem bil srečen tako, da sam nisem vedel, cako. Rahlo mi je večkrat stisnila roko v svojo dlan; o, takrat mi je bilo razkošno vselej ! Pri Bogu, pri njenem rajnkem očetu in pri mojej pokojnoj materi sva si prisegla večno ljubezen, večno vernost. Po tej prisegi — kako mi je bil svet krasen, ljudi — kako sem jih bil vesel, kajti vse, kar sem le videl pred seboj in okoli sebe, vse to mi je Pavlina krasila! Z obema rokama bi bil rad srečo sejal med ljudi in med vse druge božje stvari, ali--moja sreča ni dolgo časa trajala." „Nisem še pozabil, to je bilo oktobra meseca: čez dva dni potlej je bila moje sestre poroka z baronom; hladen veter je piskal od polnoči, vržem burko na-se, zavsedem konja in oddirjal sem ? 174 Jampol sam, le hrta Dolota sem imel s seboj. Vso pot so krokarji letali nad menoj; konj je bil isker in krepkonog, pa se je vendar-le spodteknil nekohkrat in ni hotel tako dirjati, kakor je druge krati dirjal. V Jampoli je bila sama praporšica doma; poprašam je, kje^ je Pavlina. Povedala mi je, da je z doma šla na nekoliko dni, čez malo časa je pa omenila: „„Gospod Jazloviecki! Ti veš, da sem ti dobra in da ga ni takega človeka na svetu, da bi mu jaz rajša zaupala svojo hčer nego tebi; ne naš rod, da-si ravno je moj mož bil reven plemič, ampak premoženje in zdajno ime tvojega rodu, to je strašno brezno med vašo hišo in med mojo hčerjo. Tvoj oča gotovo ne dovoli nikoli, da se vidva vzameta; to vem, da se imata rada, ali to ljubezen morata razdreti. Ti najdeš že kje drugej svojo srečo, saj svet je velik, moja hči jo najde pa v zvéstosti do svojega Boga in do mene."" — Jaz vstanem: Moj oča ne poreče nič zato, pa tudi mora dovoliti! Jaz se oženim s Pavlino, pa je, jaz hočem biti vas zet, gospa! — Ali praporšica mi ni nič odgovorila, žalostno se je nasmehnila, tako kakor se nasmehne zdravnik, ko teši j etičnega bolnika, ki že umira. Na poti domu sem prvič takrat začel premišljati, ali zmorem očeta, ali vendar obupal pa nisem; kakor vsak tak človek, tako sem tudi jaz menil: nekako bode že, kakor Bog dade !" „Stikal sem zmerom, da bi bil z očetom govoril, ali ni bilo nikakoršne prilike, prav za prav: upal se nisem; da-si je ljubezen do Pavline dan na dan hujše gorela v meni, vendar me je strah bilo očetu spregovoriti o tem. Poročni dan moje sestre mi je dolgočasno minil. Kolikrat mi je bilo na mislih ta dan, kdaj duhoven mene' tako zedini s Pavlino, kakor je mojo sestro z baronom; urno sem hodil po svojej sobi iz kota v kot, na glas S€m nekolikrat izgovoril njeno ime. Stari Gregor v sprednjej sobi je čul to; stopil je noter, popraskal se po glavi, z levico podprl pod pazduho, z desno nogo pa, je stopil naprej: „„0j resnica, revna je gospodičina Pavlina, a tako dobra !" Jaz se prestrašim : „Gregor, kaj ti je ? kaj se je zgodilo Pavlini ?" „„Gospod, ti si vsemu temu kriv!"" ^ „Zakaj? govori razločnej^e." „„Ljudje tako sodijo, da jo hočeš ti imeti le za ljubljenko, ne za ženo."" „Kako to, kaj znači to ?" „„Da se ti, gospod, ne meniš nikoli oženiti ž njo, da jej le plačuješ, zato da te ljubi."" >,j^Ieni je kri šinila v lica od same jeze: „Kdo tako gobezda-, povedi mi, da pokoljem te gobezdače !" „„To bi jih bilo treba veliko pomoriti, saj vsi tako sodijo."" „Kaj ti, Gregor, pustiš, da tako govore?" „„Jaz sem se že potezal za-te, da si pošten, za Pavlino tudi, da je pobožna in krepostna, kakor je bila tvoja rajnca mati; ali ljudje, saj ne verjemó, da bi ti, bogati gospodič, res bil kreposten in da bi uboga gospodičina ne žrtvovala vsega za novce." " 175 „Jaz se hočem oženiti ž njo !" „„Bog daj to, samo ne vem, ali vaš oča privolijo ali ne,"" — odm^eval je z glavo stari sluga in skomizgal z ramami. „Vso noč si nisem mogel pomoči, sam na-se sem bil že jezen, premišljal sem, kako bi govoril očetu, in naposled sem se vendar izmislil, kako ogovorim očeta, da ga utegnem geniti. Ko sem vedel, da je že vstal zjutraj , šel sem v sobo k njemu. Ko me je zagledal, da sem bled, da imam solzne oči in da sem ie v gali, začudil se je : „ „Tomaž, kaj ti je V !" " „Jaz mu poljubim roke in začnem tako, kakor sem se bil na-' menil po noči : Dragi oČe, oženil bi se rad." „,,Skom?"" „S Pavlino Zagorsko." Vi, „Oča je vstal s svojega stola: „„Jazloviecki z Zagorsko?!"" '^*^''"„Huda jeza mu je švigala iz oči, in ta jeza mi je podrla vso srčnost, oprl sem se na zid." „Jazloviecki niso nič imenitnejši od Zagorskih, očeta gospodičine Zagorske so povsod spoštovali." „Oca je bil zdaj bled, zdaj rudeč : „„Gotovo me poprej vzdigneš na mrtvaški oder nego jaz dovolim na to ženitev."" „ Jaz stopim zdaj korak naprej : Oče, prosim te, pusti me, prisegel sem že in prisegam, da se Jazloviecki oženi s Pavlino Zagorsko ! Hotel sem ga prijeti za roko in pasti pred-enj, pa me je porinil od sebe : „„Poberi se mi izpred oči, bedak, iznevérjenec!"" ukazal mi je in sedel zopet na stol, jaz pa sem šel nazaj in še enkrat zatrdil: Oženim se gotovo !" „Cez nekoliko ur potlej je baron prišel k meni, tačas je bil že moj z^t."^Začel me je poljubljati in objemati; pravil mi je, ne kako je srečen, temuč kako dobro je to, če ima kdo ljubico za novce. „„Dragi Tomaž,"" djal mi je, „„najboljše je tako ženiti se; če je ženska hudobna, lehko jo pustiš in drugo izbereš si, čuj, zakaj kačiš očeta, le nekoliko tisoč cekinov, pa bode vse v kraji. Gospodičina Zagorska bode tvoja, jaz sem ti porok, da veš; oča se vsaj jezil ne bode zato."" — „Kakor vstekel, tako zavpijem: Nesramni slepar ti! in pehnil sem ga za vrata; bučo bi mu bil razbil, ali o soda je drugače hotela ; še za vrati je stegnil jezik : „„GospodTomaž, ohladi se, saj jaz sem zmerom tvoj sluga!"" „Ali nisem ga spodil naprej, gnjusil se mi je preveč, in nič mi ni bilo žal ta pot zato, ker sem se bil tako osvetil, kajti zdaj sem bil že samostalnejši." „Oča se je ogibal me, ni hotel govoriti z menoj. S Pavlino se nisem mogel sniti nikjer, sestra me je le pikala in gonila od sebe, baron pa je skomizgal z ramami; zdelo se mije, da me miluje, in z lisičjim smehom mi je zagotavljal svoje prijateljstvo, ali enkrat sem mu prijaznost plačal s sramoto, dalje sem mu jo plačeval pa z m zanlčljivostjo. Sklenil sem zmoči očin vpor, napisal sem list Pavlini in njene] materi, obljubil zvetost svojemu dragemu bitju, in odšel sem v Odeso." „Ko sem bil v vojacih vtem krasnem mestu, seznanil sem se s knezom Abas-Išmilom, častnikom v ruskej službi; do dobrega