§tcv. 13 — Letnik V. PTUJ, 28. marca 1952 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ UREDNIŠTVO IN UPBAVA PTUJ. MLO. 0. NADSTR. - TELEFON 8T. t« ČEKOVNI RAČUN PRI NARODNI BANKI PTUJ STbV. 64iW323^) UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK V S A B L J02E ROKOPISOV N£ VRAČAMO ^ TISKA MARIBORSKA TISKARNA Cena din 6.— Novi stroji in onemogočeno šušmarstvo bo največ pripomoglo Ic razmahu obrtništva Na letni skupščini obrtne zbornice v ptuju 23. marca t. L so delegati na pod- lagi analize lanskoletnih izkušenj, težav ju uspehov ter novih predlogov za yspešni razvoj obrtništva sklenili, da todo v bodoče bolj kot doslej skrbeli za obrtniški naraščaj, da se bo razvijal strokovno, kulturno-prosvetno in tudi fizično po zaslugi tesne povezave s star- ci, mojstri in šolo ter telesnovzgojno organizacijo. Podprli bodo obrtnike, da l3odo priSli do novega potrebnega orod- ja, do potrebnega materiala in da bodo odpravljene nepravilnosti v primerih, kjer povzročajo poedini spekulantsko r astro j eni obrtniki družbeno škodo z nepravilnimi davčnim} prijavami. V borbi proti šušmarstvu bodo neizprosni v vseh primerih, kjer ti delajo" prikrito : ali pa z vednostjo krajevnih organov oblasti. Za dvig izobrazbe obrtnikov bo- , (io organizirali več poučnih ogledov io- i/varn in večjih obrtnih ali industrijskih obratov v Sloveniji. Na letošnji obrtni- . Iki razstavi v Ljubljani bodo zastopali kvalitetno obrtništvo iz ptujskega okra- ja. Prizadevali si bodo tudi doseči 'im- več za dosego socialnega zavarovanja obrtnikov. Dosedanje delo ptujske obrtne zbor- nice, kot je bilo prikazano na skupščini, ie bilo uspešno. To je po poročilih pri- znal zlasti glede skrbi za obrtniški na- raščaj predsednik republiške obrtne zbornice tov. Mavrič. V ptujski obrtni žoli je na novo uveden dvodnevni celo- dnevni pouk, 4 dnevi v tednu pa osta- nejo vajencem za praktično delo. Tako nastaja enakovreden odnos med teore- tičnim in praktičnim znanjem učencev, dočim se je preje teoretični pouk pod- cenjeval. Ptujska obrtna zbornica se je lahko postavila s tistimi obrtniki, ki so doprinesli svoj delež za ugled obrtni- štva na II. okrajni gospodarski razstavi ter z udeležbo v raznih akcijah, med katere spada akcija za zbiranje prispev- kov za kulturni dom v Trstu, v akciji za dvig kultuiTiega doma Jože Lacko v Ptuju z dosedanjim denarnim in ma- terialnim prispevkom nad 450.000 din if-ot "V" akciji za pomoč Primorski s pri- ♦I^ievkom nad 12.000 din poleg razume- vanja za dvig obrtniškega naraščaja, izboljšanje njegovih delovnih pogojev, viš^e stopnje izobraženosti itd. Več razpravljanja kot o uspehih je bilo v diskusiji o predlogih, ki so osvet- lili poedine obrtnike, ki onemogočajo pravilno vzgojo obrtniškega naraščaja, pa tudi staršev, ki se premalo brigajo z? razvoj in vzgojo svojih otrok, ki so se posvetili obrtništvu. Fizično obrač^a- navanje z učenci ne odgovarja današ- njim vzgojnim zahtevam. Glede šušmarstva je bila Izrečena ostra kritika, za katerega nosijo velik del krivde davčne komisije pri OLO, ki niso šušmarjev primemo davčno obrs- menile, kar bi bil učinkovitejši udarec šušmarstvu kot pa samo kritika, admi- nistrativni ukrepi in zaplemba orodja in strojev pri poedincih. Tov, Ogorelec je navedel več krajevnih področij, kot le n pr. Ormož, kjer je ena obrtnica-šivi- Ija in nad 20 šušmark in šušmarjev, kar je tudi v večji ali manjši meri pojav drugod. V kritiki je bila prikazana tudi slabost nezadostne povezave med sindi- kati in obrtništvom, česar je najvei kriv odbor sindikata obrtnih delavcev. Za razvoj in ugled obrtništva je jkod- Ijiv tudi pojav, da se vsi obrtniki ne odzivajo razstavam In akcijam. Zraven kritike pa je bilo danih več predlogov kot n. pr. predlog o določitvi meje do- hodkov za obdavčitev, predlog o zniža- nju tarife za električni tok za potrebe obrtništva in drugo, o čemer bodo raz- pravljali tudi na skupščini republiške obrtne zbornice. V planu dela za 1952 in proračunu, ki ju je potrdila skupčina, je nakazan ob- sežen program, ki ga hočejo uresničiti obrtniki ob primerni pomoči ljuds'ke oblasti. Volitve v obrtno zbornico so potrdile, da so obrtniki zaupali vodstvo In delo zbornice gospodarsko in politično raz- gledanim ljudem, ki bodo znali skupno z obrti^tvom koristiti družbenemu raz- voju In razmahu obrtništva v ptujskem okraju. -ef V Rošnji na Dr. polju je oživel mladinski aktiv Ze dalje časa nismo čuli o delavnosti mladinskega aktiva v Rošnji. so člani okrajnega komiteja LMS Ptuj ob- iskali sekretarja aktiva Rajšner Franca, je z veseljem pripovedoval o sklepih, katere so si zadali na rednem mladin- skem sestanku, ko so imeli volitve no- vega sekretariata. Najprej bodo uredili organizacijska vprašanja, članarino, statistiko In mla- dinske dokumente ter izkaznice In značke. Ravno tako so si postavili na- logo, da bodo pritegnili čim več novih članov. Sedaj šteje aktiv 37 članov. Posebno pažnjo bodo tudi polagali na politično delo. Formirali so razne bralne krožke in debatne večere, kjer se pome- nijo o političnih dogodkih doma in po svetu. V planu imajo tudi, da bodo v tem mesecu imeli predavanje o razvoju človeške družbe, kar najbolj zanima mladino. Tudi za flzkulturo se zanimajo In za kulturno-prosvetno delo. V mesecu marcu so Izvedli fizkultur- no tekmovanje v sledečih točkah: 1. ko- lesarske dirke, 2. tek na 100 in 1000 m, 3. skok v daljino in višino, 4. met bom- be. Pri njihovem delu jim bo pomagala frontna organizacija, s katero ima aktiv dobro povezavo. Posebno skrb za mladinsko organizacijo ima sam pr^Mj- sednlk OF tov. Plpenbacher iz Rošnje, kar bi tudi naj služilo za primer osta- lim frontnim organizacijam^ na Drav- skem polju. Tako lahko pričikujemo, da bo imel mladinski aktiv v Rošnji dobre uspehe v tem letu. Imajo pa težkoče s prostori, kar ob- čutno ovira njihovo dejavnost. Upajo pa, da bodo rešili tudi to vprašanje z organizacijo OF. -že. V Ptuju ne maramo nezaželjenifi gostov V petek zvečer, 21. t. m. je bil na Vičavi pri Ptuju izredni frontni se- stanek v zvezi z nezaželenim obiskom Pogačnik Antonije, roj. Kelc, žene pe- tokolonaša Pogačnika Karla iz Avstrije, krivca življenjskih žrtev in materialne škode ter preganjanja naših državlja- nov, ki je kriv smrti agronoma Mi- haela Anžela, katerega je Pogačnik v času okupacije zvabil v Ptuj, kjer je bil aretiran in pozneje ustreljen. Po- gačnik Kari si sam ne upa v Jugosla- vijo, zato pa je poslal sem svojo ženo Antonijo, ki je našla dobro zatočišče pri družini iJerkovič na Vičavi in družbo s Senčar Katico iz Ptuja, pri odvetniku dr. Slugi Juriju v Ptuju pa pravno zaščito, saj je imenovanega tudi pooblastila, da jo zastopa v neki za- puščinski stvari. Istočasno ko je izzi- vala Pogačnikova v družbi z Derkovi- čevo s svojim nemškutarjenjem, radi katerega so se zgražale tudi žene na trgu, so lahko čitaii organi oblasti vloge iz pisarne dr. Sluge Jurija, v katerih se je poudarjalo, da je Pogač- nik Antonija Slovenka, ki jo je le bo- lezen spravila v Avstrijo, moža pa ugodna prilika za službo v Avstriji zato, ker je v Ptuju ni imel itd. Tako obnašanje gosta iz Avstrije in njene gostiteljice Derkovičeve je vzbudilo pozornost množice, ki se je vprašala, kaj iščejo tukaj sovražniki ljudstva in ljudske oblasti in kaj pomenijo prija- teljski odnosi s petokolonaško in zda- jalsko druščino, zato je prišlo do iz- rednega sestanka OF v Vičavi. Tega sestanka se je udeležil tudi odbor OF z Brega. Okrog 200 članov OF z Vičave je prvotno poslušalo kratki referat predsednika Mestnega odbora OF tov. Vogrinca Janka, tov. Vrbnjaka Jožeta in tov. Kneza Viktorja o politiki vod- stva in narodov Jugoslavije do sosed- nih držav in narodov, o možnostih vr- nitve narodom Jugoslavije naklonjenih državljanov, ki živijo v inozemstvu, o borbi za mir ter o poskusih domače in tuje reakcije, ki si tolmači široko- grudnost naše ljudske oblasti kot sla- bost, ki daje. možnost reakciji za po- novno dviganje glave, nato pa se je razvila diskusija. V diskusiji je bilo razkrinkano pred- vojno in medvojno zločinsko početje Pogačnika Karla, večkratnega funkcio- narja fašističnega aparata, člana ptuj- skega kulturbunda, gestapovca in SS- ovca in njegove žene, s katerima je imela Derkovičeva, rojena Stanitz, vedno prijateljske odnose, saj so si bili celo sosedje, zato pa je Pogačni- kova žena našla tudi sedaj prijetno zavetišče v Derkovičevem udobnem štirisobnem stanovanju v zgradbi MLO na Vičavi in tudi primemo postrežbo ob Derkovičevih dohodkih pri podjetju »Preskrba« v Ptuju, kjer je imenovani v službi kot glavni skladiščnik. Poudarjeno je bilo, da ni Pogačni- kova slučajno našla ugodnega zaveti- šča, pri družini Derkovič, to tem manj, ko je znano, da se je v svoječasni go- stilni Stanitz na Bregu v predaprilski Jugoslaviji sestajala nemčurska in pe- tokolonaška druščina, ki ji je večkrat stregla Derkovičeva žena. V zvezi s tem je bilo poudarjeno, da je napačno, da uživa Derkovič v svoji službi toliko zaupanja, ko pa ima na drugi strani vanj zaupanje tudi petokolonaška dru- žina Pogačnik. Medtem ko se nešteto socialistični družbi predanih državlja- nov bori za skromno družinsko stano- vanje, živi družina Derkovič brez- skrbno v udobnem stanovanju na Vi- čavi v zgradbi MLO, kjer je lahko odstopila udobni prostor tukaj neza- željeni Pogačnikovi. Na sestanku je bilo še poudarjeno, da ne more biti slučaj, da si je Pogačnikova izbrala za pravnega zastopnika dr. Slugo Jurija, odvetnika iz Ptuja, za katerega je znano, da je ob koncu predaprilske Jugoslavije skril v svojem vinogradu izdajalca Hintzeja iz Orešja in njegovo ljubico Šneditzovo, da prvoimenovane- mu ne bi bilo treba v jugoslovansko vojsko ob mobilizaciji. Predlog, da se imenovanemu onemogoči izvrševanje advokatskega poklica z izrabljanjem konciplenta Allča Franca, ki so ga fa- šisti obsodili na smrt z obglavljenjem in ga pozneje pomilostili, je naletel na burno odobravanje. Razburjenje množice se je stopnje- valo v pripravljenost, da se Pogačni- kovo takoj prežene z Vičave nazaj v Avstrijo, Kmalu po preCitanju resolu- cije Ministrstvu za notranje zadeve LRS je bil sestanek zaključen, ker je vsa množica odšla v revolucionarnem razpoloženju pred Derkovičevo stano- vanje, od tam poklicala Pogačnikovo in jo izgnala z Vičave. Organi notra- nje uprave so