^nJoi
CENTRALNA PRAVOSODNA KMTŽ.
VRHOVNEGA SODIŠČA SRS LJUBLJANA
VESTNIK
občin Ormož in Ptuj
Leto VI
Ptuj, dne 26. februarja 1970
številka: 2
VSEBINA
OBČINA ORMOŽ:
7.	Sklep o podelitvi naslova častnega občana občine Ormož Edvardu Kardelju, članu Sveta federacije
OBČINA PTUJ:
8.	Sklep o podelitvi naslova častnega občana občine Ptuj Edvardu Kardelju, članu Sveta federacije
9.	Odlok o tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hifi, stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lastnini v občini Ptuj
10.	Odlok o sprejetju urbanističnega načrta za ureditev trgovskega centra v Ptuju
11.	Odlok o uvedbi družbene kontrole cen za stanarine v občini Ptuj
12.	Odlok o odstotku sredstev, ki se izločajo za subvencioniranje stanarin v letu 1970 v občini Ptuj
13.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o vodenju registra rejcev plemenske živine in o plačevanju pavšalne odškodnine za oplojevanje plcmenic v občini Ptuj
14.	Sklep o povečanju števila sistematiziranih delovnih mest sodnikov in o razpisu enega delovnega mesta sodnika pri Občinskem sodišču v Ptuju
15.	Sklep o razrešitvi načelnika oddelka za inšpekcijske službe skupščine občine Ptuj
16.	Sklep o imenovanju vršilca dolžnosti načelnika oddelka za inšpekcijske službe skupščine občine Ptuj
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA PRAVOSODJE IN OBČO UPRAVO SRS:
17.	Prvi oklic za uvedbo postopka za popravljanje novo sestavljene zemljiške knjige za katastrsko občino Ptuj
7.
Po 17. točki 112. člena in 8. členu statuta občine Ormož (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 15-219/64) je skupščina občine Ormož na skupni seji občinskegia zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. decembra 1969 sprejela naslednji
sklep
Edvard KARDELJ, rojen 27. januarja 1910 v Ljubljani se imenuje za častnega občana občine Ormož.
Ta sklep velja takoj in se izda v obliki posebne listine.
Utemeljitev
Tovariš Edvard KARDELJ se je že pred vojno ukvarjal s politično dejavnostjo in s teoretskim raziskovanjem na področju družbenega in mednarodnopolitičnega razvoja, doslej je objavil vrsto knjig in samostojnih del o družbenoekonomskem in političnem sistemu v Jugoslaviji ter o mednarodnih političnih in ekonomskih problemih. Član KPJ je postal leta 1928, član novega vodstva Komunistične partije Jugoslavije, ki ga je formiral Josip Broz Tito, pa leta 1937.
Razvoj ustvarjalne socialistične misli v zadnjih desetletjih pri nas in v svetu je neločljivo povezan z imenom Edvarda Kardelja. Njegovo družbenopolitično delo štiridesetih let je posvečeno položaju delovnega človeka in razvijanju družbenih odnosov, v katerih naj bo človek subjekt družbenih odločitev in v katerih postaja gospodar pogojev, sredstev in plodov svojega dela, se pravi, resnični samoupravlja-lec socialistične družbe.
Med drugo svetovno vojno in fašistično okupacijo Jugoslavije je bil Edvard Kardelj eden glavnih organizatorjev in voditeljev narodnoosvobodilnega gibanja. Skupno z Borisom Kidričem sta aprila leta 1941 pripravila ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Istega leta je postal tudi član Vrhovnega štaba NOV in POJ. 2e takrat je bil med drugim odgovoren za organiziranje ljudske oblasti in ljudskih odborov narodnoosvobodilni vstaji in je v veliki meri pripomogel, da so ne samo zadajali močne udarce okupatorjem, kjerkoli je bilo to mogoče, marveč tudi vzeli oblast iz rok vsakršnim drugim političnim silam posebej pa še domačim izdajalcem.
Na prvem zasedanju AVNOJ v Bihaču je bil izvoljen za podpredsednika njegovega izvršnega odbora, na drugem zasedanju pa je postal član njegovega predsedstva in podpredsednik NKOJ. Ko je bila marca leta 1945 formirana jugoslovanska vlada, je postal njen podpredsednik, kar je ostal vse do leta 1963. Bil je hkrati minister za konstituanto v prvi
jugoslovanski vladi in minister za zunanje zadeve od leta 1948 do 1953. Od leta 1963 do 1967 je bil predsednik zvezne skupščine.