sva se sprijaznila s tem na pol omikanim Crkesom. Jaz sem mu popisal svojo ljubezen, povedal za Pavlino, kako je lepa, kako krepostna, častnik je pa poslušal me; Abaš-Išmil mi je popisoval svojo očino, kavkaske gore, in jaz sem ga tudi poslušal, če na tem svetu koga poslušamo, znamenuje to, da nam dopadajo njegove dobre misli ; ali če ga poslušamo, in na obrazu in na drugem životu kažemo, da nam njegove misli segajo v srce, da čutimo tudi vse, to je znamenje gotovega prijateljstva; tudi midva s Crkesom Kabar-dincem sva bila prijatelja." „Cetrti teden sem dobil v Odeso list z doma; pisala mi le sestra, da je oča zbolel: „„Tvoj vpor, tvoj nerazsodek našega dobrega očeta pogrezne naposled še v grob." " — Poslovil sem se od svojega novega prijatelja, prisegla sva si vemo prijateljstvo in vrnil sem se domu. Prišel sem res domu, ali že prepozno : nisem več videl svojega očeta. Pet dni poprej je umrl in njegova poslednja volja zastran mene, njegove blagoslovilne poslednje besede nepriču-jočemu sinu so bile te-le: „„Proklet bodi Tomaž, ako s svojo ženi-tvo poblati Jazlovieški rod !" " — Jokal sem za očetom ; pozabil sem,, da me ni ljubil tako, kakor ljubi oča svojega sina, da me je ljubil le zato, ker sem bil Jazlovieškega rodu. Sestra in zet sta bila nenavadno prijazna z menoj. Na smrtnej postelji je oča mojej sestri in meni odločil premoženje v gotovini glede na najino pravico, da se ne izplača tako dolgo časa ne, dokler ni gotovo, koliko ima baron svojega premoženja. Ali ker baron ni imel ni tistih kurlanških, vlastnij^, ni tistih starih gradov, bivali smo potlej skup. Videl sem zopet Pavlino, krasno, dobro Pavlino, ki me je še zmerom ljubila tako, kakor poprej. Nič ni bilo več na poti najinemu zakonu, le čakala sva še, da mine žalost v hiši. Moja sestra je bila prav prijazna ž njo, baron je zmerom hvalil njene lastnosti in kazal, kako ga veseli moja bodoča sreča, jaz se pa zdaj nisem le nadjal, temué za gotovo sem menil, da imam srečo že pod pazduho. (Dalje prih.) Skalam. (Zložil M. Flegerič.) Vrhunci sivih skal, Pokriti z mokrimi meglami ! Kdo je, ki ne bi znal, Kak žalotužno je med vami? Broj klavernih cvetlic Na vaši golopusti steni, Podoba je cvetlic, Ki bližajo se že jeseni. 177 Šumeča bistrica Tekoča brzo od vas šumeče, Kor plaha deklica, Ki zapeljivcu uiti hoče. Tu vidiš vsaki hip Skakljati kozo po višavi; Nestalne sreče kip , Ki zdaj se tu, zdaj ondi vstavi. Tu kavran ¦— črni tič — Popevajé vrešči neznano : To je bolnikov krič. Ki ima skelečo strašno rano. Z verhunca tu v prepad Zelenopiaan gad se vije: Tako gre v tmino tat, Ki blagi svetlosti se krije. Al vendar blaženo In sladko meni ste svetišče; Ker srce žalostno Pri vas je našlo pokojišče. Jezikov zlobnih strup Ne rani v vaši me samoti, Z lažmi napolnjen up Mi revnega srca ne moti. Narodni pevci na Poljskem in Maloruskem. (Zgodovinski obraz, spisal K. Wl. Wojcicki.) Pomrli so poljski bardi in goslarji, ki so se skušali s sosednimi druidi, kdo da bode svoje rojake živejse vnemal za , boj ali pak vedril pri gostijah. Njihove pesme so vnukom izginile iz spomina, . - in nema njihova harfa trohni v poza- bljivosti. Aleksander ?????. Narodu našemu so goslarji prešli iz spomina. Pozabljene so večidel stare pesme, ti spomeniki minolih let; samo v seljakovem spominu je ostal še nekak odziv slovanskega značaja, duha in mišljenja. Le redko kje sedaj še ugledamo kobzo, le redko kje ^srečamo kacega popotujočega dudarja, in vendar jih je za časa Štefana Baterija bilo toliko, da je deželna sodba 1578. 1. izdala ukaz, naj vsak dudar plačuje 24 grošev na leto. Duda in lira ste odmevali po gradéh panov (višega plemstva) in po dvorih žlahte (nižega plemstva); tudi vitez, kedar se je z oprasene bojno opravo vračal domu iz boja, tudi ta se ni sramoval v roke vzeti dude, lire ali pa bandure. Ko je slavni junak, knez Samuel Korecki, kterega Twar-dowski iz Skripne po pravici zove turškega Peruna, ko je ta knez po nesrečnej bitvi prišel v turško robstvo, vedril je s kobzo nesrečne svoje drugove. K ob z a, tudi koza ali duda, bila je najbolje udomačena po severnih pokrajinah reke Visle, lira in bandura pak pri Rusinih. Dudarjev je bilo mnogo, nekteri so biH naseljeni po mestih ali selih. Glasnik IX. tečaj. 14 178 nekteri pak so vedno popotovali, ter s kobzo in pesmami prehajali sela, dvorove in gradove. Na Maloruskem nahajamo še tako znane pevce (spiewacy). Slepci se to, pa ne od rojstva, ampak taki, ki so se ali sami oslepili, ali pa so je njihovi roditelji. V Pokuciji ob Prutu sem poznal nekega starca, ki je bil dva vnuka oslepil. Slepi ti starci večidel sami igrajo, včasih pa je spremlja še najmlajši sin z liro. Ginljivo je še dan danes, kedar ugledamo kakega slepega starca popotovati skozi vasi in dvorove, ter opirati se na mladega svojega sina. Starec sede. Pred njegovimi očmi se razgrinjajo sive, temne planote, sin na njegovej strani pa verti škrnek; gibčno udarja na strune, zbujajo jim skladne glasove, da potem zapojeta ali pobožno pesem, ali pa kako tugopolno dumko. Toda pravi narodni pevec ne zapoje niti dumke niti vesele kolomejke, dokler ni odpel pesme od sv. Nikolaja; potem še le ga starec opomni kake dumke, in sedaj začne mladi pevec igrati in peti svetne pesme, pa nikdar ne zabi, skleniti je s kako veselo kolomejko. Tako popotuje iz vasi v vas, z dvora na dvor; slepec si polni torbico s hrano in pobira novce v mošnjico, potem pak se ves radosten vrača domu, da v brezskerbnej zadovoljnosti povžije, kar si je bil pridobih Večkrat je tak panjenko, ¦— tako je zovejo na Maloruskem, — najpremožniši v vsej okolici, nobeno dekle se tako lepo ne oblači, kakor panjenkova hči. Veča še pa je slava, odličnost in spoštovanje, ktero uživa pri svojih rojakih. Torej ni čuda, . da v enakej brezskrbnosti živeči oca sam slepi svoje vnuke, da se v njegovem kolenu ohrani častitljivi rod dedov (did). V matijevškem selu ob Prutu, blizo mesta Kolomia (v avstrijskej Galicii) sem našel pravi izgled enakih slepcev. Na Poljskem je pred nekimi sto leti mnogo bilo enakih slepih beračev, kar priča star dvogovor 1553. 