zagotovili osebno varnost Imenovane pred razjarjeno množico in so ji takoj omogočili povratek v Av- strijo. Udeleženci sestanka so se razšli s trdnim sklepom, da bodo tako nasto- pili v vseh primerih, kjer gre za ljud- stvu nenaklonjene in v Ptuju neza- želene elemente, ki poskušajo dvigniti glave misleč, da je pozabljeno gorje iz druge svetovne vojne in da je prišel zopet čas za protiljudsko rovarjenje delovanje pete kolone in rušenju miru delovnih ljudi, ki si gradijo neodvisno, miroljubno in svobodno sociaHstično domovino. Nadaljuje se akcija za gradnjo kulturnega doma v Ptuju o pomenu graditve kulturnega doma v Ptuju je propagandna sekcija odbora za gradnjo objavila že več člankov v Ptujskem tedniku. Vse sekcije so pridno na delu. Projektantska sekcija je predložila osnutek načrta v obrav- navo. Ta osnutek je bil s strani odbora deležen precejšnje kritike glede dvo- ran, ki ne odgovarjajo osnovni zamisli. Mala dvorana v čelni zgradbi mora sprejeti najmanj 400—450 obiskovalcev. Manjših dvoran imamo že sedaj več na razpolago za sprejem od 100—300 ljudi. Služila bo za redne prireditve, predavanja, koncerte in množične se- stanke društev in organizacij. Večja ločena dvorana, vendar povezana z glavno zgradbo, je v zamisli projektan- tov projektirana kot gledališka dvo- rana z vsemi potrebnimi stranskimi prostori, sposobna tudi za kinodvorano. Pozabili so na gospodarsko plat, t. j. da bi ta dvorana služila za razstavni in zabavni prostor ob razstavah, na drugi strani za okrajna množična zborovanja in razne večje prireditve. Vtis je, da gremo preširoko, kar bi pa terjalo tudi več sredstev. Popravki osnovnega na- črta v tem smislu ne bodo odveč. Skromnost je še vedno čislana stvar, pa ne bo odveč tudi pri tej naši zamisli in akciji. Finačna sekcija beleži še vedno za- četne uspehe v zbiranju denarnih in materialnih sredstev. Nakazani zneski so dosegli 900.000 din od obvez v znesku Skupna vrednost vseh dobitkov bo torej znašala 6 milijonov dinarjev. Odbor si pridržuje pravico manjših korektur v razporeditvi in prednosti 3,8 milijonov dinarjev. Nekatera pod- jetja in zadruge že vedno niso naka- zala zneskov po obveznostih. Obveščamo vsa podjetja, zadruge in ostale, da pošiljajo denarne zneske na nov tekočI račun pri NB Ptuj štev. 643-95322-2 OKOF Ptuj, odbor za gra- ditev kulturnega doma. Boljše uspeva delo tovarišev Iz iste sekcije na zbira- nju obveznosti za gradbeni materlaL Od večjih obveznosti omenjamo obvez- nost zadrug ormoškega okoliša, 100 m' lesa in glavne uprave za lesno indu- strijo LRS za 200 m® rezanega lesa ob pogoju izpolnitve minimalnega okraj- nega plana. V zadnjem času so se za večje denarne zneske obvezali še Po- trošniška zadruga v Ptuju s 150.000 din in Ribiška zadruga vPtuju z 20.000 din, (to verjetno ni zadnji znesek za ptujske ribiče). Sekcija je pripravila tudi de- narne bloke po 1000, 500, 100, 50, 10, 5, 2 In 1 dinar. Prepričani smo z ozirom na izbiro, da bo naše prebivalstvo prid- no segalo po teh blokih in na ta način podprlo gradnjo doma. Sekcija za tombolo uspešno zbira ob- veznosti v dobitkih za tombolo po pod- jetjih, zadrugah, trgovinah, obrtnikih in ostalih, tako da ne bo dolgo, da bo zbrala vse dobitke. Vrednost dobitkov bo znašala 6 milijonov dinarjev. Objav- ljamo načrt sekcije, s katerim se odbor za zgraditev doma popolnoma strinja v sledečem: posameznih dobitkov. Sekcija za tom- bolo bo izdala primerno število plaka- tov, tako da bo prebivalstvo tudi na ta način vsestransko obveščeno o tej ve- liki tomboU. RESOLUCIJA, KI JE BILA SPREJETA NA SESTANKU: Ministrstvu za notranje zadeve LRS Liubliana Člani Osvobodilne fronte Vičava- Orešje, zbrani na protestnem zborova- nju zaradi Izzivalnega obnašanja bivših okupatorskih sodelavcev, ki sedaj pri- hajajo z izdanimi dovoljenji v Ptuj. Niso se še zacelile rane, ki so nam jih zadali ti okupatorski plačanci, ki so že v stari Jugoslaviji prodajali naš sloven- ski narod in našo zemljo in kot petoko- lonaši nosijo krivdo nad vsemi izvršeni- mi zločini, katere so med okupacijo vneto podpirali z odkritim in prikritim delovanjem. Ne moremo razumeti, kako si upajo priti v našo državo in še sedaj našemu svobodnemu ljudstvu izzivalno kazati svojo staro privrženost nacifašizniu, pri čemer skušajo ponovno podtalno ro- varltl preko svojih znancev v tuzam- stvu. Ker se glavni izdajalci sami ne upajo vrniti na mesto svojih zločinov, pošilja- jo sem kot vohunske agente svoje sode- lavce, znance in sorodnike. Takšen primer je tudi žena kultur- bundovca, gestaix>vskega sodelavca Karla Pogačnika, ki ima na vesti mno- go zločinov. Naše ljudstvo se ogorčeno komaj pre- maguje, da samo ne obračuna s temi podleži, zato naprošamo merodajne fo- rame, da dovolijo povratek v našo de- želo samo onim, ki nimajo krvavih rok in izdajalske preteklosti. Ptuj, dne 21. marca 1952, Članstvo OF Vičava-Orešle Gornji resoluciji se v celoti pridružu- je članstvo OF Ptuj-Breg BRESKI UfENCI V POMOCi ZA PRI- MORSKO IN OF ODBOR ZA ZGRADI- TEV KULTURNEGA DOMA V PTl JU Učenci osnovne šole na Bregu pri Ptuju so zbrali v akciji za pomoč Pri- morsiki 3650 din, OF Breg pa je odsto- pila od prihrankov iz frontne blagajne Za zgraditev kulturnega doma Jože Lacko v Ptuju na seji 24, marca t. L 10.000 din. O čem razpravljajo na Ptujski gori? Kdor misli, da je na Ptujski gori %'se kot namazano, se zelo moti. Kar odkri- to lahko priznamo, da ni tako. Dnevm razpravljanje ljudstva o delu KLO, KZ in množičnih organizacij končujejo ne- kateri brez misli na Izboljšanje, drugI Pil se resno ustavljajo pri predlogih,' ka- ko bi se dalo marsikaj popraviti. Krajevni ljudski odbor na Ptujski go- ri se je pred meseci preselil iz prejšnje- ga sedeža v eno izmed sob gostilne KLO, ker baje drugje ni dobil primer- nega prostora. Marsikdo se sprašuje, ali se je to zgodilo na željo volivcev, v ko- rist stanovanjskih prostorov ali zaradi varčevanja. Ta preselitev je vzbudila med ljudstvom še večje zanimanje za. gospodarsko stanje krajevne gostilne KLO, ki je izkazovala iz let 1943-1951 nad 100.000 din dobička, v letu 1951 pa je bila gostilna brez sredstev za nabavo vina. Nikomur ni bilo v korist, da -'e la- ni propadlo v kleti čez 1000 litrov črne- ga vina, od katerega se je dnevno izto- čilo le nekaj litrov, poleg tega pa so tekli visoki izdatki za .uslužbenca go- stilne in nagrade za predsednika in ra- čunovodjo. Je več ljudi, ki razpravljajo o delu KZ iz prejšnjih let, obsojajoč čez 200 tisoč din znažajočo zgubo. Mnoge KZ so preprečile, da bi nastajala v njihovem gospodarstvu večja škoda z izgubami In primanjkljaji, zato je potrebno tudi na Ptujski gori razčistiti zadružne račime. Ljudstvo dela v vinogradih, na trav- nikih in povsod po daljšem zimskem počitku, ki ga niso znale izrabiti mno- žične organizacije. OF odbor se tudi po dveh mesecih po izvolitvi ni mogel se- stati po krivdi nekaterih neresnih od- bornikov. Člani OF sicer plačujejo čla- narino, ki jo pobira v zadnjem času ku- rir KLO na Ptujski gori. Organizacija AF2 in LMS sta prepustili tok dogod- kov ljudstvu samemu In tistim poedin- cem, ki izrabljajo nedelavnost množič- nih organizacij OF za speljevanje vode na svoj mlin. Novi odbor so izvolili tu- (Konec na 4. straoi) Novi občinski OF-odbor na Desterniku V nedeljo 16. marca so se zaradi bližnje administrativne reorganizacije , KLO formirali vaški odbori Osvobodil- ne fronte, ki jih je na tuk. območju 7 in sicer: Destemik, Janežovci, Jiršovci, i Trnovski vrh, Vintarovcl, Ločkl vrh in ' Zg. Velovlak. Vsi navzoči delegati so soglasno iz- volili OF-odbor za bodoči okoliš občine Desternik, ki bo teritorialno zajemal )bmočja vseh zgoraj navedenih vaških Mborov. Odgovorno in važno funkcijo Predsednika je na splošno željo tuk, frontovcev prevzel domačin tov. Bezjak Gabrijel, ki je že doslej s svojim so- (Jelovanjem pri domačem Ijudsko-pro- svetnem društvu dokazal, da mu je pri srcu napredek in skupni interes ljud- stva. Tudi tajniško mesto je bilo dobro zasedeno, saj poznamo agilnega in de- lovnega tovariša Rodošek Franca iz ^'lacarja. Ker so posamezni vaški odbori OF ; Prav tako delegirali v novi občinski ' odbor svoje najboljše tovariše, snio pre- J^ričani, da bo novi odbor vsestransko l^os vsem, četudi težkim nalogam. Zato 'tavlja tuk. ljudstvo novemu odboru v J ^vršitev sicer še tiho in neizrečeno J »po elektriki«,..! Ker pa taka 0 ftvar ni odvisna edinole od energičnega marljivega predsednika OF-odbora, ; ^f^pak v nič manjši meri tudi od vsa- ii ^ega zavednega Destemičana, bo pred- ( ®ednik s svojim ožjim odborom mogel s Uspeti le, če bodo Desterničani nudili ) ^^ojemu novemu frontnemu predsed- , ^iku vso podporo. R. I. V BOROVCIH SMO ZBIRALI ZA t TOLMINCE , Vaški odbori OF bodoče občine Mar- 5 ^oyci so sklenili zbirati prostovoljne ii ^^^spevke za prizadete na Tolminskem. VOOF Borovci se je dela takoj lotil J^i" zbral 2300 din. Pri večini ljudi je 1 ^^letel na razumevanje. Med darovalci J® se najbolj izkazali: Jurič Marija, ' Markovič Marko in Meglič So P^ s® takšni, ki • odklonili kakršenkoli prispevek. To • r Muršič Franc, do pred kratkim se- ;i J^etar VOOF in Kokot Jože, ki je zbi- , ^^^ce celo nahrulil. Verjetno bo "po- il st^ sram, ko bosta videla, da jjj edina med vaščani v Borovcih, ki i' p^ta imela nikakega sočutja do težko ^zadetih ljudi na Tolminskem. Z. R, Stran 2 PTUJSKI TEDNIK« Ptuj, 28. marca 1952 Nimamo še točne slike o razširjeno- sti goveje tuberkuloze v ptujskem okra- ju, vendar iz dosedanjih delnih raz- iskovanj lahko že sklepamo, da imamo to nevarno bolezen tudi pri nas in ne ravno v malem številu. Čeprav dose- danji rezultati govorijo, da je tuberku- loza ugotovljena na velikem številu go- vedi, kupljeni na področju LRH, je ta vendar tudi ugotovljena na živini, ki je vzrejena doma. S tem je postalo jasno, da je problem tu, da je resen in da se ga je treba lotiti z vso resnostjo, ker je znano, da predstavlja goveja tu- berkuloza ne samo nevarnost za zdravo govejo živino, temveč tudi še po- sebej za človeka, posebno za mladino. Ljudje se okužijo v bližini bolnih ži- vali, z nekuhanim mlekom, smetano, sirom ter drugimi proizvodi. Veruje- mo, da bi se v mnogih primerih tuber- kuloze pri ljudeh, našla tuberkuloza tudi v hlevu istega gospodarstva. Kako se borimo proti tuberzulozi pri goveji živini? Glede