P*aaveM« številke: Navadne Din —-*7S, ek »odd** Din H—. H.Tftl. ^1 ■—Čil« bpMK Poštnim« ol«f«na v tHcfoo^fnl Cemr drn^fmfe §«ev. -*75 TARO r: -........................... mji | Jasama me st®vaikes N »aelBe Din -•75, ob oedeljah Din 1*—» „ TABOR- iska-n <3ao, f—ii ■■ oddeli« m praxnvlaovr o4» lii. vri at datomom omUhId^a d»« ter tkne tnmočao po poiti D Hi —, m iao* irmstvo D iS' , 'iedav^M M doa D H'—, na iz!ra«nioc D 10- -unrornti po Naroča ne pri npr ari .tabora" MA3I0OR. i^tc— ali«, ih«i Leto VIII. Maribor, sobota 9. aprila 1927. Številka: 80. Preokret v notranjepolitičnem položaju Radikali snubijo demokratsko zajednlco. radikalskemu sporazumu. Notranjepolitičen položaj vkljub vče* ra^šnji seji HSS v Zagrebu in vkljub stafigču, ki ga 1® HSS zavzela, ni razčiščen, V radikal »kih krogih se je pojavil močan odpor pritegnitvi HSS v vlado. Po trenutnem položaju ic težko verjet5 no, da bo HSS prišla v kombinacijo. V zvezi s prizadevanji radikalskc 8tranke razširiti vlado in Jo po.iaeiti z ®no izmed opozlcijonafnih skupin, ie danes opazit} novo kombinacijo- Ako-ravno pomenijo sklepi zagrebške seje direktno ponudbo s strani HSS. sc zdi, da so se radikali nenadoma odločili, Približati s© demokratski zajednici- Mi5 Maksimovič edina ovira demokratsko* Odpor proti HSS. Beograd, 8. aprila, nister dr. Srškič Je objavil danes v »Vre menu« uvodnik, v katerem pfedira javno in odkrito za koalicijo z DZ, ker smatra, da ima taka kombinacija z ozirom na nejasen položaj še največ izgledov Vaš dopisnik jo izvedel, da .ie ves odbor demokratov proti vstopu v vlado pripisati zgolj osebi notranjega ministra Maksi* moviča. katerega hoče Uzunovič še nadalje obdržati v vladi. Z druge strani sc zopet doznava, da bo notranji minister še pred 19. aprilom, t,o ,ie Pred prihodnjo skupščinsko sejo, demtsi.ioniral, s čimer bi bila odstranjena zadnja ovira radi* kalsko-demokratski koaliciji. Radlčevci se ponujalo HSS bo glasovala za obtožnico. Beograd. 8. aprila-Pavle Radie se je danes vrnil v Bet v Urad. Novinarjem je izjavil, da se sklepi ftSS napačno tolmačijo. RatHčevci bodo 15- aprila kompaktno glasovali za de* mokratsko obtožnico proti Maksimoviču. V svojih izjavah je hvalil finančnega. ministra Markoviča in rekel, da je letošnji proračun najboljša podlaga za sanacijo gospodarstva. To njegovo iz j a* VO smatrajo vladni krogi za indirektno Ponudbo za vstop v vlado- Strašna nesreča Trije mrtvi, ll težko ranjenih. Beograd, 8. aprila- Včeraj se je na postaji Ilovci v bližini Štjpa pripetila strašna nesreča, ki ie zahtevala tri človeška življenja. Radi neprevidnega ravnanja nekega orožnika je eksplodirala bomba- Orožnika .ie bomba dobesedno raztrgala, dve osebi Pa, ki sta stali v bližini, težko ranila in sta kmalu zatem umrli. Razen tega je bilo še 11 oseb težko ranjenih- Maribor, 8. aprila. O- Be+hlena so v Rimu sprejeli na način, kakor umejo samo LaUnci: Jako svečano, vendar brez stroškov- — 'Madžarskemu ministrskemu Predsedniku je bil prirejen običajni banket-, podeljen red svetega Mavricija, fašistični tisk Pa je prevrnil vso zgodovino samo, da dokaže da že od nekdaj obstoja med Madžarsko in Italijo najidealnejše prijateljstvo. V