1. v Krakovu natisnjen pri udovi Florijanovej. Panjenko pa tudi sam jemlje liro v roke in igra. L. 1832 sem našel na gorah, blizo glasovitega vodopada Prutovega, nekega slepca. Po naključbi dojde v ravno istem času prepevajoči lirista mimo in zaigra. Ko slepec začuje glasove, ves zadrgeče, in živo poprosi, naj mu da liro. Perstje so se mu tresli in pohlepno je roki stegnil, kakor po kakem zakladu, toda svojeglavni lirista mu ni hotel dati lire. Še le potem, ko sem mu bil jaz podaril nekoliko novcev, še le potem je uslišal vročo željo slepčevo. Sedaj se slepec loti lire, prostejše so dihale njegove prsi, glavo sklone, uho pritisne k nastroju, in gibčni njegovi prstje skakljajo po tastah. Lahka ru-dečica mu je oblila bledo lice, globoko čutje se je izraževalo na vsem životu. Istina je, da še nikdar nisem videl lire v roki tako izurjenega mojstra! Ko je slepec doigral, upadli ste mu utrujeni roki, glavo je naslonil na skalo, pod ktero je sedel, znoj pak mu je. curr koma lil po razvnetem obličji. Liriste pa tudi čestokrat potujejo v pokrajine na gorenjej Visli, in Mazuri ravno takisto čislajo prepevajoče te igralce, kakor glasor 179 vite svoje mazovske dudarje *). Dobro se še spominjam nekega sivolasega tacega pevca, ki je po Varšavi hodil. Bil je visoke rasti, malo pripognjen in sivolas mož, častitljivega in jasnega obličja. Vedno je nosil Širok in modrojasen plašč s kratkim tolarjem. Z liro pod plaščem je hodil od hiše do hiše, prepeval stare pesme in dumke, in čestokrat se je pokazal tudi na očitnih sprehajališčih, kjer so tužne pesme donele iz njegovih ust. Prav dobro se ga še spominjam, še sedaj menim, da mu zrem v častitljivo in plemenito obličje, da gledam mladenško rudečico na njegovih licih, da gledam dolge sive lase, s kterimi si je vetrec igral, da gledam dolgi njegov plašč, nenavadno nošo med gizdavo varšavsko drhalijo, še sedaj menim, da gledam veličastno postavo starčevo in poslušam njegov tresoči glas, ki je tako milo odzival drhtečim glasovom njegove lire. — Vse to je na-me, mladenča še, imelo velik upliv. Bil je on poslednji pevec in lirista, kar smo jih tu videli. Sredi pofrancoženega in ponemče-nega mesta je s temnim grobnim glasom prepeval stare pesme. Vsak ga je preziral. Tudi se še dobro spominjam, da je ob neke-priložnosti ves razserjen prišel iz neke gostilnice, kjer si ni möge nič prislužiti zato, ker ga je prevpila neka ženska s svojim kričanjem, in v gnjevnej slutnji govoril mi je tele besede: „Beda jim! ker nečejo poslušati starca, ki jim davne čase in njihove čine obuja v spominu." — Nisem ga potem več videl. Zastonj sem ga iskal pov-sodi, kamor je najrajši zahajal. — — Zavili so ga v modri njegov* plašč, in v njem zagrebli; liro pak, s ktero nihče več ni mogel igrati, vergli so v peč, da je malo pogrela sobo neki ubožni rodovini, pri kterej je starec stanoval. -9^^ Bi jj ; aa $1 9« , itÄb leJorf irt ?\ im ßs rti Zarad mnogih vzrokov so pri nas izginili pevci, goslarji, du-darji in banduristi. Grlavni vzrok pa je gotovo bila silna naklonjenost k tujemu, razširjanje italijanske godbe, vedno rastoča množica inostranskih muzikalcev, in vsak dan splošnejša raba tujih nastrojev. Janez Gawinski je slutil, da bode utihnila ondajšnja godba, ko je 1688. 1. v svojih seljankah smrtno pesem zapel svojej kobzi, ktere je ondaj tudi plemstvo že pozabilo. ,,Ja ona slawna kobza, z đerenicu zrobiona, Z cnoty nad cytry swemu panu ulubiona, Dia lutni w kat rzucona, dzis brz§cz§ z swierczami, Ach cudze w cenie, ewemi gardzimy enotami !" Vendar je kobza v XV. in XVI. veku bila najljubše godbino orodje plemičev, kakor nam priča Rej. Kedar je kak plemič povabil svoje prijatelje v gostje, sedeval je s kobzo v roki za ognjiščem, *) Ivan Protasowicz v svojem delu : „Inventores rerum" Wilna 1608, vrlo hvali mazovske dudarje. "'14* 180 ter kratkočasil se, dokler gostje niso došli. (Grledi Rejevo delo: Življenje nekega plemiča.) In v svojem delcu: „figliki" nam izvrstno risa plemiča, kteremu je duda bila tako priljubljena, da še drugače plesati ni mogel, kakor na dudo. „Ziemianin si§ oženil, nasz prostak u dwora, Nie umiai tancowaé bez dudy potwora: Pann§ mu wywiedzivno, pi§d piszczków zagralo, Chlopisko jako wryte, posród izby stalo. „„By mi jechai do domu ja, nie pojd§ tego, A co ja wiem, jako z nich mam sluchać którego"*' p,i Ledwo pana naszego w tanek wyprawili." Plemstvo, ki je v onem času vroče ljubilo domače plodove, zametalo je inostransko godbo. Ono je tudi na svoje stroške živilo mnogo dudarjev in banduristov. Kedar je kak plemič šel v gostje, večidel je vzel kakega godca s seboj, ki je pred njim grede igral. Ko so pozneje godce te namestili s trobci, dodavali so jim večidel še dudarjev. Maloruski plemenitaši so do današnjega dne imeli stalne banduriste na svojih dvorovih. — Tudi krakovski hribovci poznajo dudo, toda oni jo zovejo koza ali kobza. V Veliko-poljskej se še dan danes nobena narodna veselica ne vrši brez dude. Kar je slo-' vaškemu hribovcu pod sneženimi Tatrami gaj da, to isto je poljskemu hribovcu kobza, in v južnej Ruskej je ona še dan danes najbolj čislano godbino orodje. Pa je dudarjem tudi duda silno priljubljena. 1837. 1. sem bil dobil dudo od nekega Rusina iz Volinije. Dolgo mi je ni hotel dati, še le ko ga je nek prijatelj pregovoril in pre-prosil, dal jo je, vendar jo je prej še večkrat vroče poljubil, in za slovo zaigral je neko tužno dumko. Tem dudarjem, banduristam in liristam se imamo zahvaliti za najstarše in najlepše pesme, kajti oni so popotovali iz vasi v vas in tudi druge vadili in urili v petji in v godbi. O vsakem lehko rečemo, kar maloruska narodna pesem govori o starem Widortu, „????? ????? ero SHaioTb, Barn, ???? ????1?'? ????? ????, ?% ero ??????? ???????>?'? ?????h? ????, ??????? ????.'^ Kedar se je pokazal kak lirista ali dudar, koj se je narod zbiral okoli njega, in on gaje nagovoril takole: „Ali ste čuli kaj novega, dobri ljudje?" in če je dudarja bila volja zapeti kako zgodovinsko pesem, ali pa kako narodno pravljico, začel je takole: „Stala sja nam novina.*) Kedar je pak došel v kak vlastelinski *) Gledi: Wojcic: Piesni Uidu Bialochrobatow, Mazurów w Rusi i nad Begu.' T. I. i. ?. 