tega se lahko na- slonimo le na ugotavljanje okuženih ži- vali, njihovo popolno izločanje (zakol), izvedbo razkuževanja in drugih higien- skih mer. Na ta način so v nekaterih državah z razvito živinorejo okužbe zmanjšali v veliki meri. Vsako polovi- čarstvo v tem izključuje uspeh. Odkrivanje okuženih živali: Najvaž- nejše je, da se okužba čimprej odkrije, dokler se bolezen ni v organizmu raz- vila do take mere, da bi okužila še dru- ge živali ali ljudi in da bi se na živali pokazali zunanji znaki, kot kašelj, mršavoat in drugo. To dosežemo z razpoznavnim cepljenjem ali tkzv. tu- berkulinizacijo. S tem načinom lahko spoznamo, če je žival okužena s tuber- kulozo ali ni. Kot že omenjeno, se že nekaj časa vrši v ptujskem okraju tuberkulinizaci- Ja v večjem obsegu v področju Ormož —Središče. V zadnjem času vodijo ini- ciativo za borbo proti goveji tuberku- lozi selekcijska združenja pod okriljem KZ, ki so se pred kratkim ustanovila. To Iniciativo okrajna veterinarska služ- ba vsestransko podpira, najbolj pa se- veda tam, kjer je razvit smisel In inte- res za vzrejo dobre, zdrave plemenske živine. Najbolje bi seveda bilo, če bi se ta akcija izvajala povsod, ker je bole- zen itak treba zatreti povsod, kjer se bo pojavila. Teh nekaj pripomb k vprašanju zati- ranja goveje tuberkuloze v okraju bo gotovo pripomoglo k dobremu razume- vanju stremljenja okr. veterinarske službe, ki gre za tem, da se tudi s te strani pomaga k dvigu živinoreje ter k čuvanju zdravja delovnega ljudstva in doraSčajoče mldine. Z. A. Nekaj o goveji tuberkulozi v okraju Tako se je borilo nešteto sinov naše domovine Z zbora ljudsko-prosvetnih delavcev Pred ceplieniem živine (Nadaljevanje) Kot že rečeno, zavisi uspeh cepljenja živine proti kužnim boleznim od več pogojev, in sicer tudi od takih, ki leže popolnoma v rokah živinorejcev samih. Tu mislimo predvsem na vzrejo, ki bo dala zdrave, življenjsko močne in pri- rodno odporne živali. Ce temu dodamo še dobro in pravilno nego živali po cepljenju, uspeh tega ne bo izostal. Vzemimo za primer svinje, katerim je cepljenje predvsem namenjeno: vsi vemo, da imamo v premnogih hlevih prašičke, ki so že od! prvih tednov življenja »zamorjeni«, tkzv, kašljavce, ki imajo rahitis, ki so polni črevesnih glist, živijo v večni temi po vlažnih in zfitohlih hlevih, brez sonca in zraka. Take živali dajejo na prvi pogled ža- lostno silko in ne morejo, kljub brez- hibnemu cepivu, pravilnemu in več- kratnemu cepljenju, ustvariti dovoljne zaščite in zato prej ali slej morajo v zakol ali' pa v pogin, še preden so dale količkaj pričakovano gospodarsko ko- rist. Zato tudi ni vseeno, kakšne živali bomo cepili, da bi dosegli pričakovani uspeh. Živinorejci so dolžni v lastnem interesu vzeti v poštev ta dejstva, pa bodo odpadla mnoga obolenja svinj v kratkem času po cepljenju, za katera se je navadno dolžilo cepljenje, češ da cepivo ni bilo dobro, ali pa cepljenje slabo izvršeno. Razen proti rdečici bomo cepili svi- nje tudi proti nalezljivi ohromelosti, si- cer v precej manjši meri kakor do se- daj, ker smo se te bolezni v okraju praktično že znebili. Cepili bomo samo, še tam, če se kje pojavi posebna nevar- nost za izbruh ali pa za razširitev te bolezni. Da je ta nadloga zatrta je ra- zen drugega doprineslo zaščitno ceplje- nje svinj. Izvajana so bila takorekoč množična cepljenja, n. pr. samo v 1. 1950 nad 20.000 svinj, v letu 1951 pa skoraj 10.000 svinj. Zažčitno cepljenje svinj se bo pričelo v nekaj dneh ter je bilo že zaradi tega potrebno opomniti živinorejce na zgo- raj navedeno. Cepljenje kokoši proti kokošji kugi se je že začelo. Glede tega je potrebno ponovno opozoriti KLO, v katerih je v preteklih letih razsajala kokošja kuga, da čimprej organizirajo cepljenja, po- trebe pa prijavijo čimprej okrajni ve- terinarski službi. Upamo, da bo teh nekaj besed pozi- tivno vplivalo na napredne živinorejce, • da bodO' svojo živino dobro pripravili za cepljenje ter se še bolj kot do sedaj oprijeli tega pripomočka za dvig živi- noreje. Z. A. kmetovalcem in kmetijskim stroko^nfakom I Zelja in potreba, da se s sodobno kmetijsko tehniko seznani širok krog kmejkih proizvajalcev, sta sprožili, da so se v okrilju Ljudske tehnike zabela snovati na podeželju Kmetijsko-tehniC- na društva (KTD). Člani teh društev se teoretično in praktično Izurjajo v upo- rabljanju traktorjev, motornih škropil- nic in drugih kmetijskih strojev, v upo- rabi umetnih gnojil, zaščitnih sredstev itd. Obvladanje tehnike s področja gradbeništva, elektrotehnike in komu- nalne dejavnosti spada prav tako v de- lokrog teh društev. Kmetijsko tehnično društva ustvar- jajo pogoje za obsežnejšo mehanizacijo našega kmetijstva, ki je zelo važen čini- telj v socialistični preobrazbi vasi in povečanju kmetijske proizvodnje. Vso dejavnost razvijajo KTD na'osaio- vi prostovoljnega pristopa in udejstvo- vanja članov. Območje društva zavzema tak obseg, ki je najbolj prikladen te- renskim prilikam in ni vezano na go- spodarsko enoto. Društvo tako povezuje v svojem okolišu vse proizvajalce !z vrst splošnih kmetijskih zadrug In Iz socialističnih obratov, pa tudi name- ščence in delavce, ki jim je kmetijstvo stranski poklic. Glavno je, da vsi H sa- ml želijo izpopolniti svoje znanje na Ši- rokem polju kmetijske tehnike. Kmetij- ske zadruge in državna posestva so močno zainteresirana na tisnešnem "ža- lovanju KTD in pripravljena, da jim stavijo na razpolago materialna sred- stva (stroje, prostore itd.) Kmetijsko-tehnična društva povezu- jejo in koordinirajo v Okrajnem odboru Ljudske tehnike svojo dejavnost z -sta- limi vejimi dejavnosti LT. KTD nudijo možnost in priliko tuli kmečki mladini, da se seznani z na- prednim kmetijstvom, posebno tisti, Ici nI obiskovala kmetijskih šol. Kmetijsko-tehnična društva so važno torišče delovanja vseh kmetijskih stro- kovnjakov in praktikov. V društvih lahko prenašajo svoje znanje in izkul- nje na širok krog kmečkih proizvajal- cev. Dobro pripravljena predavanja in praktični tečaji o uporabljanju kmetij- skih strojev, o uporabi umetnih gnojil in zaščitnih sredstev, o ureditvi sodoo- nlh sadovnjakov In vinogradov itd., ki so se tu in tam uspešno izvršili v okviru KTD, vse to nudi najlepšo pri- liko kmetijskim strokovnjakom, da kot dobri državljani pripomorejo k napred- ku našega kmetijstva. Iniciativni odbor Kmetijsko-tehnične zveze Slovenije vabi vse kmetijske strokovnjake in praktike, da sodelujejo pri ustanavljanju in delovanju kmetij- sko-tehničnih društev, Inic. odbor KT zveze Slovenije Holniku faneiu s Polenšaka ie zooei $DoJ!eie'o « »Zopet imajo v delu Janeza Hojnl- ka s Polenšaka« gre že par dni tukaj od ust do ust s komentarjem o njego- vem verižništvu z jabolki, sadjevcem, žganjem, železom in žeblji. Vgnezdil se je v KZ in tudi pri gasilcih, da je lažje prišel do prodajalcev sadja, žele- za in žebljev ter da je lažje prodal sadjevec in žganje ter ostalo. In kako je prišel Janez Hojnik v škripce? Na račun KZ Poleniok je na- kupil v Zlatarju v jeseni 13.000 kg sadja in ga predelal v jabolčnik in žganje. Nakupil pa je tudi od »nekega neznan- ca« 890 kg železa po 35 dm za kilogram in 32 kg žebljev po 150 dinarjev za kilogram Da ne bi Hojnik ničesar riskiral v slučaju, da bi kdo odkril njogovo veri^ni^tvo, se le skril za knji- govodja KZ Polenšak Francnm 5egulo, ki mu je izstavil račun KZ Poleniak s postavkami o kupljenem železu po 128 dinarVv z^ kilogram in o žebljlh po 350 din za kilogram Ker je bilo Hoj- niku javno trgovanje prenevarno, si je zamislil boljši, prikrit način. Zavzel se Je za graditev Gasilskega doma In pre- vzel nabavo materiala. Za material je dajal jabolčnik in žganje, za material (kamen, cement) pa prejemal od gasil- cev denar. Sedaj mu gasilci dolgujejo še 130.000 din. Za sadje Je plačal nad 100.000 din. Od KDZ Gorlšnlca Je kupil kotel za žganjekuho za okrog 70.000 di- narjev, kar dokazuje, da Je bila Hoj- nlkova prodajna in nakupna mreža na račun KZ Polenšak Izven nevarnosti, da bi mu KZ Polenšak konkurirala. Kot ie takrat, ko je kupil Hojnik na Bregu pri Ptuju hižo za okrog 600.000 din. je verjetno tudi sedaj trdil, da ima toliko denarja zato, ker je »šparaven« in ker »ne kadi«. Knjigovodja KZ Polenšak Frane Se- gula in poslovodia čevljarske delavnice sta se skupno z Hojnikom znašla v zelo neugodnem položaju, saj je razpravlja- nje o Hodniku odkrilo tudi nepravilno- sti v KZ Polenšak in v čevljarski de- lavnici. Pz. K Dne 30. marca t. 1. bo 10 let, ooKur i so v Mariboru za $odnIjskim ozidjem i počili streli In uničili — zadnje me- ^ ce mučeniško trpinčenega življenja 9 i talcem. v Odjeknili so odmevi 'preko vse Slo- j venije: Padli so zopet naši ljudje in j. med njimi tudi p POLDE BERCE g Dipl. ing. Polde Berce je bil rojen ^ 1912. leta na Mali Bukovlci pri Ilirski ^ Bistrici. Ker se njegov oče ni hotel pri- f ključiti Italijanom, se je Iz Male Bu- kovice preselil z družino v Središče ob ^ Dravi, kjer je služboval kot železničar. ^ Polde, bistrega duha, je že zgodaj ^ ocenil resničnost življenja delavcev, ki . so jih zapostavljali in izkoriščali. 