Od prvobitnega nastajanja oblasti narodnoosvobodilnih odborov pa vse do političnega sistema sedanje občine je bil tovariš Edvard Kardelj med prvimi, ki so se nenehno posvečali njenemu socialističnemu, demokratičnemu, samoupravnemu in humanističnemu razvoju. Ne samo s teoretičnim utemeljevanjem samoupravnega sistema, marveč tudi z vrsto tehtnih konkretnih prispevkov — začenši z delom na prvi ustavi FNRJ in osnovnih zakonih do sprejetja nove ustave SFRJ leta 1963 in vse do danes — je Edvard Kardelj ustvarjalno in neposredno s svojimi govori, članki in razpravami ogromno prispeval k razvoju socialističnih družbenih odnosov na podlagi samoupravljanja v občini in k njeni dokončni utrditvi kot temeljni družbenopolitični skupnosti.
Tovariš Edvard KARDELJ je član Srpske akademije znanosti in umetnosti od leta 1960 in častni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti od leta 1949.
St.: 020-5/69.
Ormož, dne 23. decembra 1969.
Predsednik
skupščine občine Ormož
Franc Novak L r.
8.
Zaradi pošebnih zaslug pri izoblikovanju političnega sistema in pri razvoju komunalnega sistema v Jugoslaviji je skupščina občine Ptuj po 16. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 33-462/64) na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1969 sprejela
SKLEP
o podelitvi naslova častnega občana občine Ptuj Edvardu KARDELJU, članu Sveta federacije
L
Edvardu KARDELJU, članu Sveta federacije se podeli naslov častnega občana občine Ptuj.
2.
O podelitvi častnega naslova se izdsuposeb-na listina.
3.
Ta sklep se objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«.
Številka: 17-7/69-1.
Ptuj, dne 26. decembra 1969.
Predsednik skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak, 1. r.
9.
Na podlagi 6. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, št. 35-611/65) in 219. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 33-462'64) je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. februarja 1970 sprejela
ODLOK
o tehničnih nom*ativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lastnini v občini Ptuj
1.	člen
S tem odlokom so določeni tehnični normativi za vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lastnini v občini Ptuj.
Vzdrževalna dela se delijo na investicijsko vzdrževanje in tekoče vzdrževanje.
I.	INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE
2.	člen
Za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov se štejejo celotne ali delne zamenjave konstrukcij, elementov in opreme ter obnovitvena dela na konstrukcijah, elementih in opremi, zlasti pa:
—	zamenjava ali obnova strešne kritine;
—	zamenjava ali obnova rekonstrukcije strešne konstrukcije;
—	zamenjava ali obnova strelovodov, skupnih TV in radijskih anten;
—	zamenjava ali obnova dimnikov in zračnikov;
—	zamenjava ali obnova mizarskih, kleparskih in ključavničarskih elementov;
—	obnova fasad;
—	zamenjava ali obnova stopnišč, balkonov in ograj;
—	zamenjava ali obnova stropov, stropnih konstrukcij in podov; .
—	obnova vertikalne in horizontalne izolacije;
—	obnova ponikovalnic in greznic;
—	zamenjava ali obnova hišne kanalizacije;
—	zamenjava ali obnova elektro, vodovodne in plinske instalacije;
—	zamenjava ali obnova centralne, etažne in toplovodne instalacije;
—	zamenjava ali obnova instalacij in opreme v skupnih pralnicah in sušilnicah;
—	zamenjava ali obnova drvarnic in drugih pomožnih objektov, ki spadajo k zgradbi;
—	zamenjava ali obnova osebnih in tovornih dvigal;
—	pleskEnje kompletnih oken in vrat na fasadah, rolet, vetrnic, balkonskih, vrtnih in dvoriščnih ograj, strešnih žlebov, dimniških in strešnih obrob, snegobranov in strelovodov;
—	stroški tehničnih, finančnih in administrativnih opravil ter priprave in izvajanje investicijskega vzdrževanja.
3.	člen
Investicijska vzdrževalna dela se lahko v okviru finančnih možnosti izvajajo v sodobnejših izvedbah, vendar pod pogojem, da se po izvršitvi del opravi ponovno vrednotenje po veljavnem priročniku o točkovanju.
4.	člen
Poleg del iz 2. člena tega odloka se šteje za investicijsko vzdrževanje tudi zamenjava posameznih elementov in opreme v stanovanju, če je pretekla njihova normalna doba trajanja in je v tem času ob normalni uporabi element ali oprema resnično dotrajana.