181 grad, allupa na dvor kakega plemiča, navadno je takole prosil za posluh : „čujte ve plemenite gospodične in ve poštene gospe !" In ko je odpel pesem, vzlasti Če^je pel o kakej ugrabljenoj devici, navadno je dostavljal nauk: „Cujte, plemenite gospodičine in gospe, kako težko da je, nenadoma zapustiti dom in roditelje." Enake vvode nahajamo tudi pri drugih pevcih in pesnikih. Porok nam je kraljedvorski rokopis. Tudi ondi se pesem o turno-vanji začenja na dvoru polabskega kneza: „Znamenajte starši mladi '^^ O potkach i o sjedani." Enako tudi pesem o Jaroslavu : „Zwjestuju warn powiest weleslawnu O welikich potkah, lutych bojech; Nastojte i wes swoj um zbirajte ! Nastojte, nadiwno wam sluchu." V zbirki slovaških pesem od Kollara (Narodnie Zpiewanki T. ?. Ofen 1835.) nahajamo pesem, ki se ravno tako začenja, kakor prejšnja: „Nesem wam nowinau emutnau." Enak wod nahajamo tudi v Igoru, prestarem tem spomeniku slovanskega pesništva. (Konec prih.) Dom žajfje kulture. Imel sem nekdaj profesorja, ki je bil ves zaljubljen v „reich" in njegovo kulturo. Kar strmelo je vse in se čudilo njegovi globoki učenosti, ko nam je jel pripovedovati o velikanski omiki in oliki po svetu, sosebno okoli tevtoburškega gozda; zraven nam je pa kazal, kaki siromaki in reveži smo mi v primeri s sosedi v „reichu." Da bi nam bil vse to prav po domače dokazal, nagrbančil je enkrat prav modro svoj obraz in nam jel pripovedovati, da posebno znamenje razširjajoče se kulture je to, koliko se kje porabi žajfe. Čem več porabi dežela tega snažila, tem viša je v omiki. To je bil za nas res tako popularen dokaz, da se mu ni dalo ustavljati, sosebno ker je gospod dokazal resnico tudi s številkami. Do pičice je kazal, koliko porabi žajfe Anglija, koUko Francija — v „reichu" je pa menda kar za vsacega žajfarja posebej vedel. Spaka! mislim si, taki siroveži pa tudi mi nismo, ne — saj je tudi pri nas dosti žajfe; v Ljubljani jo prodajajo za vsakim voglom; ali nisem si upal ugovarjati učenemu gospodu. 182 Profesor nam pa niso samo kazali nizkega našega stanja v kulturi, pomankanja domače žajfe, ampak tako je ganilo njih srce naše siromaštvo, da so nas velikrat velikrat opominjevali, naj bi vedno pridno rabili žajfarske izdelke, svojim rojakom v izgled, in pa kako naj zlasti pridno mazilimo svoje lase. Ali gospod niso ostali pri besedah, celo tako daleč so se zaleteli v svoji velikodušnosti, da so segli v žep, in podarili temu ali unemu kako dvojaČico, da si omisli za-njo kulture v žaj^i podobi. ..... '*^f Da bi kdo ne pritrdil gospodu, dokazal bom, da tudi med nami je kultura doma ter seznanil čast. bralce s preimenitnim kra- . jem, ki (po g. profesorjevi argumentaciji) s svojo žajfarsko omiko , prekosi marsiktero mesto na Angleškem in pa še v „reichu," s krajem, čegar kultura je tolika, da uniči in prežene vso tmino, nesnago in vse napake ljubljanskega — perila, seznanil bom^bralce s slavi-timi ljub. peričniki in pericami ¦— z Bizovikom. Žene in dekleta bizoviške! ve mi morda ne bodete za zelo vzele, če vas malo razglasim po svetu in s pripomočjo vaše žajfnice dokažem učenemu gospodu visoko stopnjo domače kulture. Dobro uro hoda pod Ljubljano, nad desnim bregom Ljublja-ničinim in blizo ceste, ktera se skozi Stepanjo vas proti Sostru steguje, razprostira se pod Golovcem vas srednje velikosti. Skozi njo priteče izpod bližnjih gričev potoček, ki svojo vodo pošilja Ljubljanici. Od daleč boš vasi kaj malo videl, sosebno po letu, kajti večidel je zavita v košato sadno drevje ; če se pa hočeš kaj bolj seznaniti ž njo, zvedel boš, da je že sila stara, da šteje skoraj sto hiš, ktere so do malega kaj majhene in s slamo krite. Zemljišča ima vas pičlo pičlo odmerjenega, le samo 16 je zemljiščnih posestnikov. In drugi? — kdo je preredi, če nimajo polja? Potok, ki teče skozi vas, to je zlata žila, ki prebivavce živi leto za letom, rod za rodom. Iz njega zajemajo hrane pridne roke in nihče ne pomni, da je tamkaj kedaj bilo drugače. Ali jim iz pod Grolovca prinaša zlatih zrn? Ali žive v njem školke, ki hranijo dragocenih biserov? Ne to ne uno, temuč to je potok, ki trebi in čisti celo Ljubljano, tukaj stanujejo znani peričniki — to je Bizovik. ' Ce se kak solnčni popoldan približaš vasi, že od daleč ti bije na uho glasno tolkanje. Cof — čof — čof se razlega izpod sto in sto rok na dolgo in široko ; po gričih in v ravnini pa so razpeti nav-, skrižem drogovi in vrvi, in na njih se v vetriču vije in pregiba belega perila brez števila — kajti v Ljubljani stanuje na tisoč in tisoč ljudi, kteri bi bili vsi radi beli in snažni. V dolgi dolgi vrsti stoje na desni in levi brhke ženske, starše in mlajše -- vse se giblje, vse premika. Brez dela ni nobena, celo deklice 7 — 8 let premetavajo manje reči po vodi, odnašajo že oprano na drogove, ali dona-šajo novega dela. Posebno prijetno jih je poslušati kak lep večer, v tihi noči; kakor mlatiči jo mahajo v redu po svojih koritih, da se daleč razlega, zraven pa pojó krepka grla domače pesmi, da jih je res veselje poslušati. , 183 To so urne bizoviške perice, ki se celo s tem ponašajo, da je k njim za časa ljublj. kongresa ruski car v vas hodil, kar res ni brez zgodovinske resnice. To perilo jim je vse njih premoženje, in mično jih je poslušati, kedar se začno s tem ponašati, koliko hiš da ima ta ali una v Ljubljani, to je: koliko niš tej ali uni perilo daje. Ktera ima v mestu najstarše in najpremožniše hiše, tisto tudi v vasi vse obrajta; in če umoži mati svojo hčer, da jej zraven ku-pičice terdnjakov še eno ali več hiš v doto. Tako barataj o naše perice za ljub. hiše, Ljubljančanje pa še ne vedo za-to. To je žensko opravilo. Po tem takem bi se pa vendar zelo motil, kdor bi mislil, da ženske v tej vasici vse preredé, in da so moški le trotje. Če stopiš lepo poletno popoldne v vas, našel boš res hiše vse prazne, le kaka zgrbljena starka čepi za mizo pa ravna perilo in kak sivoglavček kuri v veži pod velikim kotlom, krepke ženske pa so vse pri vodi •— in moški tudi pri zaslužku. Bizovi-čanie namreč so se vsi tesarstva poprijeli ali pa zidarije, kakor bi se bili zmenili; zjutraj zapuste na vse zgodaj vsak svoj dom in pozno zvečer se vrnejo krepki možaki in mladenci z zaslužkom domu. In ko pride ponedeljek, pomika se dolga dolga raj da voz proti Ljubljani, polnili velikih culj, v kterih je že očedeno in posušeno perilo umetno v skladavnice naloženo. Pred šenklavško cerkvijo se ustavi vlaknin urne ženice pobašejo vsaka svojo robo, pa se pogube po hišah. Čez malo se vrnejo z novim delom, nakupijo potrebnega za dom in haj d — hiti vesela družini ca zopet domu. Naj še dostavim, da imajo naše Bizovčanke ljub. perilo za svoj monopol. Večkrat je že tudi kaka druga ženica v okolici poskusila s tem delom, ali vsikdar se je na tako novico vnel hud hud boj v Bizoviku — počenjale in počenjale so naše edino za to delo opravičene in skušene vaščanke, da se je umaknila nova konkuren-tinja. Tako žive svoji obertniji vedno le same za-sé in se res tudi od vseh bližnjih sosedov ločijo po govorjenji in domačih navadah. To tedaj je znani Bizovik, tukaj stanujejo vrle in slavite ljub. perice, ktere naj s svojo žajfnico preučenemu gosp. profesorju pričajo, da tudi mi nismo zadnji v kulturi. Z. Kakor — ko — kot. (Spisal P. Ladislav.) Veliko pripomore k umevnosti to, da se rabijo za vsak pomen )rimerni izrazi. Treba je natančen razloček delati v pisavi pri ta-dh besedah, ki so si sorodne ali ki se v obhodni govorici včasi zamenjajo. Med take spadajo besede kako, ko, kot. Zlasti tisti ko je nekterim zelo priljubljen ter ga rabijo v raznih pomenih. O tej reči je govoril že g. Navratil (Glasn. 