2e ^ kot dijak v Mariboru In pozneje kot . montanist na univerzi v Ljubljani se g je priključil borcem za pravice zatira- nih. ' i V rudnikih, med delavci kot.tovariš ^ med tovariši, je bil močno priljubljen, j Resen in malobeseden Je bil, preuda- j ren in vztrajen v naporih, j —o— i V Ormožu so imeli i roditeljski sestanek ' ( v nedeljo so se zbrali v nižji gimna- ziji v Ormožu starši in profesorji. Po referatu »Vzgoja socialističnega člove- ka« je sledila diskusija. Diskusija je pravilno pokazala, da je bila \'zgoja vedno monopol vladajočega razireda t^r je bila tako vedno v najožji povezavi s taikratno družbeno ureditvijo. Ce nam , je danes razumljivo, da so v srednjem . veku vzgajali mladino podložnikov z ; bičem in palico v dobre, ponižne in po- ; slušne podložnike, če je hotel kapitalist , vzgojiti poslušnega, nekritičnega, boga- ■ boječega delavca, tako nam mora biti samoumevno, da mora vzgojiti sociali- . zem, kritičnega, vedrega, delovnega člo- : veka, ki bo sposoben naprej graditi so- cializem. Starši so Iznašali med drugim tudi to, da se naiša mladina večkrat obnaša tako, kot to ni dostojno socialistični mladini. Ugotovili smo, da Je tega bil v veliki meri kriv čas — kajti po drugi tvetovni vojni so bili starši prezaposle- \l z gospodarskimi nalogami in se za .rzgojo svojih otrok niso dovolj brigali. §ola pa sama tega ni zmogla in ne oo mogla, ker je konec koncev sama le ielček družbenih sil. Za vzgojo otrok >dnosno mladine smo odgovorni vsi: Iruzina, šola, podjetja, zadruge, mno- žične organizacije — prav vsi! Nobene- mu ne sme biti vseeno, kakšna je naša mladina in kdo jo vzgaja. Saj ona bo 3edič vsega, kar danes ustvarjamo. Porazgovorili smo se tudi o učnem uspehu. Uspeh na gimnaziji je v sploš- nem slab. Posebno nezadovoljiv je uspeh v prvem razredu. V prvi razred so prišli učenci, ki ne obvladajo snovi četrtega razreda osnovne šole. Jasno Je. da z nezadostnim predznanjem ne mo- re otrok sprejemati nove snovi. Je otrok nima predpogojev za uspešno učenje na gimnaziji, mu dela predpisa- na snov prevelike težave, zgubi veselje do učenja in dela in končno se vda v usodo ter v gimnaziji samo čaka, da bo dovršil šolsko obveznost. S tem delamo otroku krivico, ker mu nehote vcepimo misel, da je snov zanj pretežka in da otrok tega ne zmore. Razmisliti bo po- trebno tudi o vprašanju, kako Izločiti iz razreda učenca, ki s svojo pokvarje- nostjo do skrajnosti neugodno vpliva na svojo okolico. Prvi razred glmnazlj3 v bodoče ne sme biti razred repetent>v dijakov brez vsake volje za kakršnim koli napredkom, ki s svojo n.avzočno.?t- jo slabo vplivajo na novodožle dijake. O tem, kako odstraniti to, bo moral resno razmišljati vsak pedagoški dela- vec od otroškega vrtca dalje In na v^a- ki stopnji res Izpolniti svojo dolžnost, vso oporo In razumevanje pa bo moral naUi pri starših. Jasno je, da ovira uspeh v šoli tudi vožnja In prevelika oddaljenost od šole, prevelika zaposla- nost otrok doma In drugo. Vendar z do- bro voljo doma, dijakov In Sole bo mar- sikatera ovira premagana aH vsaj omi- ljena. Le skupno prizadevanje vseh za vzgojo in učni uspeh odgovornih ljudi, medsebojna Iskrenost In vztrajno del^ jamčijo, da uspeh ne more Izostatl. Več orevidnost? pri od- p^raniii zapornic Uslužbenci državnih železnic, ki skr- bijo za prometno varnost pri železni- škem cestnem prehodu na Ormoški ce- sti «0 zelo uvidevni napram Hudem In voznikom, ki čakajo ob zaprtih zapor- nicah na konec mimovozečega vlaka, vendar se ml zdi, da bi lahko Imel prehitri dvig zapornic tefke posledice zlp*ti za neprevidne otroke. te večkrat sem onazil. da se odnro zapornice še preden je bil mimo ves vlak. 2p pri petem ali ČPtrt»»m konč- nem vagonu se začno počasi dvigati. Vedno sem pomislil na nevarnost, da se en ali drugi nepreviden otrok znajde pod kolesi vlaka. Šolarji, ki ho- dijo tod v šolo, včasih prav nestrpno čakajo, da se zapornice odpro. Cim so odprte, kar v gruči planejo preko tira. Opozorilo, naj bo vsak za se previ- den, ne zadošča, zato pa je treba biti previdnejši pri odpiranju zapornic Žarko. V soboto 15. marca je bil v Ptuju občni zbor Okr. odbora Ljudske pro- svete. lO LP je zastopala tov Roza Mencin, OK KPS Ptuj tov. Frangež, OSS tov Potočnik, navzočih pa je oilo okrog 80 delegatov ljudsko-prosvetnih društev iz ptujskega okraja. Iz poročila lO, ki ga je prečital t>..jnik odbora tov. Rebernak, posnemaino uspešne rezultate dela, ki so zlasti vid- ni v zadnjih tednih tekoče sezone in ki je brez dvoma najplodnejša doba Ijud- sko-prosvetnega dela v zadnjih letih Vse delo se razvija v 30 registriranih društvih, med temi 3 sindikalnih, enern mladinskem in 26 vaškimi. Od vseh teh so bila 4 društva (v Vidu, Destemiku Trnovski vasi in v Leskovcu) ustanov- ljena po lanskem občnem zboru. Lepe uspehe sta ppkazall društvi v Vidu in Trnovrki vasi, v zadnjem času pa kaže veliko aktivnost tudi Igralska družina v Destemiku. Najvidnejši razvoj pa je napravilo društvo v Majšperku z delov- nimi akcijami: izobraževalno, dramsko, glasbeno In Instrumentalno. S '-^m: društvi bo v doglednem časii lahko tek- movalo društvo v Strnišču, ki už1'm podporo stmlškega delovnega kolektr'-a in kakršnega nasprotno močno pogreša predvsem SKUD »Jože Lacko« v Ptuju V tem društvu sodelujejo člani Iz mno- gih sindikalnih organizacij mesta Ptuja vendar se čuti, da tem primanjkuje po- litična vzgoja, ki bi dala društvu tisti revolucionarni značaj, ki bi ga moralo imeti takšno sindikalno, oziroma delav. sko kulturno društvo. Ostala društva so se več ali manj pri- bližala primernim uspehom. Omeniti Je treba med temi društva: Cirkulane, Go- rlšnlca, Vel. Nedelja, Zavrč, Zetale, Mu- retinci in druga, ki so dosegla lepe uspe- he z Igranjem ali pa z drugimi oblikami izobraževalnega dela. Število aktivnih članov se je v lan« ekem letu povečalo od 1720 na 1900, gi< pa večji del tega dviga na račun novo- ustanovljenih društev In le mali na po- večanje števila članstva pri starejšil" društvih. Društva morajo posebno pozornos» posvečati pravilnemu odnosu do drugi^j organizacij, zlasti onih, ki sama ^•■»vi, jajo ljudsko-prosvetno delo. Iruštva s^ vzdrževala ta odnos ter stala na stajj, šču, da končno ni važno, kdo igra, va{ no je le kaj in kako, torej kvaliteta la. Tako so n. pr. gasilske organizaciji v zadnjem času precej-razvile svojo de' javnost na kulturno-prosvetnem podr^^ ju samo zato, ker so po mnenju Ok? gasilske zveze predstave eden izmed V;. rov za vzdrževanje materialnih potreb gasilskih organizacij. Da je taka ton. denca gasilskih organizacij rodila nega, tivne odnose z ljudsko-prosvetnih; društvi, ker so le-ta upravičeno naspio. tovala takemu delu, je jasno. Ponekcj je to nasprotovanje vzbudilo občutelj da se L.-p. društva borijo celo proti ob. stoju gasilske organizacije, kar je s-;ve. da popolnoma zgrešeno. Da so bila L.-p društva upravičena v svojem staMšf^, dokazujejo sledeči primeri: gasilsko društvo v Trničah je v štirinajstih dneh brez resnejšega vodstva uprizorile »Miklovo Zalo« ter pozneje šlo z njo i« gostovat, TD Markove! pa je v p'čloni tednu d^ilo na oder t)0Qejank"> •»Poroč. nik v omari«, ki že po svoji vsebini nif ne velja, vprizoritev v tako kratkem času pa kaže, da je šlo le za izkuplčel?, V glavnem pa se je problem ljudsko, prosvetnega dela gasilskih organizacij obravnaval v diskusiji in o tem več v nadaljevanju. Tajnik je nato še omenil druge obli, ke izobraževanja, med katerimi zav^j majo najvidnejše mesto izobraževali in vsi drugi tečaji. Teh je v tekoči sezi nI 21 ter so zajeli znatno število Ijuci Pomembno delo opra^/^in^o tudi Ijudsk univerze, ki jih Je 13 in ki prirej-aji redna predavanja v 30 Cov(,rei o še ostalih ljudsko-prosvetnih vejalj je omenilIknjižnice, pevske zbore, ^gra,- ske organizacije v Lovrencu na Dr.^ skupine, pred zaključkom pa ocenil dd lo okr. odbora samega ter vodstev dru- štev na terenu. Pomanjkliivosti ljudsko-prosvetnega dela Ljudsko-prosvetnemu delu po mnenju OOLP Ptuj nedostajajo predvsem tri stvari: resnično revolucionarna vsebi- na, ki bi bila lahko dosežena s priteg- nitvijo predanih, napredno mislečih lju- di; sistem in pravilna metoda ter konč- no še tista demokratičnost, ki je potreb- na društvu za razvijanje zdravih poo'Jid posameznilca ali sekcije. Posebno so se te pomanjkljivosti opazile ob priliki le- tošnjih občnih zborov. Poleg teh Je važno omeniti še neka- tere probleme, predvsem pa nujnost oi- ločne borbe proti vsem poskusom posa- meznikov, ki skušajo tam, kjer je raz- gledanost ljudi sorazmerno šibka, uve- ljaviti svoje interese ali interese tistih, katerih prenašalci so. Tajnik je navedel primer v Podgorcih, kjer je lani eden izmed cerkvenih pevcev — član ljudsko- prosvetnega društva — sredi neke pri- reditve vstal in pozval navzoče k mo- litvi. Podobno se je zgodilo v Leskovcu kjer je župnik Petan prav tako sredi predavanja, ki ga je organizirala ljud- ska univerza, vstal ter začel moliti rož- ni venec, ker je zazvonilo poldne. Razen tega se je isti vrinil v pripravljalni od- bor za ustanovitev kul.-umet. društva ter si določil funkcijo kritika kljub te- mu, da take funkcije pravilnik niti ne predvideva. Prav zanimiv odnos do cerkvenega pevskega zbora Ima društvo v Središču. Na vabilih za pripravo proslave 29. no- vembra članom pevskega zbora, ki so istočasno cerkveni pevci, je bilo napi- sano: »Eno uro pred proslavo so pevske vaje, nato pol ure proslava, da bodo lahko cerkveni pevci šli k svojim va- jam.« Vsi ti primeri ter mnogi drugi ne- navedenl opoTiarjajo, da je potrebna ' previdna in odločna politika,v borbi ' proti tendencam tujih vplivov. Diskusija v diskusiji se je oglasila vrsta dd,5ku- tantov, ki so v glavnem vsi naglasili po- trebo rešitve vprašanja udejstvovan;a gasilskih in drugih organizacij v ljud- ski prosveti. Tov. Marčič iz LovreM na Dr. p. je okarakteriziral delo gasil- ske organizacije v Loverncu na Dr, p ter ugotovil, da je ostalo delo organi, zacije in način mišljenja njenih člang tudi pd ljudski revoluciji isio, za k* je navedel tudi dokaze. Danes _sku| vsakdo igrati, ker s tem hoče prH J sredstev, kakor da je Ijudsko-prosve.nj delo način za njih Pndobivanie Ni d.