Stroški zaradi poškodbe elementov in opreme v stanovanjskih in poslovnih prostorih po krivdi uporabnikov gredo v njihovo breme.
5.	člen
Normalne dobe trajanja elementov in opreme ter tekoča vzdrževalna dela, ki jih mora izvrševati uporabnik na lastne stroške so:
1.	zidan štedilnik	40 let
čiščenje štedilnika, plošče in dimne
cevi, popravilo in zamenjava Samotne obloge, pekači, kotličkov za vodo, grelne plošče, Samotne obloge, kurilne rešetke, obročev, vratič in posode za pepel
2.	železni premični štedilnik	10	let
enaka vzdrževalna dela kot pod 1. točko ter redna zaščita z grafitnimi premazi
3.	emajliran železni štedilnik	15	let
enaka vzdrževalna dela kot pod 2. točko
4.	plinski štedilnik	30	let
redno čiščenje, vzdrževanje, popravila in nadomestitev stikal, gorilne
šobe, gorilcev, gumbov in priključne cevi
5.	električni štedilnik	15	let
redno čiščenje, vzdrževanje, popravila in nadomestitev grelnih teles, stikal, kontrolnih luči, termostatov, gumbov in priključnega kabla
6.	lončena peč (kurjenje z drvmi ali 20 let lignitom)
čiščenje peči in vratič, popravilo in prelaganje, nadomestitev kurilnih rešetk, vratič in pločevinastih vložkov
7.	železna peč — litoželezna	20 let
čiščenje peči, plošče in dimnih cevi
ter zaščita z grafitnim premazom, popravila in nadomestitev Samotne obloge, kurilne rešetke, dimnih cevi, obročkov, vratič in posode za pepel
8.	železna peč — pločevinasta	10 let
vzdrževanje enako kot pod 7. točko
9.	lutzova peč	20 let
vzdrževanje enako kot pod 7. točko
10.	termoakumulacijska električna peč 20 let vzdrževanje in nadomestitve priključnega kabla, grelcev, stikal, gumbov ter kontrolnih luči
11.	emajlirana peč na plinsko olje	12 let
čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev gorilnika, dimnih cevi in gumbov
12.	trajnožareča peč na trdo gorivo 12 let čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev kurilne rešetke, vratič, dimnih
cevi in gumbov
13.	toplovodni	pločevinasti	radiator	20 let
vzdrževanje in popravilo stikov, ventilov, tesnil, zamenjava koleščka
na ventilu ter pleskanje
14.	toplovodni	litoželezni	radiator	40	let
vzdrževanje in popravilo ventilov, tesnil, zamenjava koleščkov na ventilu ter pleskanje
15.	plinski radiator	35	let
čiščenje gorilcev, mazanje pipe, pregled vleka dimnika in nadomestitev metuljčkastega gorilca ter pleskanje
16.	infra peč	10	let
vzdrževanje in nadomestitev stikala, Spirale ter potezne vrvice
17.	peč v kopalnici na trdo gorivo	15 let
(kurjenje z drvmi ali lignitom) čiščenje, popravilo in nadomestitev kurilnih rešetk, oblogo, dimne cevi, vrat, posode za pepel, spajkanje kotlička, nadomestitev armature
18.	WC školjka in bide iz fajance 10 let
iz porcelana	30 let
redno čiščenje, popravila in nadomestitev sedežne deske in gumi manšete, nadomestitev škatle in nosilcev za toaletni papir
19.	umivalnik iz porcelana	30 let
redno čiščenje, popravilo in zamenjava sifona ter nadomestitev zamaška in verižic
20.	WC rezervoar — emajliran	15 let
popravilo in nadomestitev tesnil, plavača, potezne vrvice in odsesača
21.	WC rezervoar — plastični	25 let
popravilo in nadomestitev tesnil, plavača, potezne vrvice in odsesača
22.	pločevinasto pomivalno korito — 15 let
emajlirano
čiščenje, popravilo in zamenjava sifona, nadomestitev tesnila, zamaškov z verižico in lesenih okvirjev
23.	litoželezno pomivalno korito — 30 let emajlirano
vzdrževanje enako kot pod 19. točko
24.	pomivalno korito iz nerjaveče pio- 40 let čevine
vzdrževanje enako kot pod 19. točko
25.	plinski bojler	12 let
redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna vsaj vsaki 2 leti, vzdrževanje in nadomestitev gorilca
26.	električni bojler	12 let
redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna vsaj vsaki 2 leti, vzdrževanje in nadomestitev grelca, termostata, varnostnih ventilov, kontrolne luči in termometra