ostalem pa so bili Italijani, bolj skromni. Prijateljska Pogodba in arbitražne konvencije nimajo za Madžarsko nobene praktične vrednosti, do-čim stvarni rezultat Betlenovega obiska tiči v.' konvencijah o Reki. V Reki je Italija pripravljena dati Madžarom svobodno Pristanišče. Toda navidezna koncesija jc zopet, poklon Italiji, kajti ne le da Italija na ta način zasjgura nodaljni ob-Moj propadlemu mestu, ki brez madžarsko trgovjnc ne bi moglo uiti životariti, rSjJfiveč bo imda še druge koristi. Njen 0% ge obširno razlaga o ulogi Italije — posredovalcem trgovine, med' Madžarsko m Levanto. ne pripoveduje Pa, kakšne koriSM bo od prijateljske in arbitražne koristi imela Madžarska. Za fahod ua morje hq Madžari imeli Su ff :„"a Reko a,i v n:iSa Pristanišča. Odloodi so so. zs. Reko. tore.i Za .|ia|jj(> odklau-iajoc vSe ugodnosti, ki so se jim' udile z naše strani. Toda dostop ‘na Reko Je l<^moK ' 4L " 1,<<' * *:& ‘ mm Grof Bethlen. staviti nikako ovire dostopu madžarskega prometa na Reko. »Messaggcro« ie vsaj toliko obziren, da omenja naše interese, d očim jih ostali tisk niti ne upošteva. Uradno glasilo fašistevskih sindikatov »Lavoro d’ Italia« pa Pravi izzivalno, da se ravno z vprašanjem madžarskega tranzita nudi 'Jugoslaviji prilika, da pokaže dobro vo1;- za izboljšanje odinošajev do Italije. Tore.i, po italijanskem mnenju moramo omogočiti funkcijoniranje italijansko madžarskega sporazuma o Reki. — to je funkcijoniranje pogodbo, ki je bila sklenjena na škodo naših interesov, na škodo naših pristanišč. Ako. tega ne storimo, bomo dokazali, da so naša prepričevanja in dokazovanja .želja do dobrih pdnošajev z našo sosedo, le Prazne besedo. Res pa ,ie, v teni primeru bi se po normalni logiki, dalo ugotoviti samo to, da so italijanske koncesije Madžarom le prazne obljube. Toda Italijani imajo •svojo logiko, po kateri .ie tudi vprašanje uiettimskih konvencij, vprašanje našo dobre volje in dokaz želje po prijateljstvu do Italije-. NaJtcanunive-iše pa jc, da fašistovski tisk forsira take pogodbe v času, ko pravi, da jc trgovinsko-ekonomski sporazum z Madžarsko samo detajl v velikopoteznosti Mussolinijeve politike. ka* ero cilj j© hegemonija Italije vj podu- Ludoii mm Beefhcoen tl. tl Film nepopisljive lepote! Pomnožena godba! Cene zv.šane za 1 in 2 Din navskem bazenu. Po italijanskem mne* n.iu je obdonavskem delu E.vrope pretila »balkanizacija«, za katero je stala Francija. Sedaj je nevarnost odstranjena, kar je zahvaliti edino dfdekovtdno-sti in diplomatski spretnosti gospoda Mussolinija. Sporazum -z Madžarsko jc v resnici približal rimsko vlado njenemu cilju: spraviti pod svojo oblast vse države na Balkanu in v centralni Evropi. Dosego tega cilja je v znatni meri ovirala Franclja; vendar jc njen pdpor v. Pešti zlomljen. V koliko je ta politika realna, jc vprašanje zase. Smešno ie samo to, da v Rimu pričakujejo, da bomo mi z naše strani podpirali tako politiko bi da ii bomo celo doprinašali žrtve s tem, da bomo ovirali iu zadrževali razvoj naših pristanišč ?n zvez z našo obalo. □OOTODannDona □ dddt. oomamno Gradbeni odsek Sokolskega društva V: Mariboru priredi v soboto in nedeljo dne 9- hi 10. aprila cvetlični, oziroma