^ ma, da se s tem tako <3elo oddaijujeJ svojega namena: prevzgoje in prosve- titve ljudskih množic, s tem ljudsko-prosvetno delo kot ku. turno delo vulgarizira. Mnogi ostali diskutanti so prav tak( govorili o tem problemu. Mnogi so | zavzemali za radikalno rešitev, čes d, .gasilci naj gasijo, organizacije l]uds!r p?osvete pa naj Zf^^^SJ tem vprašanju je govonl še direkx gimnazije v Ptuju tov. Kranjcič, ki glede na pojavljanje reakcionarnih ter. dene z raznih strani v vseh organi,a. jah nakazal rešitev tega vprašanja borbi proti tem tendencam ter v v stranski aktivnosti najnaprednejših 1]" di v vseh organizacijah. Tov Roza Mencinova, zastopnik L-^ Slovenije je diskutirala o raznj vprašanjih ljudsko-prosvetnega ter glede tozadevnega dela gasilskih ' ganizacii poudarila potrebo dvi^a 'cv-3 litete dela pri organizacijah LP. Po diskusiji o lastništvu in upravi;, nju ljudsko-prosvetnih dvoran ter voi vah novega plenuma in sprejetju stci pov je občni zbor končal z delom. Ptfiiasri ^ Desierniliu v kratkem časovnem razdobju dveh mesecev zapisujemo tu ie tretji požar. Sredi zime Je plamen uničil gospodar- sko poslopje kmetu Zelenlku, kmalu potem je zgorel hlev na domačiji nje- gove snahe •— pri Repiču, dočim si je rdeči petelin v tretjič izbral dom mla- doporočenca Lenarta — pri »Kurbušci«. Bilo je v nedeljo 16. marca nekoliko pred 8. uro zvečer, ko je moral budni vaški požarni stražnik udariti po bro- nu. »Ljudski prosvetarji«, zbrani v šoli pri igralski vaji, so bili menda prvi na mestu in pomagali omejevati razbesnele plamene, ki so Imeli kaj lahko delo s slamnato streho, s kot poper suho krmsko zalogo pod njo, s fižolom in koruzo ter vsem drugim, kar se tekom let nabere na naših kmečkih pod- strešjih. Nesrečni pogorelcl In pridni reševalci 80 rešili Iz goreče hiše še precej in spravili na varno tudi vso živino Iz hleva. Posebno požrtvovalnega se je pokazal tov. Požar Ivan, ki ga šteje tudi tuk. ljudsko-prosvetno društvo med svo najmarljivejše člane. Da nadomes' vsaj do neke mere azbestni gasils^ kroj, se je dal politi z vodo in iztrg« plfi-menom v goreči hiši še marsikater večjo in manjšo »dragocenost«. Zasiu^ si javno pohvalo! V splošnem je požarna varnost v t^' okolišu silno šibka. Hiše in hlevi. H« njaki in kolarnice so večinoma s slaif krite lesenjače. Posamezna gospoda' stva razpolagajo na teh slovenjegor ških hribčkih v najboljšem slučaju »mlakami«, v katerih je morda le | 2 do 3 polovnjake vode in je zato g' šenje v pravem pomenu te besede nemogoče. Ljudje si ob požarnih srečah v teh krajevnih prilikah poij^; gajo praviloma tako, da polivajo bU nja, še nedotaknjena ostrešja, dočim , goreča ostrešja trgajo in rušijo raz V teh krajih niso ravno redki cc še leseni dimniki, ki bi jih ljudje ie morali enkrat nadomestiti z op^' nimi — da vsaj tako zmanjšajo tno nost požarov in očuvaio svojo skroi^- imovino ter da posredno ne spravlja v nevarnost in nesrečo svojih sosed" V svrho očuvanja ljudskega pretil' ženja bi bilo prav, da izvedejo kraj«^^ organi ljudske oblasti, pa tudi nsd^ jeni oblastni forumi, kontrolo nad vajanjem zadevnih požarno-varnos^'^ predpisov in da trmaste malomarn® prisilijo, da zamenjajo vsaj prepro® lesene dimnične cevi z negorlKV| opečnimi dimniki. .. K- Ptuj, 28, marca 1952 »PTUJSKI TEDNIK« Sran 3 Ooldonijev na ptujskem odru po dolgem času je bilo ptujsko gle- : , jišče spet polno in gledalci s6 se i ^^ejali, smejali in bili — zadovoljni, i ' ptujsko gledališče je s premiero Gol- donijevega »Lažnika«, prirejenega po rfgi^icku in prevedenega po Ivanu Ro- L dalo občinstvu svojevrstno komedi- o 'katere dejanje poživlja spremljava orkestra, petje in balet, kar vse daje ^gj^el nadih operete, ki naj bi spet oživela na naših odrih. Dejanje se godi v Benetkah. Glavno pozorišče je nekak trg pred hišo zdrav- pjka Balanzonija. Ta ima dve hčerki: posauro in Beatrice, Obe sta mladi, lepi in njuna krepost kar medli od po- želenja po možu. Seveda je prav taka jijuna služabnica Colombina. Obe de- jjlici imata že svoja oboževalca. Flo- rfndo, ki je zdravnikov pomočnik je yes mrtev na Rosauro. Prireja ji sere- nade, pi^ pesmi, laipuje čipke, ljube- zen pa si upa razodeti le onesveščeni posauri, ob kateri se od ljubezni in usmiljenja tudi sam onesvesti. Njegovo zaljubljenost izkoristi naslovni junak jgre, lažnik Lelio, sin beneškega trgov- ca pantalina. Njegov sluga Arlecchino pi-avi, da se Lelio ob štirih besedah vUj desetkrat zlaže. Ta sloviti lažni- vec torej dvori obema lepoticama, iz- pove pa hudo ogorčenje ognjevitega Ottavia, ki ga končno po tem, ko je bil sam zaradi njega v hudih škripcih, razkrinka pred očetom. Pomaga mu se- veda tudi Arlecchino, ki je sprva sledil svojemu gospodu in se poskušal v la- žeh, Ko pa spozna Colombino, v kate- ro se zaljubi, hoče služiti resnici. Raz- Icrinkani lažnik pa se seveda ne po- boljša. Da bi se rešil ječe, vzame Cleo* jice, ki ji v trenutku nakleplje očar- ljive laži, da vsi strme, a so vsi srečni - saj je doktor Balanzoni oženil obe iičeri. ki medlita od sreče prav tako kot bodoča moža. Srečna Colombina, ki ima svojega Arlecchina in tudi tr- govcu Pantalonu se je zjasnil obraz — sin Lelio je dobil bogato nevesto! Da, prav vsi so zadovoljni, celo Brighella, Florindov prijatelj, ki misli, da se je v njegovem varovancu vendarle izka- zal mož, kakršen je bil njegov oče, Brighellov prijatelj. Vsi so cvetoče srečni, nasmejani prav tako kot gle- dalci, ki ploskajo gledaje srečni mladi in stari svet. In igranje samo? V stilu primitivnih komedij, v kate- rih se igralec predstavi, stopijo v prvi jJiki vsi po vrsti pred nas. Pojoč .in fti^MamiraioČ nam povedo svoja imena in razkrijejo svoja glavna svojstva. Predstavitev sama izzveni precej naiv- no zlasti kar zadeva petje, ker naši igralci, če ne gledamo prestrogo, mo- ramo izvzeti Vičarja in Gunžarja, niso pevci. In potem? Ce vzamemo v poštev najprej laž- nika samega, ki ga je igral Franjo Gunžer, moramo reči. da se je dobro obnesel. Bil je živahen, žametni glas se je prilegal žametnim lažem. Njegova Postava je res mikavna, maska je bila odlična. Gunžer ima svež, mlad glas, živahno mimiko in geste, vse kar vzbu- ja v gledalcu simpatijo in zadovoljstvo nad igro. Njegov sluga Arlecchino je bil res- nični »spiritus agens« — povsod pri- čujoča dušica, navihan in bedast v last- no korist, izvrsten posredovalec med odrom in publiko. Arlecchino je naj- bolj zahtevna vloga in Vičar jo je kar Imenitno rešil. 2e pojava sama, z mi- miko in glasom, na katerega naj pazi, lia ne bo pridobival na razkavosti in L izgubljal na polni zvočnosti, je na na- šem odru nekaj priljubljenega. Gledal- ci imajo Vičarja radi in z Arlecchinom i se jim je znova prikupil. Rosaura — « Berta Ukmarjeva in Beatrice — Ivan- i ka Koroščeva sta bili enakovredno a ljubki. Obleka in šminka sta ustvarili 1 prav čedni gospodični, s svojo igro pa I sta podali tipični goskici brez peruti, kakršni Goldonijeva komedija tudi za- j hteva. ' Ljubimec Florindo ~ Lojze Matja- ( šič je bil bolj čedna pojava kot pa do- i ber igralec Zanešena zaljubljenost in i plašnost, kar oboje je zelo smešno, je i bila v gesti sicer precej posrečena, za- i dovoljlva, le govorica sama je Izzvene- i la, vsaj prvi večer, malce preveč brez i osebno deklamatorično. nekako avtoma- ( tično, kar izvira iz priučenosti, ki po- ; greša igralskega ognja, Ottavio — Štefan Verdnik je bil ob i svoji prikupno gestikularni ognjevi- tosti tudi malce premalo ognjevit v i besedni igri in malce celo v kretnji, zlasti takrat, ko mu zleti Beatrice v objem Služabnica Colombina — Sonja Do- linarjeva le bila ljubka benečanska ci- ganka, privlačno temperametna in je močno ugajala. Srečni oče, doktor Balanzoni, ki ga je igral Jože Milkovič. je bil prav dober. Značajno se je vživel. Pošten meščanček je, naglo jezen, brž poto- lažen, njegova očetovska preprostost se izživlja v želji hčeri dobro omožiti; najboljši snubec je tisti, ki mu ni za doto, pripravljen je odpustiti vse pre- grehe ženina, ki ima denar. Trgovca Pantalina, ki ga izvrstno podaja Danijel Sugman, je bil značaj- no in v maski izorstno izdelan. Častit- ljiv je, spoštuje sebe in denar; ugleden hoče sina ugledno poročiti in je tedaj silno občutljiv za čast, ki pa ostane neomadeževana kljub sinovim kaj ma- lo častnim pustolovščinam, če se te do- bro končajo In dobro se končajo, če v hiši ostane denar, ki daje' — čast in ugled. Manjšo vlogo ima Brighella, ki ga postavi na oder Franjo Lenartič. Gle- dalec se mu smeje, ko ga sliši, kritik bi pripomnil, da je bil malce deklama- toričen tako kot Florindo in deloma Ottavio — besedna igra torej ni bila dobro doživeta. Njegova mirnost pa se mu je podajala prav dobro. Cleonice-— Anica Bajgotova je bur- na epizodica s psihično zaznavo zma- ja, ki bo Lelia »prevzgojil«. Tomazič kot trgovski vajenec je v svojih gestah posrečen, pevec Ivan Pre- ac je premalo italijanski v svojih za- zahtevi po denarju, ječar Milan Zu- pane pa se je naučil nekaj stavkov, ki se je zdelo, da jih še vedno samo bere, ne da bi se pri tem posebej potrudil brati dobro, s poudarkom. Sekstet, ki ga sestavljajo Pavlinič, Lubec, Mlakar, Vidovič, Podlesnik in Junger, je zapel prav čedno in tudi solo točka prof. Pavliniča je zadovo- ljila gledalce. Plesni vložki so poživljali dejanje. Maske so bile ljubke, pa tudi ples ni bil napačen, čeprav bo z večkratnim nastopom verjetno bolj mehak, prožen. Parodija na dvoboj pa je bila prav všeč vsem. Orkester je pod vodstvom Jožeta Ro- jica vreden pohvale. Skoda, da dvora- na ni bolj akustična. Pevci in orke- ster bi prišli bolj do izraza. Vsekakor pa »Uvertura« napravi na gledalca pri- jeten, nov vtis In bi zato orkestru mogli po uvodnem komadu dati takoj pohva- lo s ploskahjem. Igro je režiral mariborski igralec Edo Verdonik. Dal je igralcem življe- nje, jih znal slikovito razpostaviti in vzbudil v gledalcih željo, da bi še več- krat priskočil na pomoč ptujskemu odru. Prav tako pa tudi scenograf Vlado Rijavec, saj je bila scena s hišama ob morju in z mestom v ozadju res kras- na. Sploh je bil oder lep, posamezni prizori so se harmonično prelivali, igralci, ki so bili vsi okusno maskirani, ^ so oder lepo izpolnjevali, ni bilo trdote, na katero tolikokrat naletimo pri obli- kovanju skupin, naj si bodo še tako majhne. Skratka: Goldonijev Lažnik je uspel. Igra bo polnila hišo, kar je prav. Naše gledališče naj si, če le more, material- no opomore, da bo več izgledov za umetniško delo, ki nam je potrebno in za katerega morajo biti na razpolago materiala sredstva. Sa-va. V Dornavi je igrala skupina iz Mezgove Mlada igralska skupina iz Mezgovec Jf! priredila v nedeljo v sindikalni dvo- ''ani drž. posestva v Domavi veselo tro- <^ejanko »Dva para se ženita«, pri če- Ji^er pa je treba poudariti, da je delo, ki k samo na sebi zastarelo In brez cpri- JPmljlvega vzgojnega jedra, prikrojila "ako, da je dodala nekaj mest z zdra- mim jedrom, mestoma pa poudarila ne- l^atera sicer neopazna mesta. Dodatke povdarke je izvedla tako, da prvot- motiva ni okrnila, pač pa delo, Ki J^e pomenilo preizkusni kamen za na- "^^Ijnje udejstvovanje, znatno izboljšala. Vsakdo je nehote takoj moral opaziti, koliko pažnje je skupina posvečala pri- Pi'avam za svoj nastop. 