27.	pločevinasta kopalna kad — emaj- 25 let lirana
čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih ventilov, sifona, tesnil in zamaška ter verižice
28.	litoželezna kopalna kad — emajli- 50 let rana
čiščenje, vzrževanje in nadomestitev odtočnih ventilov, sifona, tesnil in zamaška z verižico
29.	vgrajeno kuhinjsko pohištvo
a)	mehki les	30	let
b)	trdi les	40	let
redno čiščenje in vzdrževanje s pleskanjem oziroma lakiranje, nadomestitev okovja
30.	vgrajeno sobno pohištvo
a)	mehki les	40	let
b)	trdi les	50	let
vzdrževanje enako kot pod 29. točko
31.	navaden lesen in ladijski pod
a)	položen na izolirano podlago 25 let
b)	položen na neizolirano podlago 10 let
redno vzdrževanje, manjša popravila
32. lamelni parket (jesen, bukev, hrast) 30 let redno vzdrževanje z loščenjem ali lakiranjem, manjša popravila
33.	bukov in jesenov parket	50 let
redno vzdrževanje s struženjem, loščenjem ali lakiranjem, manjša popravila
34.	hrastov parket	80	let
vzdrževanje enako kot pod 33. točko
35.	tlaki iz umetnih mas
a)	guma, linolej, podelit, likolit,
tapison	20	let
b)	topli podi, vinaz	10	let
redno vzdrževanje z umivanjem in loščenjem z dovoljenimi loščili
36.	ksilolit tlak	25	let
redno vzdrževanje z loščenjem
37.	teraco in venecianski tlak	80 let
redno vzdrževanje (pranje, mazanje)
38.	betonski tlak	40	let
39.	tlak iz keramičnih ploščic	40	let
redno vzdrževanje s čiščenjem in
nadomestitev razbitih in poškodo-• vanih ploščic
40.	tlak iz marmorja	100 let
redno vzdrževanje (čiščenje, pranje)
41.	lesene rolete (esslinger in polkna) 30 let vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice, avtomata in okovja
42.	pločevinaste ali plastične žaluzije 40 let redno vzdrževanje, popravilo in namestitev okovja, pleskanje
43.	platnene zavese s samonavijalci 10 let vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice in avtomata
44.	lesena vrata	50 let
redno vzdrževanje, popravilo in nadomestitev ključavnic, ključev,
kljuk, ščitnikov, tečajev in drugega okovja ter pleskanje
45.	leseni vratni okvirji	60 let
redno vzdrževanje, pleskanje
46.	lesena okenska krila in okvirji na 40 let fasadi
redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov, oliv, profilov in ostalega okovja
47.	lesena notranja okna	50 let
redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov, oliv, profilov, ostalega okovja ter pleskanje
48.	kovinska krila in okvirji na fasadi 80 let redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov, oliv, profilov, ostalega okovja ter pleskanje
49.	keramična zidna	obloga	50	let
redno vzdrževanje s čiščenjem, nadomestitev razbitih in odlepljenih ploščic ter stičenje
50.	električna instalacija
a)	nadometna	20	let
b)	podometna	50	let
redno vzdrževanje, nadomestitev varovalk, stikal, vtičnih doz, svetlobnih teles, zvoncev, armatur, grl
in žarnic
51.	domofonska' instalacija	in električna 20 let
ključavnica
redno vzdrževanje in nadomestitev tipal, slušalk, mikrofonov in priključnih vrvic
6.	člen
Ce so posamezni elementi ali oprema ob normalni uporabi postali neuporabni pred potekom določene dobe trajanja, zamenja element ali opremo stanovanjsko podjetje.
7.	člen
Imetnik stanovanjske pravice ali uporabnik poslovnega prostora ne sme samovoljno preurejati skupnih prostorov hiše, stanovanja ali poslovnega prostora, zamenjati elementov ali opreme.
Vsako spremembo odobrava na vlogo imetnika stanovanjske pravice ali najemnika poslovnega prostora pristojno stanovanjsko podjetje ali stanovanjska enota, pod pogojem, da koristnik nosi vse stroške preureditve in vzdrževanja.
8.	člen
Zamenjava elementov in opreme se izvaja po nujnosti in vrstnem redu, ki je določen s potrjenim programom investicijskega vzdrževanja.