oljčni dan. Člani im prijatelji društva segajte pridno Po oljčnih vejicah, čisti dobiček je namenjen skladu za zgt-mlbo Sokolskega doma. 683 o o nnnnmconatjo Dnevna kronika — Finančni položaj Jugoslavije. Finančni minister dr. Markovič se je o finančnem položaju naše države napram novinarjem zelo optimistično izrazil. ,— Proračun, ki znaša 11,477 milijonov Di,n, -ie za 10 odstotkov manjši od. lanskoletnega. Razen tega so v budgetu predvidene velike investicije. Finančili položaj naše države sc polagoma, a sigurno bobiša. Pogajanja z ameriškimi denarnimi družbami Blair in Sehek potekajo zelo u godno, o« o j 11 o je namenjeno Pred vsem v produktivne svrhe in gradnji nekoliko važnih žolejgiiškili prog. Največjo pozornost posveča finančno ministrstvo ureditvi predvojnih in medvojnih dolgov- Predvp-ini dolgovi Srbije in. bivših avstroogrskih Provinc bodo v kratkem poravnani- Po- njegovem mnenju se bo Jugoslaviji s štedl.iivostjo in pametno gospodarsko politiko v kratkem ^osrečilo državne finance sanirati in dvigniti produktivne .sile gospodarstva, — Angleški general komandir Skadra. Kakor poročajo iz Tirane, jc albanska vlada imenovala angleškega generala JoccIyna Percyja, vrhovnega orožniškega nadzornika, za vrhovnega poveljnika vojnih sil v Skadru- To imenovanje dokazuje, da ie Anglija zelo zainteresirana na lem, da se zamore.io, vsi spori na Balkanu mirnim potom rešiti. Tnko pravijo angleški listi. Mi pa zelo dvomimo, da je temu tako in naši politiki, vidijo v imenovanju angleškega generala za Vrhovnega vojaškega poveljnika v Skadru nov dokaz, da Anglija vsestransko podpira stremljenja Italije na Balkanu-Znano je, da se nahaja trenutno v Albaniji okrog 30.000 Italijanov in da Prihaja se vedno vojaštvo, preoblečeno v civiliste. Vsa važnejša poslopja im oblnsivn v Albaniji so zasedli Italijani- — Parnik »Nikola Pašič« dograjen. Iz niasgova poročajo, da je bil v torek sve-čano spuščen v morje prekooceanski parnik »Nikola Pašič« last dubrdvačke paroplovidbe- Nosilnost novega parnika znaša 8.800 ton. — Betlden o eiUMi Rusije. V pogovoru z novinarjem »Popoln d’Italia«, ki .ie vprašal madžarskega ministrskega predsednika med drugim tudi o njegovem mnenju o ciljih Rusi.ie, se je Bethlem izrazil sledeče: Rusija se je stoletja borila najprej s Turčijo, nato pa z Avstrijo zn nadvlado na Balkanu. iRusija jc hotela prosto pot zn razvoj svoipvi upliva. .1 renutno osredotočuje vso svoio pažtijo 1 na Azijo, Ta menjalna politika se pri njej trajno pojavlja. Ne izključujem možnosti, da so bo v dm-Udnem času Rusija zopet obrnila Proti Balkanu radi Jadra* na. Egejskega morja in Carigrada. — Hindenburg ni za aprilsko šale. «, Predsednik nemške republike general Hindenburg je vložil pri državnem prav dništvu tožbo zoper nemški ilustrirani list »Der rote Štern«, ki sj je na 1- aprila dovolil nekaj krepkih šal o državnem predsedniku. — Ukinitev prohibicije na Norveškem. Iz Osla sc doznava. da j c drža voj svet glasoval za ukinitev alkoholne prepovedi na Norveškem- — Brezposelnost v Angliji. Število brezposelnih je znašalo 28. marca 1,081.700 t- j. 3170 več kakor teden de novi. ležišči poseduje neki zasebnik, daUravno se je