1864, str. 188) v odgovoru „Tovaršu." Toda on govori samo o primerjavnih (kopaparativ- 184 nih) stavkih. Besede te pa imajo tudi Še drugo veljavo. Skusajmo torej tu malo pregledati njih pomen in rabo. 1) Ko. Prvotni pomen besede ko je časovni (temporalni), in ta ko se rabi v odvisnih stavkih, ki kažejo čas glavnega djanja. Npr. : Trda noii je že bila, k o smo prišli domu. Mikavno mi je postalo vse se le potem,, ko sem zgodovino tega kraja spoznal. To sem 8??1? ko sem bil se doma. — Hrvatje imajo tu: kada, kad; Cehi: když. Ta časovni ko se rabi tudi v pogojnih stavkih II. oblike, in sicer tako, da mu temporalni pomen ostane in ravno čas je pogoj, da se djanje dovrši in ne dovrši. Tu je ko oboje ob enem časovni in pa pogojni, imenovali bi ga lahko temporalno - hipotetičnega. Npr.: Plačal bi ti bil, ko bi imel denar, to je, takrat bi plačal, kedar bi imel denar. Rad bi povedal, ko bi vedel (pa ne vem.) — Hrv. kada, kad bi; Čehi, kdy bych. Dalje se rabi temporalni ko tudi v dopustnem (koncesivnem) pomenu. Npr. Ko bi se moral učiti, pa poTiajkova, to je, čeravno^ bi se moral učiti, pa vendar pohajkova. Ko vsega primanjkuje, ti pa popijaŠ. Tu obvlada bolj koncesivni pomen, pa vendar se časovni še dobro čuti. Bolj medel je časovni pomen pri ko v stavkih vzročnih (Ja-nežič §. 430, a). Napr. : Komu smem verjeti, ko prevaril meje oni to je : nobenemu ne verjamem, ker me je prevaril on. Kaj mi to pripoveduješ, ko sam bolje vem, to je: Nepravi mi, ker sam itd. — Tu je časovni pomen komaj poznati, pa vendar še biva: misel se izreče v okrajšani besedi, kakor bi rekel: „med tem ko se zavedam, da bolje vem vzemem to misel za razlog, da ti rečem, nikar mi ne pravi.^' ' In tako dobi časovni k o skor zgoy ozročno veljavo. Opomba. Janežič ima tu vezi ki in ko. Vendar menim, da" niste enega pomena. Prosto ljudstvo izgovarja v takih stavkih ki, ko pologlasno, namreč k' (ki). Pisava pa mora take reči določno izražati. Ki sam na sebi je relativnega pomena, ko pa temporal-nega. Torej se sme ki rabiti za vzročno vez, kedar je vzrok v osebi sami, ko pa, kedar je vzrok drugi nego iste osebe, vendar pa iste dobe (ravnočasen), ali z drugimi besedami, k i se rabi, kedar je v obeh stavkih isti subjekt, ko pa, kedar ima vsak stavek svoj subjekt; postavimo stavke: „Kaj mi boš pravil, k' nič ne ves" — „kaj mi boš pravil, k' sam bolje vem naj bi pisali : „Kaj mi boš pravil, ki nič ne veŠ" — „kaj mi boŠ pravil, ko sam bolje vem.'' Po tem takem naj se ta a) razkroji v a), b). In pa v izgledu ondi : „Ne laei, ki dobro vemo, da si kriv," naj nastopi ko mesti ki. 2. Kakor. Bistveni pomen besede kakor je primerjaven in nanašaven ob enem. Kedar primerjamo enakost dveu stvari ali dveh djanj, izražamo ali vsaj mislimo si zraven še besedo „tako," in na to besedo se nanaša una, oni ste si korelativni, Npr. : K a kor umeŠ, tako govoriš. Gleda, kakor mi^ iz moke. Ti si tak bedak kakor on. 185 Da je kakor nanašaven, kaže že čerka r, ki daje besedi ¦ relativni pomen, enako staro slovenskemu ??. (1????? — kakor, ??? — kdor (praš. kdo), 1?????? — kedar (kedaj), kjer — kje). In v tem oziru ima nas kakor prednost pred kao, jako, zakaj njegov relativni pomen je naznanjen tudi po obliki. Isti pomen, namreč primerjavni in nanašavni, ima „kakor" tudi pri komparativu, to je, kedar primerjamo inakost (neenakost) dveh stvari. Samo da je govor tukaj nekako okrajšan, če pravim na priliko: „Jaka bolje pise kakor bere^' je tako, kakor ko bi rekel: „Jaka ne piše tako dobro kakor bere, ampak bolje". Pavle mi bolj dopade, kakor Jaka — Pavle mi dopade, ne tako, kakor Jaka, ampak ' bolj. Jaka si vec upa, kakor premore, — Jaka si upa, ne toliko, kolikor premore, ampak ve^ mana „Deseti brat"; 31. vezek izide meseca junija, •— Prve dni pri- . hodnjega meseca pridete na svitlo dve Kr. Smidovi pripovedki za otroško mladost v slovenski prestavi, namreč: „Sveti večer" in „Bogomir, mladi puščavnik"; prvo je poslovenil J. Bilec, drugo J. Parapat. Za tema izide s časom še več drugih Šmidovih t pripovedek, ki slove povsod kot najbolj pripravno berilo otroški , mladosti. Vsaka bode ozaljšana s šestimi podobicami. — Od g. A. Zupana je napovedana slovenska stenografija. — „Klasja z domačega polja" 1. vezek je prišel ravno kar na svitlo ; naj nam v kratkem priroma tudi v Celovec. IV. O Kedar; ugaaa; ») ako li; *) preživeti; v resnici; skusiti; le-to; *) slast, vžitek; *) pozabite; '") skrbi; ") utrujeni; ") nepokojev, trudov. Glasnik IX. tečaj, 15 194 Srbsko - hrvaško slovstvo. Natiskovanje Vukovih del lepo napreduje. V natisu se nahajajo „Srbske narodne pjesme Jircego-vačke (ženske)"; za njimi pride v natis rokopis „Život i običaji naroda srbskega". — V Zagrebu je prišel na svitlo II. zvezek hrvaških igrokazov za mladež; obsega pa tri vesele igre, po J. Filipoviću., prevedene, namreč „Sablja", „Kažnjena taština" in „Pravdaš", vsaka ' v enem djanj i. ¦— V Albrehtovi tiskarni ci je dogotovljena sloveča Visemanova povest „Fabiola ili crkva v katakombah" v prevodu J. Zorićevem; cena jej je 1 gold, 70. nkr. ¦— VI. Gjorgjević v Belem-gradu je izdal „Putničke črte", ki obsegajo tri zanimive potopise; Sliramare — Studenica in dva dana kroz českosasku Svaj carsku. Knjiga šteje 189 strani in velja za Avstrijo samo 50 krajcarjev. Češko slovstvo. Češka učena in lepoznanska književnost enako lepo napreduje. Da ne omenjamo drugih večih slovstvenih izdelkov, ki v posameznih vezkih na svitlo prihajajo, opomniti hočemo tu le imenitniših učenih del, ki so minuli mesec prišla na svitlo ali se za izdavo pripravljajo. Na prvem mestu naj stoji imenitno delo o starovinah češke zemlje „Pravek zeme češke" od prof. Eraz-| ma