II. TEKOČE VZDRŽEVANJE
9.	člen
Za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov se po določilih tega člena štejejo popravila stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter stroški v zvezi z normalno uporabo stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov.
10.	člen
Stanarina in najemnina ne obsegata stroškov za tekoče vzdrževanje stanovanj in poslovnih prostorov. Te stroške plača nosilec stanovanjske pravice, oziroma najemnik neposredno, zlesti pa:
—	pleskanje in popravilo notranjih oken in vrat, ki niso na fasadnih zidovih;
—	beljenje in slikanje stanovanja, zamenjava tapet ter oljni oplesk sten;
—	pleskanje in popravilo vgrajene opreme ter nadomestitev okovja;
—	čiščenje, vzdrževanje peči in štedilnikov ter prelaganje lončenih peči;
—	popravilo in nadomestitev iztočnih pip in mešalnih baterij;
—	čiščenje in odmaševanje straniščnih školjk, pomivalnih korit, kopalnih kadi, bidejev in umivalnikov;
—	nadomestitev stekel na oknih in vratih;
—	redni kontrolni pregled električnih, plinskih in vodovodnih števcev;
—	popravila električne, vodovodne, plinske in telefonske instalacije;
—	čiščenje smetiščnih jam;
—	vsa popravila, ki so navedena pri posameznih elementih v 5. členu tega odloka;
—	vsa popravila, ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja ali poškodb s strani koristnika.
11.	člen
Imetniki stanovanjske pravice in najemniki so dolžni poleg plačila stanarine, oziroma najemnine in stroškov tekočega vzdrževanja, ki gredo v breme koristnikov in niso vračunani v stanarini, še kriti stroške za;
—	porabo vode, elektrike in plina ter odvoza smeti;
—	centralno kurjavo ter servisna popravila vključno s stroški odvoza pepela in bruto osebne dohodke kurjača;
—	etažno kurjavo in druge načine ogrevanja stanovanj, oziroma poslovnih prostorov.
12.	člen
Stroški tekočega vzdrževanja skupnih delov stanovanjskih hiš in poslovnih zgradb bremenijo sredstva hiše. Ti stroški so zlasti;
—	vzdrževanje dostopnih poti, zelenih površin in parkirnih prostorov na funkcionalnem zemljišču zgradbe;
—	popravila in zamenjava manjših dotrajanih delov instalacij opreme in elementov v skupnih prostorih;
—	manjša popravila v kotlarni centralnega ogrevanja;
—	delna zamenjava strešne kritine;
—	manjša popravila ravnih streh, balkonov in teras;
—	čiščenje in manjša popravila kleparskih zaščitnih del, žlebov in peskolovcev;
—	popravilo strelovoda in preizkus prevodnosti ;
—	popravila stikov in tesnil na glavnih vodovodnih ceveh in kanalizaciji;
—	popravilo in zamenjava dimnih vrat in dimniških kap;
—	stroški servisov za osebna in tovorna dvigala;
—	popravila ometa v skupnih prostorih;
—	manjša popravila na vratih, oknih in roletah v skupnih prostorih;
—	manjša popravila tlakov v skupnih prostorih;
—	slikanje in pleskanje skupnih prostorov ter stopniščne ograje;
—	pleskanje instalacij v skupnih prostorih zgradbe;
—	vzdrževanje skupnih TV naprav;
—	vzdrževanje svetlobnih jaškov in zaščitnih mrež;
—	čiščenje hišne kanalizacije in priključkov na zgradbo;
—	stroški deratizacije zgradbe;
—	stroški zvarovanja zgradbe;
—	čiščenje dimnikov;
—	stroški čiščenja snega s streh, strešnih vencev ter vseh hodnikov pred zgradbo;
—	stroški tehničnih, finančnih in administrativnih opravil;
—	priprave in izvajanje tekočega vzdrževanja;
—	čiščenje greznic;
—	čiščenje skupnih prostorov in okolice hiše.
13.	člen
Stroški neposrednega upravljanja zgradbe, osebni dohodek hišnika oziroma upravitelja, nabava zastav in drogov za zastave, oglasnih desk, okvirjev za hišni red, seznam stanovalcev, predpražniki, veder za vodo, lopate za sneg in drugo orodje, naprave za kolesa izven hiše, lestve, brane za zapiranje vrat, ključavnice in ključi (prva nabava) ter najnujnejša
oprema prostorov, v katerih posluje hišni svet, gredo v breme sredstev tekočega vzdrževanja hiše.