vlada zelo trudila, da bi--dobila bogate rudnike v, svojo posest. — Ciganska šola na Češkem- Češkoslovaško Prosvetno ministrstvo jc otvo-rilo v Ungvarn gl n mi e m mestu- karpatske Rusije cigansko šolo, ki jo obiskuje 38 ciganskih otrok. Češkoslovaške oblasti -se zelo trudijo, kultivirati cigane, ki stoje na 11 a.inižji kulturni stopnji in ki so nedavno mnogo škodovali ugledu republike radi l.iudožrske afere. Učni načrt te šole je zelo zanimiv- PodučuJe se: goslanje. Popravljanje kotlov, čltanie. pisanje in računstvo. — 10.00(1 električnih žarnic na Dima* -in. Z Dunaja se doznava, da bo Prihodnji četrtek montirana desottisoča Žarni- ki služi cestni razsvetljavi. Doslej je bilo okrog 17.000 plinskih svetilk zamenjanih z ejektričnimi. s-čimer sc ic znatno zmanjšala Potreba po dragem inozemskem premogu- — Fihn na Kitajskem. Kitajska filmska produkcija obstoja šele osem let. Kadmjc čase se ie začela naglo dvigati. Največ so k temu pripomogle amerikan* ako filmske družbe, ki so v vseh večjih’ kitajskih mestih uredile svoje ateljeje-Vseh bioskopov .ic na Kjtajakem 70 Naj-veeji bioskopi so v Šanghaju: Odeon, Carlton in Izis. V-sak od teh ima prostora za 1350 oseb. Predstave se začenjajo že ob 12. uri ojroldne. STO - m n Ek is Hfefft! Scraa Z. »V 1 8 fi I? «. — Carjeva hči razkrinkana. Namišlje* na carjeva hči Anastazija, o kateri se je toliko pisalo in govorilo, je bila razkrinkana. Dognano je, da je njeno pra* vo ime Frančiška §anckovsky. Frančiška, ki je vodila v.es svet za nos, živi v nekem samostanu ob Chiemskom jezeru-Šamckovska je umobolna, skrajno ner* .vozna in bo živela le še malo časa. Na rojeni glavi je poznati sledove puškinega koPita, njen nos pa je z nožem pre* iboden. Njeno izjavo, da je imela otroka, so zdravniki ovrgli- — Dijamantna ležišča v Afriki. V ne* kem pustem delu Južnovzhodne afriške obale pri Aleksander bayu v bližini izli* va reke Oranje so našli ležišče velikih idiijaiuantov. Doslej najdeni kamni, so vredni 100-000 funtov. Oblika teh dija* man tov je Popolnoma okrogla, iz česar Se sklepa, da jih je reka Oranje prinesla s sabo. Kamni so povprečno težki pol karata. Na.id1 eni so bdi tudi večji d’,ia* manti, med temi eden z 81 karati, ki je vreden 7000 angleških funtov. — Podpornemu društvu slepih v Ljubljani so darovali; Hranilno in Posojilno društvo delavčevi v Mariboru 500 Din, Kreditni zavod za trgovino in industrijo 500 Din, Črešnik F., Črna 300 Din, Krisch Magda 20 Din, Borštnar Franja, Ljubljana 20 iu Neimenovani 10 Din- Vsem plemenitim darovalcem se kar najiskre* ne je zahvaljuje. — Odlbor- Za zbllžanje z Bolgarsko Stalno se naglasa potreba zbližanja med Jugoslavijo in Bolgarsko, najčešče v- zvezi z idejo balkanskega Locarna-Vendar moramo oni, ki stojimo na stali* šču narodnega edinstva vseh Jugoslova nov, preko meja narodne ozkosrčnosti od balkanske federacije k uiedinjemju Bolgarije z Jugoslavijo. Zbližanje, pred* p/sem pa uiedinjenjo ne zavisi samo od pas, lahko pa postane Plod zavesti, da smo v etnografskem, zgodovinskem in jezikovnem’pogied i en narod in da zavisi usoda nas vseh od nas samih- K te* \mn pa je treba Pristopiti z največjim idealizmom, kajti vehki pokret. Ja