Vocela. Prvi oddelek, ki šteje 212 strani in je pojasnjen s 105 drevoreznimi podobami, razpada v devet poglavij in govori v. prvih dveh: o prevotni dobi češke zemlje, o kameneni dobi, o prvi-delavnosti starodavnih narodov, o rabi runskih pisem, o stavbah na koléh, o spominkih kamenene dobe, o bronzovi dobi itd. V petih sledečih poglavjih je govorica o keltiških Bojih, v poslednjih dveh pa o dobi markomanski. Cena knjigi, za ves slovanski svet imenit-nej, je 2 gld. 20 kr. — Razun tega se dogotavlja še več drugih učenih del: prof. dr. Studnička piše obširno delo o viši matematiki (1. oddelek se že tiska), prof. Hausman o mehaniki in prof. Tilšer o deskriptivni geometriji. — Vseučiliščini profesor J. Kvi-čala izda do konca tekočega šolskega leta: Sofoklovo „Antigene", „Homerove pesmotvore" in „Skladbo grškega jezika". — Prirodopisni časnik „Živa" začne v kratkem spet na svitlo hoditi; vrednik mu; bode učeni prof. Krejči. — „Sokol" spolecensky zpévnik češko-slo-^ vansky — ki ga je sestavil A. Urbanek, prišel je v četrtem razmnoženem natisu na svitlo. Ta izdava obsega 276 pesem. — G. Ferenc, profesor za slovansko literaturo na poštanskom vseučilišču pripravlja, za natis spis o slovanski filozofiji. j , , ' \>v-') Polsko slovstvo, v knjigarnici Wildovi v Lvovu je prišel na svitlo 1. zvezek dela „Historja literatury polskiej" ki jo je mladim Polkam spisala Felicija Wasilevska. Ta oddelek obsega polsko literaturo od naj starših časov do 1. 1521, v kterem so začeli v Krakovu polske knjige tiskati. Celo delo izide v 6—8 obširnih vezkih. — Izdava posmrtnih del slovečega pesnika Julija Slovačkoga je s 3. zvezkom dovršena; ta zvezek obsega žaligre: Beatrix Cenci, Niepo-prawieni, Horsztynski in nekaj dramatičnih odlomkov. — V Poznanju v knjigarnici N. Kamionskoga je prišla na svitlo popolna zgodovina polske literature od najstarših do najnovejših časov (I. 1865) pod na- 195 slovom „Rys dziejów pismiennictwa polskiego" od L. Lukaszewicza. Knjiga obsega 860 strani in bode dovoljno postregla vsakemu, kdor se noče seznaniti z bogato polsko slovesnostjo. — Slavni polski igro-pisec grof A. Fredro izda v kratkem zbirko najboljših svojih dramatičnih del. Obsegala bode ta zbirka igre : „Wychowanka — Ženic nebo nieženić — D wie blizny — Rewolwer in Wielky czlowiek do malycli interesow". Enako izide v kratkem nova komedija v petih djanjih „Zloty mlodzieniec" od Stanisi. Boguslavskega. Besednik. Iz Ljubljane. (Vesele in Žalostne prikazni v narodnem Življenji meseca aprila 1866.) — c — Velikanska beseda, ki sta jo naša čitalnica in krepki južni sokol velikonočni pondeljek v našem gledišču napravila stradajočim našim Dolencem na pomoč, bila je gledalcem in poslušalcem tako všeč, da ste omenjeni društvi 15. aprila na občno željo osnovali drugo besedo v istem gledišču. Vece pohvale obema besedama ne morem izreči, kakor če pravim: da so celo naši najsrditejši nasprotniki molčali o nju. Da bi hvalili to, kar napravite ti narodni društvi, da-si je tudi še tako izvrstno, tega nismo nikdar Sričakovali. Druga vesela novica o našem prihodnjem gledišču je ta, a se je ravnatelj A. Zöllner zavezal, vsaki mesec po dve slovenski igri dajati, ako mu deželni odbor preskrbi igre in so mu na pomoč tudi diletanti. G. Penu pa je ponudil vodstvo slovenskih iger. — Omenjeni veselici vehkonočne praznike pa je ogrenila okrožnica, ki je sicer izšla v imenu našega visokočast. konzistorija, ali zunaj višega šolskega ogleda nikdo izmed konzistorijalnih svetnikov ni vedel za njo, predno je „šolski Tovarš" ni v prikladi prinesel tiskane. Nemila ta okrožnica pa zlasti zahteva, da se nemški jezik vpelje še celo v tiste ljudske šole, v kterih se dozdaj ni učila. Koliko nevoljnoga hrupa je ta okrožnica po Ljubljani in po kmetih napravila, vidi se že iz tega, da so vsi časniki, nam pravični, ko en mož vzdignili se zoper njo ter jej temelj, na kterega se naslanja, tako izpodbili, da bode brž ko ne ostala mrtvo dete. Le „Laibaclierica" in „Triesterica" jo hvalisate in do neba povzdigujete. Se ve da! Še bolj poterjuje ta hrup po deželi novica, da se je vrli in možati dekan in deželni poslanec g. Iv. Toman odpovedal okrajnemu šolskemu ogledništvu prav zavoljo tega, ker mu vest ne pripušča, da bi pomagal v življenje vpeljevati to, kar je zoper njegovo trdno prepričanje. Da je pa v Ljubljani nekoliko tacih ljudi, kterim je ta okrožnica voda na njihov malin, kdo bo tajil; ali da večini naših meščanov ni do všeči, pokazale so volitve za mestni odbor, danes dovršene, ^iiako neki te volitve strinjam z nemilo okrožnico, vprašal bode morda kdo. Prav lahko, kajti v volitvah se izražuje dvojno za- 15* 196 upanje: zaupanje do mož, ktere volimo, in do mož, po kterih nasvetu volimo. Možje pa, po kterih nasvetu smo z ogromno večino izvolili vseh 9 novih mestnih odbornikov, so prav tisti vrli naši rodoljubi in domorodci, ki so se tako možato in krepko vzdignili zoper to okrožnico; ali ni torej očitno, da je velika večina mestnih volilcev prav s svojim zaupanjem do teh mož pritrdila njihovemu mnenju? Toliko zaupanja do narodnih vodjev še nikdar ni pokazalo naše mesto, in odkritosrčno rečem, da se ga tudi letos še nismo na-djali; pripisujemo ga nemili tej okrožnici in strastnim napadom narodnih nasprotnikov v deželnem zboru, ki so meščanom odprli oči, tako da vedo, kje da so pravi narodovi in mestni prijatelji. In tako čedalje bolj gine zaupanje do tistih, ki nam ne privoščijo zagotovljene narodne enakopravnosti. In to je vesela stran nemile nam okrožnice. — Trdinova zgodovina Slovencev, ki jo Matica slovenska izda za 1865. 1., se že tiska, nadjamo se, da bode gotova do 2. občnega zbora, ki bode menda 7. junija. Brž za tem zgodovinskim delom se prične tiskati zemljepisni „Erbenov spis o Kranjski in Koroški deželi", po Rebečevem prevodu. Za 1866. 