2e oder sam ^e do zadnje podrobnosti in popolnosti Pripravljen, vse od lične strehe in vod- '^iaka ter pravega, pravcatega drevesa. ^ Izmed igralcev je najbolj ugajal , ''Bobek« (Cvetko Jožef), ki je svojo vlo- j podajal tako življenjsko, da si mo- 5 hočeš — nočeš, pozabiti, da je »Bo- , le na »deskah«. Tudi »Pajnikova . j^fia — gospodinja« ( tov. Geč Marija) " s svojim naravnim in neprisiljenim ' ^°dr. Državne založbe Slovenije v Ptuju, Kersnik: Zbrano delo IV, del. Rupal: Valvazorjevo berilo. E. V. Woinicz: Obad. Klasje št. 30 (D. Obradovič: Iz- brane strani). Mladinska revija letnik 1951 vez. F, Križanič: Kratkočasna .la- tematika. V. Nagič: Kratke zanimivosti i? pomorstva. F. Avčln: Osnove meteo- rologije. M. Garašanin: Kronologija. Šolske knjige: Bajec: Slovenska jezi- kovna vadnica I. del (za nižje razrede gimnazije). , »Kaj so videli kmetijski strokovnjaki po svetu« Ing. Adamič, dr. Janežič, ing. Jelačln, ing. Repanšek, ing. Fajdiga in ing. Mastnak so potovali po Ameriki, An- gliji, Holandiji, Švici in Nemčiji z na- menom, da se seznanijo s tamkajšnjim načinom obdelovanja zemlje, reje živi- ne, pridelovanja sadja, vina, zelenjave itd. Svoje ugotovitve in spoznanja s teh potovanj opisujejo v knjigi z gor- njim naslovom tako nazorno in napeto, da čitatelj ne odloži knjige prej, dokler je ne prebere do konca. Ta izredno za- nimiva knjiga, ki je bogato ilustrirana ter ima 196 »trani in stane samo 80 din, daje našim kmetovalcem marsikatero koristno pobudo za izboljšanje lastnega gospodarstva. 1 V aprilu izide knjiga Staneta Terčaka * ZivI zid, I ki opisuje legendarni pohod Štirinajste 5 dvizije preko Hrvatske na Štajersko. Knjiga bo obsegala 160 strani in bo 1 opremljena z desetimi ilustracijami, ki ! jih je narisal akademik Božidar Jakac. 1 Knjiga bo vezana v platno in bo stala okrog 250 din. Ker je naklada omejena, proiporočamo vsem, ki so spremili ju- , naški pohod Štirinajste divizije, kakor tudi sorodnikom, šolam, knjižnicam in i ostalim, da pohitijo s prednaročili. Te sprejema uprava »Savinjskega vestni- ka« v Celjii, poštni predal št. 123, —o— »Kmečki žepni koledar« J Poleg koledarskega dela najdemo v ; njem razne zanimive tabele in razpre- ] delnice, v katerih je že vse izračunano, 1 kar za to ali ono delo ali račun po- ; trebuješ. Ni se treba ubijati in zaprav- : Ijati časa z računanjem in iskanjem potrebnih podatkov in nasvetov. Po- i gledaš v koledarček, pa zveš vse, kar : kmetovalca zanima. Ta, med kmetoval- ci tako priljubljen koledar, je najboljši svetovalec in pomočnik pri kmečkem delu. Četudi je naprednemu kmetoval- cu nujno potreben, so vendarle v ptuj- skem okraju redke kmečke hiše, ki ga imajo. Koledarček ima 180 strani, je v platno vezan ter stane samo 75 din. Pri naročilu 10 izvodov pa 50 din, bo pa v kratkem pošel in bo treba z na- kupom ali naročilom pohiteti. Pozdrarljeno^ mlado jutro ! o jutro mlado, iz srca pozdravljeno! V pomladnem soncu sveže se budiš in želje naše, hrepenenje nam miadiš, kar bolno bilo je — je zdaj ozdravljeno. Oko se polno vere spet zazira v svet, korak je čil, da spet težav nastopi poL, željan doseči ciljev svetlih, prost je zmot, vzkalil je smeh na ustnah ovenelih spet. Lepo živeti je, ko sonce mlado sije, ljubezen vodi te, srce načrte nove kuje in duša svet bogatih sanj zasnuje, pred tabo ravna pot se v dalje vije. Zato prelepo jutro lep pozdrav! Razvij blesteče se v dan blesteč! V gorečem srcu človek sam goreč bo svetu dela blagor plodni dal. Sa-va. Najmlajši dopisniki Nesreča na Tolminskem Snežilo je in snežilo v moje veliko veselje. Neizmerno sem se veselil vi- sokih žametov. Tedaj pa je padla grenka kaplja v moje veselje, časopis je prinesel prve vesti o nesreči na Tolminskem. Nič več se mi ni dozdeval sneg tako lep, tako prazničen, saj je prav on prinesel mar- sikomu smrt. Mamica nam je pripovedovala, kako strašen je plaz. Široko odprtih oči sva s sestrico strmela vanjo ter nisva mogla verjeti, da je vse to res. In vendar je bila resnica še vse hujša, dnevno so prihajala poročila o strašni nesreči. Uboge nesrečne družine, marsikje manjka mamica, drugod očka prehra- njevalec, zopet drugod so izgubili otročke in ubogi starši jokajo za svojo deco. To je tako velika in strašna nesreča, da je ml otroci še ne razumemo. Ko je naša tovarlšlca razredničarka povedala, da bomo zbirali za te težko prizadete sirote, smo se v razredu vsi odzvali in vsak je dal in prinesel, ko- likor je pač mogel. Zbrali smo 776 din. To Je najboljši dokaz, da tudi mi otroci, čeravno smo še mali, vendar imamo srce za trpeče brate. Gorše Pavel IV. b. r. osnovne šole v P'tuju. Mlečna šolska kuhinja na Rodnem vrhu Učenci in učenke na osnovni šoli na Rodnem vrhu smo zelo veseli, ker nam je Rdeči križ tako naklonjen. Šolarji, ki prihajamo od daleč v šolo, smo od dolge poti precej razgreti, naša učilni- ca pa je mrzla, da se komaj ogrejemo. Kljub temu, da nas zebe v roke, piše- mo in računamo, ker bi se radi za življenje čim več naučili. V teh hlad- nih dneh nam pomaga ^ino dnevni obrok šolske mlečne kuhinje. Nikdo si ne more misliti, kako našim prezeblim telesom dobro prija kruh in kava, ki nam ogrejeta premrzle ude. Ce bi ne imeli na šoli mlečne kuhi- nje, bi v tem mzlem času v razredu sploh ne vzdržali. Zasluge pri mlečni kuhinji Ima tudi tov. VlndLš Jakob, ki nam za kuhinjo potrebna živila preva- ža iz Ptuja ali Podlehnika. S 17. marcem t. 1. je v šoli zmanj- kalo drv, zato prosimo, da nam jih po- sestniki, ki jih še niso, čimprej pripe- ljejo. Tako v šoli ne bi več zmrzovali. Rodni vrh, 20 marca 1952. Gajzer Anton, uč. 5. r. KEGLJASKI KLUB Gradiš Strnišče Ko pe mudiš v Strnlšču v delavskem naselju Gradisa, vidiš med ostalimi stanovanjskimi barakami tudi zidano 35 m dolgo stavbo, katera je namenje- na za razvedrilo delavcem po napornem 8-urnem delu. Tukaj se dnevno zbira- jo člani kegljaškega kluba, da pravUno in zdravo izkoristijo svoj prosti čas. Tako je kegljaškl klub Gradiš v za- četku meseca marca razpisal tekmova- nje posameznikov po 100 lučajev meša- no v mednarodnem slogu, katero pa je zaključil v ponedeljek, dne 24. marca tega leta. Med tekmovalci se je razvilo veliko zanimanje ter je večina igralcev do- segla precej lepe rezultate. Nov klub- ski rekord s 324 keglji pa je postavil tov. Repas Božo. Odbor je pristopil takoj k sestavitvi novega tekmovanja posameznikov v na- rodnem slogu. I. G. Čiinj iti dopisuj v PtujsM iednii Ali vaš otrok uboga? Cesar pri otrocih ne doseže- mo z navajanjem In zgledom, ljubeznivim prigovarjanjem ter vztrajnim odklanjanjem, posku- šamo doseči z ukazom. Po tem, kako misli odrasli človek o ukazovanju in uboga- nju pri malem otroku, lahko ta- koj spoznamo, če Ima sam otro- ke ali ne. Stvar se nam na prvi pHDgled zdi zelo enostavna; mati ukaže in otrok mora ubogati N bogljivost se kaznuje naj- prej milo, potem ostro in bi bilo pač nekaj izrednega, Ce se tak otrok ne bi naučil ubogati. Ta- ko modrujejo ljudje brez otrok V resnici je stvar malo drugače. Otrok mora biti star vsaj 18 mesecev, da sploh lahko razume smisel najenostavnejše prepo- je dovoljeno. Sele s pol tretjim letom lahko pričakujemo, da si otrok za kratek čas zapomni kakšno prepoved in izvrši pri- ložnostne male ukaze. Ti na- vedbi starosti naj pomagata materam, da uvidijo, kako ne- smiselno je, zahtevati od otro- ka pred to dobo, da na vsak način uboga vsako besedo in da nima smisla, da bi se jezile za- radi neubogljivosti ali da bi otroka celo kaznovale. Seveda brez vsake prepovedi ali dopuščanja tudi pred to starostjo ne bomo izhajali. Na vsak način je nujno priporoč- sebno v prehodni dobi, tako uredimo, da bo potrebno čim manj ukazovanja in bo dete ta- ko imelo čim manj prilike za vedi in zapopade nekaj, kar mu neposlušnost, Ce pa že moramo otroku kaj ukazovati, potem storimo to kratko in enostavno. Utemeljit- ve so v tej starosti čisto brez pomena. V prvi vrsti moramo otroku, ki po svojem duševnem stanju še ne more ubogati, pri izvršitvi našega ukaza pomaga- ti, ge prijeti za roko in ga uvesti v poslušnost Ako kaže otrok nagnjenost k razumeva- nju prepovedi in ubogljivosti, potem mu moramo dati časa, da nas začne ubogati. Otrok v prehodni dobi namreč še ne more tako hitro in odločno ustreči našim željam kakor sta- rejši otroci. Kadar je otrok ravno sredi igre, potem ga bo njegov notranji nagon silil k temu, da bi se dalje igral, ker se le s težavo loči od svoje igre. Zelo se v takem slučaju obnese preprosto sredstvo »napovedi« in nežnega prigovarjanja. Pri takem postopku navadno otrok z veseljem uboga Cim starejši pa postaja otrok. . tembolj prehajamo k hitrejši obliki uboganja in končno k te- mu, da otrok reagira na pravo besedo, Nikakor ne smemo pre- dolgo ostati pri taki nežnosti, "kajti otrok bo kmalu znal to dobroto izkoristiti in se nrebri- sano izogniti strogi poslušnosti. v zimskem času, ko kurimo peči, ostajajo precejšnje količine pepela, ki ga le malokdo racionalno izkorišča v kmetijske namene. Na ta način zgub- ljamo letno ogromne količine važnih in dragocenih hranilnih snovi, za katere moramo letno izdajati ogromnega de- narja. Predvsem je potrebno, da spoznamo, katere in koliko koristnih snovi vse- buje pepel, nato pa primerjamo sestav pepela z nekaterimi umetnimi gnojili. Kemijska analiza je pokazala, da vse- buje n. pr. 100 kg pepela iz bukovega lesa skoraj 9 kg fosfome kisline, 12,5 kg kalija in 39 kg apna. Ce primerjamo vsebino hranilnih snovi tega pepela s količinami 'hranilnih snovi nekaterih umetnih gnojil, bomo ugotovili, da je 100 kg pepela bukovega lesa enako vredno kot 55 kg superfosfata, 31 kg kalijeve soli in ie 39 kg apna. Torej je pepel izvrstno nadomestilo za fosfor- nata in kalijeva umetna gnojila za kisla zemljišča kot so n. pr. pretežno vsa naša ptujska polja. Tudi pepel osta- lih dreves in rastlin vsebuje v večji ali manjši količini vse tri omenjene hranilne snovi, kakor so to n. pr. borov in hrastov pepel. Lesni pepel je pri hlevskem gnoju najstarejše gnojilo, ki ga kmetje upo- rabljajo. Vrednost pepela leži tudi v tem, da nima škodljivih primesi, kakor Pepel je izvrstno gnojilo nekatera umetna gnojila. Lahko ga pri- števamo nad najboljša umetna gnojila, ker vsebuje razen dušika vse važne hranilne snovi, ki so potrebne v pre- hrani rastlin. Pepel je izvrstno gnojilo za travnike in deteljišča. Vsakdo, ki je s pepelom že gnojil, se je gotovo prepričal o nje- govem delovanju na starih, izčrpanih in 2 mahom obraslih travnikih. Po gno- jenju s pepelom začne bujno rasti de- telja. Zaradi velike vsebine kalija se posebno obnese pri krompirju, pesi in ostalih gomoljčnicah. Z uspehom ga uporabljamo pri fižolu in grahu, skrat- ka najuspešnejše ga uporabljamo v vrtovih. Pepel trosimo pozimi in zgodaj spo- mladi. Priporočljivo