ie zgodovinskega pomena za celokupno slovanstvo, ne sme biti predmet politične trgovine. Da bi pokret uspeval in privedel razdvojena mnenja k prepričanju, da je v združitvii Slovanov naša rešitev, se je u* stanov! la v Parizu Jugoslovamsko-bolgarska liga, katere namen je propa* ®rati idejo ujedinjenja med Bolgari in -Jugoslovani- V ta namen se bo vršilo v ipondeljek U. t. m. v Narodnem domu zanimivo predavanje, ki ga bo imel Bolgar dr. Mladen Kostov " Tukajšnja podružnica Jugoslovanske matice se je obrnila na pripr. odbor ju* goslovansko-bolgarske lige v Ljubljani, da bi priredil dr. JMJaden Kostov, biv* gi ibolgarki poslanec in sedanji Preds-Jugoslovansko-bolgarske lige v Parizu, podobno Predavanje kakor vi Ljubljani tudi vi Mariboru- Dne 6-tm. pa je Prejela od JugjosHovu akademskega društva »Tri* glav« v Ljubljani sporočilo, da so zglasi dr- Ko®tov v Mariboru ob svojem povj ratku iz Beograda v pondčljek, dine ll. i. m. Ker ie jugosk>vainsko*ibolgarsko zbližanje največjega pomena, vabi Jugoslovanska matica vse narodne kroge, posebno pa društva, da se v čimvečjem številu udeleže omenjenega predavanja tako, da sc isto razviie v pravo nacijo* natno manifestacijo, kakor v Ljubljani, kajti tu ob severni meji po takem zbližanem nič manj ne hrepenimo, ker je le v ujedinjerriu vseh' Jugoslovanov Poda* na garancija tako raa našo bodočnost, kakor za bodočnost naših bratov v suženjstvu. Predavanje se bo vršilo pod okrUjem Jugoslovanske Matice m L j ud* ske univerze, ki sc jo radi predavanja ie pogajala s predavateljem, v veliki dvorani Narodnega doma.v pondeljek točno ob 20. uri. ... y Poziv Orjunašem! V pondeljek lL t. m. bo predaval v veliki dvorani Narodnega doma znani boritelj bolgarsko-jugoslovanskega zbli* žanja, bivši narodni poslanec v bolgarski skupščini Dr. K- Kostov. V Ljubljani je ibjla Unionska dvorana polna Poshvšal-,cev, zato upamo, da bo tudi Maribor s častnim številom manifestiral ob tej pri* Ijki za ujedinjenje vseh' Jugoslovanov. Ia Maribora se odpelje predavatelj nazaj v Pari«. Orjunaši pokažimo, da zna* mo ceniti delo Jugoslovena! V pondeljek naj nihče ne manjka vi Narodnem domu. Oblastni odbor Orjuna v Mariboru. Poziv Sokolom! V pondeljek ll. tm. bo predaval v ve* liki dvorani Narodnega doma znani pijo-nir jugoslovansko*bolgarskega zbližanja g. D. K, Kostov. Z veličastno manifestacijo pokažimo tudi mi da so nam Bolgari dragi bratje in da je naša iskrena želja, da se vsi Jugoslovani čimpreje ujedini* mo. Članstvo se naj polnoštevilno udeleži predavanja. Župno načelstvo. bolje do veljave v srednji legi. V igri je istotako spominjal na svoječasne uspešne nastope kot Marceli (B^hemc). oče Germont (Traviata), Escainillo (Carmen i. dr. — Obisk gledališča je bil srednji- H. D- Mariborske vesli Maribor, 8. aprila. m Osebna vest. Ker je mestni grad* beni urad preobložen z drugimi nosli (gradbeno gibanje itd.), je s 1. aprilom tl. prevzel vodstvo mestnega avtomomota g. ing. Dušan Tomšič, ravnatelj mestne plinarne, kjer se nahajajo tudi ga* raže mestnih avtobusov. m IV. redna seja mestnega občinskega sveta mariborskega se vrši v torek, dne 12- aprila t. 1. ob 17. uri v mestni posve* tovalnici. Dnevni rod: L Poročila predsedstva. 