1. je Matici došel spis „Stirje letni časi", kterega je prof. Iv. Tušek izdelal po „Ross-maesler-u". Da bi pač g. Tušeka posnemali vsi slovenski pisatelji, ki imajo pripravljene rokopise, kakoršne ima Matica izdajati po 2. §. svojih pravil ! Podvizajte se , rodoljubi ! ? Iz Dunaja, 11- aprila. — Novi odbor „Slovanske Besede" se trudi na vso moč, da se utrdi do dobrega leto zbirališče i središče vsem omikanim Slovanom dunajskim. Ker seje preveril, da je pridružena gostilnica društvu velik zavor, zato je dokončal te dni, naj se „Slovanska Beseda" o Mihólji (sv. Mihelu) t. L preseli v kako drugo poslopje, kjer je pri tleh dobra gostilnica, ki pa ne sme biti pridružena, nego samostalna. Tako misli odbor na leto prihraniti 1000—1500 gld. za potrebnoj še reči. Knjig se je nabrala lepa kopica, največ čeških pa ruskih vsake vrste. Tudi časnikov slovanskim z nekterimi tujimi vred so tri polne mize (ena velika okrogla, pa dve manji). Zvečer pohaja v čitalnico toliko gospodov, posebno dijakov slovanskih, da so jim omizja že ??????h???. „Beseda" ima do malega vse imenitnejše časnike slovanske, ki se jej pošiljajo po rodoljubji blagih mož skoro vsi na dar. *) Vse take rodoljube voli odbor za „prave družabnika" (ude). Deležnikom se je zlajšal pristop s tem, da se sme plačevati letnina tudi na mesce (po 1 fl.). Dijaki plačujejo le polovico (namesec po V2 A-)- Poglavitni namen „Slovanske Besede" je, da se vresniči knjižna vzajemnost slovanska. Vsi vemo, koliko napotij je še zdaj edinemu knjižnemu jeziku slovanskemu. Dokler se ne bo smel tisti jezik, ki bi ga imeli radi za (vse slovanski) knjižni jezik, po vseh naših šolah očitno učiti, — dotlej bodo naše ž e 1 j e . . . prazne. Malo *) Izmed slovenskih: „Novice," „Slovenec" pa „Slov. Glasnik." Eden (Seski) iej prihaja celo iz Amerike: „Pozor Americky," ki se meri z velikanskim „Ruskim Invalidom." 197 bi pridilo, ako bi počeli tudi vsi „slovenski" časniki že drugo leto namesto latinice rabiti samo cirilico, — Cehi, Hrvatj e ^ i Polj aki niti ne mislijo na to. Tudi jih (sosebno Cehov pa Poljakov) zdaj ni volja, iznebiti se svoje lepe književnosti i knjižnega jezika svojega, pa sprejeti s cirilico vred n. pr. — ruski jezik, ki ga govori večina, ki se ga pa nekteri v naši državi iz posebnih vzrokov strašno boje, ter zato ne dopuščajo, da bi se učil po vseh očitnih učilnicah slovanskih. Dokler je pa taka, ne morejo se vsi slovanski učenci —med kterimi so tudi naši prihodnji pisatelji ¦— ruščine tako dobro naučiti, da bi znali gladko i pravilno po ruski pisati, — nikar govoriti; kajti veliko lože je kak jezik razumeti i pisati, nego govoriti (posebno narečja, ki jih je govoriti teže od tujih jezikov). Kdor pa hoče biti n. pr. ruski pisatelj, mora znati, to je da ta jezik vsaj dobro razumetiipisati. Prijatelj, ne misli, da sem kak „razkolnik"; tudi jaz želim iz vsega srca Slovanom edinega knjižnega jezika; tudi jaz bi se učil rajši enega samega, nego štirih ali celo devetih (s staro slovenskim vred). Ali na žalost vidim, da pri takih okolnostih zahman hrepenimo po edinem jeziku. Vendar nečem obupati, da bi ga kedaj ne imeli. Ali kako se nam osnuje i kako ga dobimo, — tega ne ve zdaj živa duša. Utegne pa kedaj, če kaka državna sila tega poprej ne opravi, — prešiniti i književno zediniti mogočen duh ves slovanski narod, posebno če se narodi med njim kakošna prebistra razsvetljena glava, ter počne pismeno oznanjati svoje neznano modre i visoke misli. Porečeš : kaj pa svetuješ za zdaj ? Ravno to, kar sem svetoval že dvakrat očitno. — Vsak Slovan, kteremu je mar za knjižno vzajemnost slovansko, naj se priuči najprej cirilice, potem pa naj prebira marljivo knjige i časnike vseh (ali vsaj poglavitnih) narečij slovanskih. Ce kdo tudi iz početka ne boš razumel vsega, ne obupaj mahom ; iz besedne zveze bodeš razumeval čedalje bolje, čedalje več — tudi brez slovnic i slovnikov. Ce pa prebereš vsaj povrhoma tudi slovnice ali konci Miklošičev nauk o glasji in preglasji vseh narečij slovanskih s pre-imenitnim staroslovenskim vred, skoro boš umel^do malega vse, kar boš citai po ruski, srbski, češki, poljski itd. Če pa poiščeš včasih kako besedico, ki je ne umeš, v slovniku, napredoval boš še hitreje. Vsi Slovani, kteri bodo ravnali tako, uméli bode brž knjižni jezik vseh drugih bratov slovanskih, i če se srečaš s takimi Slovani, dobro se boste umeli, če tudi se pogovarjate vsak v svojem maternem (knjižnem) jeziku. To pravim iz skušnje. — Slovenca umejo drugi Slovani mnogo lože, če izgovarja besede ravno tako, kakor je pišemo, n. pr. delal sem, šel si, prišel je itd., (ne pa: deloü sem, še si, ???^? itd.*) — Potem takem bi lehko prebirali omikani *) Nekteri Korošci i drugi prarijo res tudi po domače: „pn'«li, prinesli itd., ne pa: praii, prnesli itd., kakor pravijo po Kranjskem. 198 Slovani vzajemno i umeli knjige ruske, česke, poljske i jugoslovanske, kakor je umel nekdaj vsak Grk vsa poglavitna štiri, narečja knjižnega jezika starogrškega. Teh vodil se drži zdaj tudi „Slovanska Beseda." Znano je; že, da se posvetujejo novi odborniki njeni in opravljajo tudi pismena opravila vsak v svojem maternem jeziku brez kake spotike; latinica se druži s cirilico. Hvale vredne so torej tudi poskušnje iz različnih narečij slovanskih v „Slov. Glasniku." — Nadjam se, da se skoro spet začne nauk ruskega jezika, ki je bil ustavljen zbog neke „oblične" (formalne) zapreke. Dunajski Slovenci se veselimo zdaj najbolj prihodnjega lepega . . . „Klasja z Iz Prage. — n. Nedavno so povedale novine o novem Mezzofantu, češkem pravniku Šerclu, ki 25 let star govori in piše pravilno in gladko trideset različnih jezikov. Zadnji dve nedelji je Ai'a, Pražanom dana priložnost, občudovati slavnega jezikoznanca; podal je v očitnem govoru nektere odlomke svojih ogromnih vednosti. Govoril je najprej o abecedi mnogovrstnih jezikov in pokazal ne-omejenost človeških glasov. Potem je z izurjeno roko kazal različne lisave, pisal ravno tako urno in lično od desne proti levi, kakor od eve proti desni, in ravno tako tudi prečudno pisavo, ki sklepa obe te v eno. Na zadnje je povedal v 30 jezikih ob kratkem svoje življenje. Vse se je čudilo preučenemu mladenču, in prvikrat seje sešlo toliko ljudstva, da jih veliko ni imelo prostora v veliki dvorani, kjer je govoril, tako da je moral drugo nedeljo ponavljati v veci dvorani. Zdaj poj de ta češki Mezzofanti v orientalsko akademijo v London, da se tam še bolj izuri in dovrši. „Umetniška Beseda" tukajšnja postaja čedalje bolj središče češkega slovstva in vseh lepih umetnosti sploh. Ona se je potrudila tudi, daje Praga 20. aprila slišala veličastni oratorij slavnega skla-davca abbea Liszta. To najnovejše delo slovečega mojstra je bilo igrano dozdaj le še v Pešti in Mnihovem. Ker bo v kratkem 50. let, kar je ranjki Hanka našel kralje-dvorski rokopis, sklenila je „um. Beseda" poleg druzih imenitnih del izdati tudi veliko vseslovansko Anthologijo. Razposlalo se je že vsem slovanskim narodom povabilo, naj jo podpirajo pri tem delu. Oglasil se je prvi poljski zgodovinar in znalec poljske literature Siemenski in obljubil svojo pomoč, zlasti pa je prevzel životopise poljskih pesnikov. Ravno tako sta se oglasila tudi znana moža: Viktorin (Slovak) in Jagić (Hrvat). Nedvomno se odmeri tudi slovenski literaturi primeren prostor v tem imenitnem delu. — Sklenil je tudi literarni odbor omenjenega društva, da je pri volji, vsako lepo-znansko delo, ki se mu v ta mamen pošlje na tanko presoditi. To je vse hvale vredno, ker so v odboru izvedeni možje in se tako ogne vsaki enostranski kritiki. 