ga je trositi po južnem snegu. Lahko ga uporabljamo v vsakem letnem času brez škode. Na ha ga trosimo 10—15 q, lahko ga upo- rabimo tudi več. Do sedaj smo poudarjali le vrednost pepela zaradi njegovih hranilnih sno- vi, ne smemo "pa pozabiti na njegovo zelo važno vlogo pri izboljšanju fizične strukture terena. Pepel rahlja težka ilovnata tla s tem poveča njih rodo- vitnost. Zbirajmo pepel in ga dajajmo našim vrtovom. Stroški bodo manjši, pridelek pa večji. M. G. -^tran I ^PTUJSKI TEDNIK^ Ptuj, 28, marca 1952 Kmefie, gnof ie treba fakoi zaorafi! Rastline-okopavine so malone vse bolj ali manj hvaležne za gnojenje s hlevskim gnojem. Po vrtnine, ki razvi- jajo mnogo listja, zlasti razne solate in špinače, bučnice in krompir ne zmorejo večjih predvsem kakovostnih pridelkov, če zemlja ni dovoljno zagnojena s hlev- skim gnojem ali vsaj z mešancem. Umetna gnojila je vpoštevati le kot dodatek h gnoju. Dodatna gnojila ne morejo nadomeščati v popolni meri hlevskega gnoja, dasi imajo v sebi iste hranilne snovi — često v bolj raztopni in lažje sprejemljivi obliki — nego gnoj. Manjka jim pa organska snov, ki je razen vode glavna sestavina hlev- skega gnoja. Organske spojine, ki tvo- rijo v zemlji sčasoma sprštenino (hu- mus), so v glavnem ogljikove spojine, od katerih razvoj je talnih gniloživk popolnoma odvisen. Talne in gnojne bakterije preobrazujejo v zemlji gnoj in pripravljajo redilne snovi za višje rastline ter spravljajo sploh zemljo v ono idealno stanje, ki mu pravimo godnost. Ako manjka zemlji organske snovi, ki jo spravljamo v zemljo običajno z gnojenjem, je tudi učinek umetnih gnojil brezpomemben. Vemo sicer, da velika vrednost hlevskega gnoja ni sa- mo v hranilnih snoveh, temveč tudi v organski spojini, na katero so vezani najrazličnejši koristni kemično-biološki procesi, pa vendar tega ne upoštevamo dovolj, ker drugače bi ne puščali gnoja, često po več dni na njivi raztrošenega in izpostavljenega žgočemu soncu, ki v eni sami minuti zamori na milijone koristnih bakterij. Poleg tega zgubimo najdražje gnojilo element dušik, ki iz- hlapeva v obliki amoniaka. Ako pusti- mo samo 4 dni raztrošen hlevski gnoj izpostavljen vetru in soncu, zgubi na dušiku cca 70—SO^/o. Ta številka dovolj jasno govori o škodi, ki nastane, če gnoj malomarno razvažamo, trosimo in ga sproti ne zaoravarno. Cestokrat je tudi zelo važen dnevni čas, v katerem ima- mo posla z razvažanjem gnoja in tro- šenjem. Najugodnejši so pač oblačni dnevi ter jutranje in večerne ure. Ako upoštevamo izgube v biološkem smislu, ki se bližajo vrednosti izgub hranilnih snovi in izgube redilnih snovi samih, je gotovo upravičena zahteva: raztrošen gnoj takoj v zemljo. M. G. Odgovori dopisnikom v. F. Marjeta. Vaš dopis, v katerem le pravilno zavzemate za pravice Av- ruština Jožefa in njegove žene, ki sta ikupno 57 let delala na Celofigovem josestvu, .sedaj pa so jima dediči v ne- ieljo 23. t. m. odprodali celo posteljo, la kateri sta spala, smo odstopili na nerodajno mesto, da se zaščitijo njune jravice. Vitomarci. Nepodpisani dopis glede -azmer pri Andražu in dolžnosti lovcev ie kot ostali anonimni dopisi romal v kcš. ' Kline M., Zetale. Vaš dopis, v kolikor li ime izmišljeno, moramo dati v pro- /eritev. Osebe pod tem imenom ne po- mamo, zato tudi ni sigurno, da so trdit- i7e v dopisu resnične. T. F. Slatina. Članek o »Boju proti labadarju« bomo objavili z dopolnitva- mi v prihodnji številki. A. K. Polenšak. Dopis o Ignacu, Micl in Trezi ne bo objavljen, ker ni za jav- lOSt. M. J. Cirkovci. Vaš članek o razme- rah v KZ Cirkovci bo objavljen, ko bo- mo prejeli revizijsko poročilo. St. S. Mihovce. V dopisu navajate, kaj vse obstoji v Mihovcah. Po Vašem opisu se da sklepati, da imate v vasi zraven kmetovalcev ljudi raznih strok, ki opravljajo svoje delo v korist sova- ščanov. Celo poudarjate, da je največ vredno, da vsi ti ljude pridno delajo za procvit KZ in petletke. Vse naše bralce bo zanimalo, če jim boste v prihodnjem dopisu opisali »vse zanimivosti« iz vaše vasi, glede katerih pravite, da še niso za javnost. B. F. Zakl. Vaš dopis glede NH je od- stopljen OLO Ptuj v proveritev. Ce je res, kar navajate glede dnevnic in lesa, se bo zagovarjal, če ne, gre za obreko- vanje službenega organa. Znanec, Majšperk. Dopisi brez podpi- sa romajo v koš, ker se smatra, da ob- ravnavajo stvari, glede katerih pisec sam ni prepričan, zato ga tudi ne pod- piše zato tudi ne more prepričevati so- bralcev, da se bori proti nepravilno- stim in škodi. V, B. Stoperce. Vaš dopis o gospodi- r.iah so prehiteli drugi članki iz Sto- perc, kar oprostite. Upamo, da boste opLsali, kaj delate v šoli. Lažni zastopnik za rešetkami Nad 14 odraslih prebivalcev iz Ptuja, Stmišča in drugod je nasedlo pred kratkim T r k a n c u Ivanu (1908) iz Cezme, ki se je izdajal v gostilnah in po hišah pri zasebnikih, da je zastop- niki »Foto Zore« iz Medveščaka 37, in da sprejema naročila za povečanje slik ter je jemal od 200 do 600 din akon- tacije na naročila, ki bi znašala za po 1 povečano sliko 30x40 cm tudi 1200 di- narjev. Naročila je pisal na nežigosan blok NARODNE KNJIGE, knjižnega preduzeča NR Hrvatske — Zagreb, Ilica št. 30 — z napisom »Terečenje br____« V par dneh je nabral Trkanec od lahkovemežev nad 9000 din, ki jih je tudi sproti zapravil. Organi oblasti so na pobudo prizadetih imenovanega po- kadili za rešetke, kjer čaka na primer- no kazen. Vsemu delovnemu ljudstvu je to po- novno opozorilo na skrajno previdnost pred poedinci, ki izrabljajo lahkover- nost mestnega in podeželskega prebi- valstva in izvabljajo na pretkane nači- ne od njih denar za svoje lahkoživo Pri Gorčcnkovih je gorelo v Juršincih in okolici se mnogo raz- pravlja o požaru 18. marca t. 1. zjutraj, ko je zgorela hišica Jakoba Gorčenko iz Juršinc. V zvezi z nastankom požar- Ja ©o razna ugibanja. Hiša ni bila za- varovana proti požaru. Da bi požar slučajno nastal po Gor- čenkovi neprevidnosti se zdi marsiko- mu malo verjetno, zlasti zaradi tega, ker je med Gorčenkom in njegovo že- no že daljši spor, v katerem je Gor- čenkova žena zahtevala to hišico zase. Požar je povzročil večjo škodo, ki jo bo trpela predvsem Gorčenkova žena, saj ji je onemogočil uresničitev njene zahteve. Kdo je zakrivil požar, bo nedvomno dognala preiskava. Za nesrečne rojake ob Soči in Trenti je destemiška šola (učenci in učitelj- stvo) zbrala 2160 din, tuk, LP-društvo Pa 1115 din. Skupni znesek 3275 din smo dne 4. marca nakazali Izvrš. odb. OF v Ljubljani. Kot prva je darovala večji znesek upok. učiteljica tov. Ko- žuh Marica. R. I. O čem razpravljajo na Ptujski gori? (Nadaljevanje s 1. strani) dl gasilci, ki so v kratkem času pripra- vili veselico, vendar pogrešajo močnej- šega tekmeca na kultumo-prosvetnein polju. Nešteto krajev v ptujskem okraju Je gledalo v zimskem času razne priredit- ve. na Ptujski gori pa te ni bilo v zad- njih 2 do 3 letih niti ene, ki bi jo lahko prištevali med kvalitetne prireditve. Predavanja Ljudske univerze in drugo je skrajšalo zimsko dolgočasje in zado- voljilo ukaželjnost podeželskega ljud- stva, na Ptujski gori pa smo spali. Večina delovnih ljudi s'Ptujske gore je prepričana, da je mogoče tako stanje popraviti, če bodo resno na delu vsi od- bori, ki so pred volivci prevzeli odgo- vornost, da se bodo brigali za njihov splošni, gospodarski in kultumoprosvet- ni dvig. Dosedanja nedelavnost ljudstvu močno škoduje. Nikdo ne more trditi, d? na Ptujski gori ni mladih in odraslih ljudi, ki stremijo za gospodarskim in kulturnim napr^kom in ki so že raz- trgali okovje zaostalosti, nezaupanje v lastne sile in mračnjaštvo v zaupanju v bodočnost, v ljudsko oblast in v sociali- zem. Z. F. Pri Vidu so zbrali 6642 di^ Na pobudo VOOF Vid pri Ptuju člani odbora zbrali od vaščanov eg^ dinarjev prostovoljnih prispevkov h. ponesrečence na Tolminskem. V akciji so se izkazali z večjimi Qki: Jože Tomšič (500), Alojz Satk (240), Andrej Vatovec (200) in dr^! Odbor OF se vsem v imenu prizadeta najlepše zahvaljuje in pričakuje, da ^^ bodo v bodočih sličnih akcijah izkaz^ tudi tisti, ki so vidno zaostajali s sv^ jim razumevanjem za pomoč oškodovaj^ cem in z darežljivostjo za sovaščant V Ptuju so odprli novo kegljišče v Ptuju v Ljudskem vrtu so v n? deljo 23. marca t. 1. odprli modem! urejeno kegljišče I. razreda. Kegljaši; klub Ptuj je z vsoto okrog 140.000 dj, pridobil za Ptuj novo športno-zabavi) objekt odlične kvalitete, z lepo urej^ nim prostorom za gledalce, bifejem j, potrebnimi ostalimi prostori. • V nedeljo 30. marca bodo gostoval na novem keljišču člani Kegljaškeg kluba iz Stmišča, v nedeljo za tem se bodo že začela tekmovanja. Mati je gledalo, ko Se priležnik žgal otroku prste V ponedeljek, dne 17. marca, je pri- šel v I. razred osnovne šole v Ptuju Franček Habjanič z hujšimi opeklina- mi na prstih leve roke, posebno na ka- zalcu in sredincu. Tudi poškodbe po obrazu in na nosu so bile sumljive. Ma- li Franček je molčal gotovo iz strahu, da ne bi bilo z njim še huje. Zanima- nje za poškodovanega učenčka ni ostalo brez uspeha. Franček in njegova mati sta končno obrazložila organom LM, da je Franc Kaučevič iz Ptuja opekel roke malemu Frančku z vžigalnikom. Ko se mu je zdelo, da je Franček dovolj ope- čen, je Kaučevič spustil njegovo levico. Franček je bil tudi hudo pretepen, kar se je videlo iz njegovih poškodb po obrazu, vratu in drugod. Pri vsem tem je bila mati navzoča in nedvomno Fran- čeka ni branila. Primer Neže Habjanič in njenega pri- ležnika Franca Kaučeviča ter početje z malim Frančekom daje organom obla- sti dovolj opore za tikrepe proti takim materam in njihovim priležnikom, ki nevarno ogražajo duševni in telesni razvoj otrok. Kdo lahko pričakuje, da taka mati pravilno uporabi podporo in bone za pet otrok, da živi moralno živ- ljenje itd. Upamo, da bodo za vzgojo in preskrbo otrok in za kaznovanje takih mater in priležnikov pristojni organi opravili svoio dolžnost. Pomoč prizadetim krajem naše Primorske iz Ptujske gore Dasi spada ptujskogorski okoliš go- spodarsko med pasivne kraje, so vendar prispevali po svoji moči za našo Pri- morsko: igralska družina 2300 din, na- brano po vaseh 1700 din, pionirji 1000 din, enota RK Ptujska gora 900 din. Skupaj 5900 din. Skromni so ti prispevki, a dani so bi- li z dobro voljo, kar velja posebno za članico RK Olstrak Marijo, ki si služi denar le s priložnostnim delom in je prispevala 100 din. -ler. Cene na ptujskem trgu v sredo 26. marca 1952 za kilogram, liter ali komad Privatni sektor: čebula 65 do 70, če- bulček 80 do 120, česen 100 do 130, fi- žol 40 do 50, gobe suhe 300, hren 50, ja- bolka 40 do 50, jajca 6 do 7, krompir 12 do 13, kis domači 20, korenje 30 do 40, koruza 20 do 22, kaša ajdova 80, ka- ša prosena 50, moka ržena 30, moka ko- ruzna 25, moka ajdova 35, moka enot- na 45, moka bela 100, motovileč 100, milo 80 do 100, maslo surovo 360 do 400, mast 250, mleko 20, orehi 100, olje buč- no 280 do 300, oves 30, peteršilj 40, pe- sa rdeča 25, perutnina 280 do 400, proso 30, por 30, regrat 100, repa kisla 14, redkev 20, radič 80, rž 30, smetana 100 do 120, sir 60 do 80, slive suhe 80, jpi- nača 50, zdrob koruzni 45, zelje kislo 25, zelje v glavah 30, zaseka 220. Mestna ekonomija: moka koruzna 22, zdrob koruzni 30, kaša prosena 50, ka- ša ječmena 50 do 60, mleko 20, jajca 6, med 250, čebula 55, pori 30. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Sobota 29, marca ob 20. uri: Carlo Goldoni: »Lažnik«, veseloigra v dveh dejanjih (šestih slikah). Režija Edo Verdonik, režiser in član SNG v Mari- boru, scena Vlado Rijavec iz Maribora, Sodeluje orkester SKUD »Jože Lacko«. Nedelja 30. marca ob 20. uri: C. Gol- doni: »Lažnik«. Sreda 2. aprila ob 20. urL C. Goldoni: fll.ažnlk«. Sobota 5. aprila ob 20. uri: C. Goldoni: »I.ažnik«. Nedelja 6. aprila ob 15. uri: C. Goldo- ni: »Lažnik«. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni ob 15. do 17. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure ter eno uro pred predstavo. MESTNI KINO PTUJ bo predvajal od 1. do 10. aprila sledeče filme: Od 1. do 3. apr. angl. film: Leseni konj Od 4. do 7. apr. angl. film: Sinja laguna Od 8. do 10. apr. amer. film: Draga Ruih Iz Murentinc Zadružna gostilna v Muretincih fe menda ena izmed takih, ki je ne sme- mo dajati za zgled drugim, posebno nc glede kvalitete vina. Gost sploh ne ve, ali pije vino z vodo ali vodo z vinom. Pri nas se ne more zgoditi, da bi ga kdo imel vsaj malo pod klobiikom, ker če ga že na silo rukneš v družbi dva litrčka, gre? lahko brez skrbi domov, ne da bi kdo sumil, da greš iz go- stilne. Ko napraviš koralk iz gostilne, se znajdeš pred kupom smeti in pepela, kar meče že vso zimo mlada gostilni- čarka kar skozi vrata na kup. Vse to ni v ponos niti gostilni niti gostilničar- ki, Ce okrog hiše ni reda, Je malo verjetno, da bo v hiši. Nesreča nikdar ne počiva.,. v zapestje leve roke se je 19. marca t. 1. vsekal delavec Cafuta Ignac, ki je zaposlen pri Kmetijskem gospodarstvu v Podlehniku. Vsekal se je baje pri spravljanju metrskih drv. ★ Sedemletna Paternost Marija iz Nove vasi št. 37 pri Ptuju si je 19. marca t. 1. poparila roke v škafu vrele vode. ★ V palec desne noge se je ustrelil Bel- šak Anton (1929) iz Zamušan št. 88 dne 19. marca t. 1. Čistil je nabasano puško, ki se je sprožila in ga poškodovala. ★ Levo roko nad komolcem si je po- škodoval 20. marca t. 1. v Pobrežju Krajnc Franc (1903). Zvečer ob 20. uri je šel po vodo in pri tem padel ter si poškodoval roko. ★ Desno oko je poškodoval 21, marca 1.1. Goljat Mariji (1929) iz Cirkovc pla- men iz peči. Na ognjišče je opoldne vlila petrolej. Pri pihanju se je petrolej vnel, pri čemer ji je plamen buknil v obraz. / Močno poškodbo na glavi je dobil 22. februarja t. 1. Galun Franc (1936) iz Cermožič št. 6. Pri sekanju drv mu je priletel v glavo kos lesa in ga močno poškodoval, da je padel v nezavest. VINOGRADNIKI! Državno posestvo Zavrč še ima na razpolago sledeče sorte selekcioniranih cepičev: laški rizling, šipon, renski rizling, beli burgundec, ranina, zeleni silvanec, rumeni muškat, bela klevna, Portugalka in kavčina. Na razpolago so tudi trsne cepljenke sorte: laški rizling, ranina in šipon, ter cca 60.000 kom. kliučev ameriške pod- lage Riparia Portalis. ^ ŠAH 1 ' Šahovski teden. V času šahovskega tedna, t. j. od 30. marca do 5. aprila, pri- reja SD Ptuj sledeče prireditve: V ne- deljo 30. t. m. ob 8. uri simultanka na c 40 ploščah. Nastopa mojstrski kandidat 1 tov. Ivan Kukovec iz Maribora. Igralci naj se prijavijo vodstvu najkasneje do četrt ure pred pričetkom. — V torek 1. aprila ob 19. uri brzopotezni turnir po skupinah. Za vse člane SD Ptuj ude- ležba obvezna, nečlani vljudno vabljeni. ' — V četrtek 3. aprila ob 19. uri brzotur- ' nir — finale. — V soboto 5. aprila oo •• 15 uri dvoboj JLA in gD Ptuj. — Vse * prireditve se vrže v Sindikalnem domu železničarj^ev. ! Turnir SD Ptuj. VI. kdo: Modrinjak- \ Kancler 0:1, Klinar-Rudolf 0:1, Drofe- ' nik-Perger 0:1, Zunec-Podkrajšek 1:0. , Kosmač-Ryževski preložena, dočim je * bil Pešl prost, ker je Berden moral iz- stopiti. VII. kolo: Pešl-Zunec 1:0, Ru- dolf-Kosmač 0,5:0,5, Kancler-Klinar 1:0, Podkrajšek-Modrinjak in Ryževski-Dro- ^ fenik preložene. . * i Dijaki ptujske gimnazije so po eno- ^ letnem presledku zopet priredili brzo- turnir. Zmagal je tov. 2unec. Reiultati so sledeči: 1. Zunec Jože (6. r.) 12 točk, 2.-3. Bohak Ivan (6. r.) in Maurič Franc (5. r.) £ 10,5 točk, 4. Vricl Ivo (3. r.) 10'točk, ( 5. Hauber Bruno (5. r.) 9 točk, 6. Kovač 4 Ciril (4.r.) 8 točk, 7.-8. Potočnik S. i (6.r.) in Kovač Andrej (6. r.) 7,5 točk. Turnir je potekel brez večjih zaplet- j Ijajev in tudi vodstvo je bilo dobro. Od sedaj bodo dijaki gimnazije prire- ' dili še večkrat kak šahovski turnir. . I J MALI OGLASI Službo išče pripravnica za gradbenega tehnika, ki ji manjka samo en seme- ] ster do končnega izpita. Študij je za- časno prekinila zaradi 'težkih mate- rialnih prilik. Z delom in plačo bi si pomagala do dokončanja študija, i Vprašati v upravi lista. Prodam poceni več voz drobnih jelSe- vih drv ob avtomobilski cesti. Knez ^ Marko, Drstela 41, p. Destemik. Prodam dobro ohranjeno kočijo (breg) z oljnatimi osmi. Kronvogel, Trnov- ska vas. Prodam žensko kolo, zelo dobro ohra- njeno. Naslov v upravi lista. Prodam gozd v Krčevini. Vprašati pri Hameršak, Destemik 50. Prodam nov (lincer) voz in stiskalnico. Vprašati v upravi lista. Prodam njivo z dvema stavbenima parcelama na Sp. Bregu. Vprašajte v upravi. Prodam zložljivo otroško posteljo z mrežo, žimnico in odejo. Naslov v upravi lista. Prodam moško kolo. Vrašati v upravi lista. Kupim 35 metrov trižilnega kabla. Ko- rošec Ivan, Breg pri Ptuju, Opremljeno sobico dan v najem pri žel. postaji Hajdina. Naslov v upravi. Izgubila Sem dne 21. marca t. 1. za- pestno uro v parku. Poštenega naj- ditelja prosim, da uro vrne proti na- gradi v upravi lista. Žensko ročno uro sem izgubila v Ptuju 23. marca 1952. Najditelja prosim, da jo proti lepi nagradi vrne v upravi lista. Najdeni so dokumenti na ime Smiljan Peter. Omenjeni jih dobi v upravi lista. Prosim dotičnega, ki je zamenjal dne 20. t. m. v veži Javnega tožilstva v Ptuju moško kolo »Visla« ter pustil svoje, da mi moje kolo vrne, ali pa sporoči svoj naslov. Kranjc Ivan, Apače 89, p. Lovrenc Drav. polje. Opozorilol Opozarjam vsakogar pred nakupom stvari, ki bi jih v času moje 3-mesečne odsotnosti na orožnih va- jah prodajala Ekart Roza iz Prepolj št. '51. — Ekart Franc, Prepolje št. 51. Opozorilo! Opozarjam, da nisem plač- nik eventualnih dolgov, ki bi jih na- pravila moja žena. — Amuš Martin, čevljarski mojster, Ptuj, Prešernova ŠtPV. 2.T. »rekllcujem In obžalujem žaljivke, i; sem jih izrekla o Farič Vidi kot ns resnične ter se ji zahvaljujem, da n odstopila od tožbe. — Zupanič Na cesti med Budino in Spuhljo na] leni avtomobilski električni signal ^ ahko vrne lastniku v upravi lista. Kmetijskim zadrugam in gostinskim obratom! Vse Kmetijske zadruge obveščan la nudimo razna umetna gnojila tudi nanjših količinah. Za škropljenje s lovnjakov nudimo izvrstno škropil >Drevosan«. Posredujemo najcenejšo dobavo rai lega industrijskega blaga ter pripora 5amo poslovodjem KZ, da si pred m Javo ogledajo naše vzorce. Pri nakupu in prodaji s© vedno obra- ;ajte na ZADRUŽNO AGENCIJO PH aZKZ PTUJ. OPOZORILO Ptiijski vrtičkarji opozarjajo reja ?okoši, da bodo v primeru povzročanj ikode v vrtovih kuram nastavili stni; n pred lastniki kokoši ne nosijo nikai jdgovomosti. Prizadeti Razglas Kmetijska zadruga z. o. j. Muretiai sporoča vsem svojim odjemalcem I -lanom, da nabavlja umetna gnojJi! apno in cement v vseh Roilčinah po ri ročilu. Odkupuje poljske pridelke po najv^ jih dnevnih cenah. Ima na zalogi prvovrstno špecerij^ ■nanufaktumo in galanterijsko blaga i gostilni pa žlahtna haloška vina, žganj* in razne likerje ter prigrizek. Cene niz ke, za vsakega pristopne. Postrežb! toča in solidna. Upr. odbor KZ z. o. j. Muretind Poziv upnikom in dolžnikom Potrošniška zadruga z o. j. Ptuj, i po sklepu občnega zbora svojega član stva prešla v likvidacijo z dnem 16. mar ca 1952. Likvidacijska komisija poziv vse upaike in dolžnike, da prijavU" svoje terjatve, odnosno poravnajo svoj obveznosti v roku 30 dni po tej objav na naslov: »Potrošniška zadruga z o. 1 Ptuj v likvidaciji«. Likvidacijska komisija Ob smrti odbomice KLO Vid ROZMAN MARIJE i7 Pobrežja pri Vidu, izrekamo RoznU novi družini in sorodnikom globoko » žalje._KLO Vid. Vsem kmetijskim zadrugam Izkoristite ugodno priliko za nabat dobrega jabolčnika in kvalitetnega nja »klekovače«. Ker v preteklem letu zaradi slabe tlne sadja ni bilo mogoče ustvariti f loge cene pijače, po kateri bo prt gotovo veliko povpraševanje, zato pob tite z naročili, dokler še traja znlo« Postrežemo vam z vsako količino t zmernih dnevnih cenah. Embalaža » razpolago. . ^ , , . Zadružna založna klet (prej Vino-sadje Ptuj - pri p^ Javna zahvala Kmalu po prihodu v ptujsko bolnih nico sem spoznal, da imajo zdravrtU in bolniško osebje pravi, sociaUsticj odnos do bolnikov, na kakršnega nisei še naletel v nobeni bolnišnici. Ob tej priliki se iskreno zahvaljuj^ primariju int. oddelka dr. Piskemi« ter dr. Kotniku, prav tako pa tudi pj mariju kirurškega oddelka tovarišu « Kuharju ter dr. Praunsseisu in bolj 5kemu osebju za skrbno nego, želeč P istočasno še mnogo uspehov v njib' vem delu. _ Vodnik LM Franc Omet® Kupujemo po najvišjih dnevniJ> cenah: Steklenice od piva 5/10; steklenice od mineralne vode 14'10, 10,10, 5 lO. steklenice od pokalic 3'lCf, 3,3'l^- 3,5,10; steklenice od sodavice (sifo* na) 21, 11, 0,51. MESTNO SKLADIŠČE PIVA in MINERALNE VODE — PTt^^