2. Predlogi in vprašanja. 3- Po* ročila odsekov- m SHwinsky v Mariboru. Naše ccnj-čitatelje znova opozarjamo na koncert slavnega Poljaka S1 i w i n s k e g a, ki ‘bode v torek dne 12. t. m. vi veliki Gotzo* vi dvorani- Želeti bi bilo, da bi tudi Maribor pokazal tisto razumevanje za te* ga velikega umetnika, kot so ga Pokazala druga večja mesta, da bi Sliwinski odnesel v svojo domovino čim lepše vtise o bratskem jugoslovanskem, naro* dni. Ker je to ob enem zaključni koncert letošnje sezone naj si gre vsak poslušati Slavinskega, d vojni mo namreč, da bomo še kedaj imeli priliko slišati tega odličnega virtuoza. Umetnike takega slovesa, kot je Sliv/inski je namreč jako težko Pridobiti za gostovanje v tako malih mestih, kot je Maribor. Vstopnice so v predprodaji pri gg. ZHati Brišnik in Jos. Hofer, cene pa so tudi tako nizke, da ji-h vsakdo zmore. m Koncert v parku za postavitev spo* menika kralju Petru I. Ker je mariborska vojaška godba v nedeljo 10. t. m. angažirana za sodelovanje Pri simfoničnem koncertu Glasbene Matice v Celju, od pade koncert v parku in se bo vršil v pondeljek ll. tm. v korist društva za postavitev, spomenika Nj- Vel. kralju Petru I. Velikemu. — Spored: 1. Brodil: Marš Kralja Petra I. 2- Tittl: Slovenska overtu-ra. 3. Volarič: Slovenskim mla* denkam, valček. 4. Panma: fantazija in opere; Ksenija: 5. Brodil: Tugo^anka: potpuri. 6. Smetana: Prodana ‘nevesta, potpuri. 7. Pokorni: Moskva, marš. m Srečke Doma ubogih. Na našo pred včerajšnjo notico glede srečk Doma u* bogih smo dobili sledeče pojasnilo: Bivši odbor Doma ubogih je sklenil, uvidev* ši da za srečke med občinstvom ni pravega zanimanja, da se likvidira loterija na ta način, da se vsakemu, ki je srečke kupil, vrne denar. — Zadruga »Mojmir«, ki je pravna lastnica loterije* Pa tega ni dovolila, stoječ na stališču, da se lpteri* ja mora vršiti na vsak način. Vsled tega so skoro vsi člani bivšega komiteja, med njimi predsednik, blagajnik in tajnik, ki so podpisani na srečkah, odložili svoje funkcije, ker za nadahmo odlašanje žrebanja niso mogli nositi več odgovorno* sti ter predali vse prišle zadrugi Mojmir, ki vodi akcijo nadalje ter je sezidala tu* di že glavni dobitek. — Tombolo Doma ubogih ni zamenjati, z loterijo; tombola se vrši na velikonočni Pondeljek; kdaj sc vrši loterija, menda še ni določeno- m Cercle francals. Redni občni zbor Francoskega krožka v Mariboru bo v sredo, dne 13. aPrila, ob sedemnajsti ki pol v društveni čitalnici na drž. gimnaziji. Na dnevnem redu so: 1. poročila od* bornikov, 2. volitev polovice odbora, 3-slučajnosti. Aiko sc do določene ure ne zbere zadostno število članov, se bo vršil pol ure pozneje občni zbor ne glede na število navzočih. m IV. akademija »Napredka«, Društvo naprednih dijakov v Mariboru pri* redi v Pondeljek dne lb tm. ob 20. uri v Narodnem domu IV. javno akademijo. Spored akademije vsebuje orkestralne točke, recitacije, pevske točke in glasbene solo nastope. Vabljeni so stariši in prijatelji dijaštva. Vstop prost- Kultura in umetnost x Massenel — Manon. (Gostovanje g. Skrivaniča). Kot ChcvaUer des Orieux je nastopil včeraj g. S k r i v a n i č, ki je bil v sezoni 1923-24 član našega odra. Njegov briški tenor se kvalitativno med* tem ni izpremenil in je prišel ravnotako REPERTOAR. Petek, 8. aprila. Zaprto. Sobota. 