199 „Glasnik" je že večkrat omenil in tudi nekoliko priobčil iz izvrstne knjige bratov Jirečkov o starinstvu slovanskem. Ravno kar je izšla za poznanje slovanske nekdajnosti druga prevažna knjiga iz rok slavnoznanega prof. Vocia z napisom : „Pravek zemé češke". — Ob enem se je ustanovilo tukaj društvo, ki je prevzelo težavno nalogo, nabirati spominkov in virov za zgodovino slovanskih očakov in zgodovino stare slovanske umetnijo. Na čelo sta društvu stopila moža, ki slujeta daleč čez meje svoje domovine, vseučiliščni prof. Vladislav Tomek in arhivar K. Jaromir Erben. * Hrvaški igrališčni odbor je 5. m. m. prisodil darilo 80 gld. g. H. Pennu, bivšemu členu hrvaškega igrališča, za njegovo dramatično delo „Propast Metula" in drugo g. J. Tomiću za njegov prevod „Jadviga". •— Ob enem je razpisal slavni odbor sledeča darila: 60 cesarskih cekinov za najboljšo izvirno žaligro iz jugoslovanske po-vestnice, 80 gold, za žaligro, prvej po veljavi najbliže; za veselo* igro iz domačega življenja 24 ces. cekinov; za najboljši prevod kake klasične drame 80 gld., za drugo tej najbliže 40 gld. in za prevod kake manjše igre iz družabnega življenja 40 gld. — Rok trpi do konca meseca septembra t. 1. * Letos se bode praznovala tristoletnica preslavnega sigetskega junaka M. Zrinjskega, ki je 7. septembra slavno smrt storil za cesarja in domovino. Po mnogih straneh se že delajo priprave, da se vredno poslavi ta sloveči vitez. Odbor županije varaždinske je sklenil med drugimi, da se na svitlo da knjižica „grof Nikola Subić-Zrinj-ski", ki jo je spisal g. Perok, in se prav po ceni razširi med narod. Tudi ilirska matica z društvom za jugoslovensko povestnico mu pripravlja častno knjigo in poziva vse hrvaške pesnike in druge pisatelje, da jej pošljejo za-njo pripravnih spisov v vezani ali nevezani besedi. * 29. marca je bil pokopan eden prvih domorodcev hi-vaških, dr. Josip Vranicany - Dobrin o vic. „Naše gore list" pravi o njem: Pok ojnik bijaše domorodec u najplemenitijem smislu rie ci : naobražen, značajen, postojan, odvažni branitelj pravah svoga naroda, uviek spremam na borbu za boljak tužne naše domovine, k tomu nesebičan itd. ¦— V Belemgradu je umri, še le 25 let star, srbski pisatelj in štabni častnik Dj. Miškatović. Spisal je ,,ma-tematično i fizično geografijo za srednje škole" in „računske zadatke za upotrebljenje arhitekture i algebre". Naj jima sveti večna luč ! * Češka matica šteje premoženja že čez 100.000 goldinarjev. Da bi se tudi naša prav veselo množila ! Vganjka skakalnice v 4. listu. Srce več ne žaluj se zdaj. Po strastni poti več ne hodi, Pokoju v krilo se podaj, V pokoji zadovoljno bodi! Krij nađi se lažljivi, Napastim krepko stopi v bran, Na broj pozabi prešnjih ran , Naprej pokojno živi ! 200^ Prislovice in reki iz Istre. Ča se niku da, nik zame (nik — zatiraven duh — ako se prosecemu prošena reč zataji, potle iz nje sreče ni.) •— Beseda ne-razmišljena i delo brzo storjeno malo velja. — Na ležeč ne pride nego smrad i glad. — Ki će sam hlop (pojisti), neka sam skok (dela). — Ki je predobar, je oslu podoban. — On se tega veseli kakor kralj krune. — Ako čes drugemu ugoditi, moraš sebi prevrediti. ¦— Do "božiča troh, troh (troh — trošek — le še kaj za trositi), od božiča j oh, j oh. — Sveti Blaž, daj nam daž. — Sveti Mihovil mlado vino pil! — Bolje sam, nego slabo družtvovan. — S kim se rugala, s tim dičila (umožila ga). —Na smrt mi se spi (jako).—Nič jeničera na večeru pozval (oba sta nič). — Gleda, kako da će mu grad s čela padati. — Imam te straha, kako puška praha. — Dokle se veli jrigne, mah dvigne. — Delo je pole tal, j-eČeju mali ljudi. — Glas 30žji, reče Istran, ko zvon zazvoni. — Ca mi na srcu ne tišči, ni iz ust mi ne pišči. — Na pravici svet stoji (bi moral stati). — Ca če mi, da mi krava mlika da, ako mi ga zvrne (oponašam dar). — Sveti Toma ubije prasca doma, ki ga nima ta prizira. — Ni sve plač, ča je vapaj (vsaki plač ni iz srca). —Ptice letuće, ribe ronuée ni kopaju ni oraju, ma jih Bog nezapusti. — Ki zna dreti, kože ne kvari (ki ume, se okoristi). — Kada budu sudci golobradci, putera-zoravci (do samih put razorano), i kada bude put na put, cesta na cestu, kadabudu popi trgovci, i kada bude kokosa popoldne jaja nesla, će ?^?11???????^?5??^^ se s kuca reče: me spominja, ki me doma nima: ako bi me imel, bi kuću z manom pomeh — Prvo dete je zlato, drugo srebro, tretje olovo, četvrto blago ili: 1. dete je poigralce, 2. poskakalce, 3. joh, 4. kataloh (prijoh), 5. ni konca ni kraja. — Vraža: Ako bi mužorad (močerad) zašviknul, bi človek zaglunnul, dok bi na krat va treh plovanijah zvoni zazvonili. J. Volčič. Imenik cast, naročnikov. 156. J, Zupan, kupč. pomagavec v Celovcu; 157, J. Gebell, c. k. namestnijski svetovavec v Celovcu; 158. J. Stritar, beneficiat v St, Vidu; 159. A. Zupančič, bogoslovec v Ljubljani ; 160..J. Navratil, c. k. uradnik na Dunaju^; 161. J. Leskovar, kapi. v Pliberku ; 162. Fr. Fresi, fajm. v Naborjetu, 163. si. gimn. čitavnica na Eeci; 164. J. Kogej, kapi. na Vrhniki; 165. J. Srnec ; pravnik na Dunaju; 166. J. Krizman, sedmoaolec v Trstu. Listnica. G. J. M. v G. Eazun že razglašenih nismo prejeli nobenega drugega celo letnega naročila ; imena gg. naročnikov, ki so placali za p o 1 leta , natisnejo se , ko dopolnijo svojo naročnino, da ne bode treba dvakratnega natisko-vanja; g. J. N. v B. Jako drago mi bode; v kratkem se pošlje, kar se že dalj časa pripravlja; g. F. R, v T. Hvala. Kmalo; g. J. K. v T. Došlo; zgodi se kmalo ; g. A. J. v JM. Ali narodni hrovaSki Se nikjer niste natisnjeni ? ; gg. S. Ž, v M. in K. na D. Še ni popolnoma vgodno za natis; g. Drag. Š. v L. t. Kmalo pismeno; g. J. P. v L. Hvala lepa! Prosimo dalje. Vredil in založil A. Janežič v Celovcu. Natisnil Jož. Blaznik v Ljubljani.