9. aprila ob 20- uri »Pasijon«. Prom bera. Nedelja, 10- aprila ob 15. url »Pasijon«. — Ob 20. uri »Učiteljica«. KuPoni. Pondeljek, ll. aprila ob 20. uri »Mladost«. Torek, 12- aprila ob 20. uri »Madamc Butterfly« ab. C. Kuponi. Kristova drama na mariborskem odru. V soboto, dne 9. t. m. ob 20. uri viprizori mariborsko gledališče privlačno Kristo-vo dramo, trpljenje in smrt Jezusa Kri* stuvSa- Drama, ki jo ie za slovenski oder spretno priredil naš odlični pisatelj F. S. Finžgar, nam nazorno, v učinkovitih Prizorih slika prihod Jezusa v Jeruzalem dalje sveto večerjo, posvetovanje velikega zbora, Jezus na Oljski gori itd. do Jezusovega križgjija in vstajenja. — Kristova drama se bo v nedeljo 10. t. m. ob 15. url ponovila, na kar opozarjamo zlasti okoličane. Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo 10. t m. se viprizorita zopet dve predstavi: popoldne se vrši repriza »Pa* sifona«, — zvečer pa se ponovi letošnji dramski šlager, Nicodemijeva komedija »Učiteljica«. /okolstvo o Seja odbora mariborske sokolske župe je v nedeljo 10. aprila točno ob Pol 11. uri v mali dvorani Nar. doma. K tej seji mora poslati vsako, v župi včlanjeno društvo vsaj enega delegata. Na dne* vnem redu so med drugim tudi prireditve v letu 1927. Ob 8- uri je isti dan tudi seja zbora župnih načelnikov v restav* raciji Nar. doma. Zdravo! Tajnik. Iz HvlJenia in sveta Rdeča flota Minule dni se je vršila v Petrogradu konferenca političnih inštruktorjev sovjetske baltiške mornarice, katere sc je udeležil tudi načelnik SSSR flote Mu* klevič. V svojem govoru je podal sliko o stanju in sposobnostih sovjetske mor narice. Dejal je: »Naša mornarica je že tako močna, da zamore odvmitj kakršenkoli naPad na naše obale. Po statističnih podatkih lahko ugotovimo, da rdeča flota tudi šte vilčno ni ravno neznatna- Res je. da ni dovelj močna udejstvovati se ofenzivno, vendar nam v varstvo nagih obal v Polni meri zadostuje in lahko z uspehom odbije sleherni napad. . V inozemstvu polagajo veliko pozornost na vojno tehniko in čestokrat je slišati vprašanje, čemu tudi mi nimamo vojno tehniko tako razvito. Izraža se tudi strah, da bi v slučaju vojne ppdle* gli. Toda danes lahko brez bojazni trdimo, da bi zmagali. Z moderno tehniko smo se srečali že v dneh revolucije m meščanske vo.ine. Dovolj je ako opozorim, da so Angleži za časa njihovega pohoda v Petrograd imeli v Finskem zalivu 82 vojnih ladij. Njih naloga je bila popolnoma uničenje rdeče flote, toda naletelo so na -iak od* por, da so bili Angleži prisiljeni prekiniti nadaljne operacije. V mnogih sluča* jih smo tehniko sovražnika uporabili proti njemu samemu, kajti v vojni igra veliko ulogo človek, ne Pa »troji.* Drugi del svojega govora je Mukle-viič posvetil nalogam političnih instruk* torjev v rdeči armadi, ki morajo ra©šj-riti in Povečati propagando za širjenje komunističnih idej v rdeči floti. V Mariboru, cine 9'. april a 1927. Malajska kača in centralna kurjava Nedavno je zavladalo med strežaji kač v pariškem zoološkem vrtu veliko razburjenje. Onazilj so, da je ogromna malajska kača izginila iz kletke. Takoj so pozvali ljudi, naj zapuste vri- Gruča mladih ljudi ni hotela zapustiti vrta., čes da so pošteno plačali. Ko pa jim je stre-žaj povedal, da je ušla kača, so jo pobri* šali drug drim - suvaje iz vrta. Izrinu-lo kačo so šele pred kratkim pripeljali « malajskega otočja. V isti kletki, kjer se je nahajal udav, se je pred nekoliko leti odigrala prava živalska tragedija. V kletki sta bili dve kači. Nekega dne pa je ena brez sledu izginila. Povsod so jo iskali, toda brez uspeha. Ko so si nafan* eno ogledal preostalo kačo, so videli, da. je še enkrat bolj debela kakor Popreje. Iz tega so sklepali, da je ena kača požrla drugo. Sedaj pa temu ni bilo tako._ Steklo na kletki Je bilo razbito, kar je jasno pričalo, da je kača ušla. Strežaji so za* man iskali p0 vsem vrtu. Bab so se. da je udav že ušel v mesto. Nakrat pa so kačo videli ovito okrog radijaioria centralne kurjave. Kača se je mirno dala: prenesti v kletko. — Hitra pomoč. V Isnyju, Wiirtteri“ berg, je skočila gospodična Thierfelder v samomorilnem namenu v kanal Ves prizor je gledal policaj Jože M liber, ki pa na žalost ni znal plavati. V hipu se je spomnil, da je nekoč čital neko šalo, kako si je stražnik v enakem slučaju znal pomagati- Potegnil je samokres in ga naperil na kandidatinjo smrti ter zakri* Čap »K bregu — sicer bom streljal!« Jh res je grožnja pomagala- Thierfelder jeva je splavala na breg in se veselila nad stažnikovo modrostjo- — V levjih šapah. Poročali smo že, da je znani lovec na leve, madžarski grof Ladislav Hunyady, podlegel na lo* vu. O njegovi smrti doznavamo sledeče podrobnosti. Grof Hunyady je bil stra* sten lovec in se je udeležil osem ekspe* dicij, na katerih je ubil 19 levov. Ko je streljal na dvajsetega leva iz velike bli-žime, se je lev zgrudil. Lovec je bil n* verjen, da je zver mrtva in se ji z dvema nosačema približal- V trenutku, ko je bil pri njej, je lev skočil kvišku i» Htjnyadya udaril z nogo z v»o sile PO glavi. Eden nosačev se je takoj zavedal nevarnosti položaja in je na ZVCT oddal več strelov in s tem rešil grofa izPod njenih krempljev- Žrtev so takoj prenesli na angleški parnik, toda še pred prihodom v: Cliartum je grof podlegel zadobljenim poškodbam. KINO „UN!ON“ (prejo Blosfeop) predvaja od Petka 8. do pondeljka U. aprila 1927. »Ljubav, ki ubija«. Po znamenitem francoskem romanu oct Pierre Fondaie. KINO „APOLO“ predvaja od četrtka 7. do sobote 9. aprila’ LUDWIG VAN BEETHOVEN. Pet činov ob lOOletnlci njegove stnrll- Življenski roman največjega mojstra muzike. Režija: Hans Otto. — Igralec: Fritz Kortner. Vsi snitnki so se izvršili na istih mestih, kjer je Beethoven živel in deloval- Godbene instrumente in relikvije so dah ua razpolago dunajski mu* žeji. Godba k temu filmu sestoji iz.motivov kompozicij nesmrtnega mo-istra Beothovena. — Vsled pomnožene godbe in izrednih prireditvenih stroškov so ce* ne zvišane za l fn 2 Din. Proda se fnroirun*. M. Klemene, Goipo sk« ulic« 5J/I. 681 Vinotoč Ktš. Lajteršberg-Počehov, pori Wolliette!-om, utr on en 584- IklliSl) *i®10 26—301et, zdra«o, IKI'Pi rpretno, po*leeo ki ma kuhoti in opravlmti Tsa hišne