14.	člen
Višino sredstev za kritje stroškov tekočega vzdrževanja stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, ki so v družbenem upravljanju in so našteti v 12. členu tega odloka, določi po predhodni razpravi na skupščini stanovalcev delavski svet organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v širši sestavi v odvisnosti od potreb stanovanjske hiše.
Del najemnine poslovnih prostorov, ki se nameni za tekoče vzdrževanje skupnih delov hiše, se določi s posebnim splošnim aktom stanovanjskega podjetja, pri čemer pa znesek na kvadratni meter koristne površine, namenjen ze to, ne more biti manjši od zneska dela stanarin iz prvega odstavka tega člena.
S sredstvi iz prejšnjih dveh odstavkov razpolaga organ upravljanja hiše, ki pooblasti svojega predstavnika za podpisovanje naročilnic in za potrjevanje izvršenih del.
III.	SKUPNE DOLOČBE
15.	člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in poslovnimi prostori izvaja dela na vzdrževanju in sanacijah stanovanjskih ter poslovnih zgradb v skladu s sprejetim programom v okviru sredstev, ki jih ima na razpolago.
16.	člen
Etažni lastniki v zgradbah z mešano lastnino, ki so v upravljanju organizacije za gospodarjenje, so dolžni prispevati sorazmeren del dejanskih stroškov za tekoče in investicijsko vzdrževanje v smislu določil 16. in 17. člena zakona o lastnini na delih stavb (Uradni list SFRJ št. 43/65 in 57/65).
17.	člen
Izvajanje določil tega odloka natančneje določajo organizacijo za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in poslovnimi prostori v družbeni lastnini.
18.	člen
Spore med stanovalci in najemniki ter organizacijo za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami glede pravic in dolžnosti, določenih po tem odloku, rešuje stanovanjska arbitraža. Stranka, ki ni zadovoljna z odločbo stanovanjske arbitraže, lahko sproži spor pred pristojnim občinskim sodiščem.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka neha veljati odlok o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 1-9/66).
20.	člen
Določila tega odloka se uporabljajo pri programiranju in obračunu stroškov tekočega vzdrževanja za leto 1970, glede stroškov odvoza smeti pa od 1. aprila 1970.
21.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.«
Številka: 36-34/69-1.
Ptuj, dne 12. februarja 1970.
Predsednik skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak, 1. r.
10.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) ter 219. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 33-462/64) je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. februarja 1970 sprejela
ODLOK
o sprejetju urbanističnega načrta za ureditev trgovskega centra v Ptuju
1.	člen
Sprejme se urbanistični načrt (v nadaljnjem besedilu: načrt) za ureditev trgovskega centra v Ptuju, ki ga je izdelalo podjetje za
projektiranje »Komuna projekt« Maribor dne 6. novembra 1968, pod štev. 202/67.
Načrt vsebuje tehnično poročilo, tloris urbanistične rešitve, tloris kletnih prostorov, urbanistično rešitev — osnovna nivelacija, promet in pregledi, prikaz potrebnih rušenj, pogled na nove objekte, iz smeri A—A in C—C ter pogled s ceste Maribor—Zagreb.
2.	člen
Načrt je stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam pri upravnem organu občinske skupščine, ki je pristojen za urbanizem.
3.	člen
Spremembe in dopolnitve načrta sprejme občinska skupščina po postopku, ki je predpisan z zakonom o urbanističnem planiranju.
Manjše odmike od sprejetih rešitev glede posameznih objektov in komunalnih ureditev lahko dovoli za urbanizem pristojni svet občinske skupščine.
4.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja občinski urbanistični inšpektor.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.«
Številka: 350-1/68-1.
Ptuj, dne 12. februarja 1970.
Predsednik skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak, 1. r.
11.
Na podlagi tretjega odstavka 13. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli (Uradni list SFRJ, št. 12-174/67), 2. točke odloka o ukrepu neposredno družbene kontrole cen za stanarine (Uradni list SFRJ, št. 56-701/69) in 219. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor št. 33-462/64) je skupščina občine Ptuj na seji dne 12. februarja 1970 sprejela
ODLOK
o uvedbi družbene kontrole cen za stanarine v občini Ptuj
1.	člen
Stanarine, ki jih plačujejo imetniki stanovanjske pravice po stanovanjski pogodbi, se v letu 1970 ne smejo povečati nad znesek stanarina za december 1969.
2.	člen
Za izvajanje tega odloka skrbi služba družbene kontrole cen občinske skupščine.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«, uporablja pa se od 1. januarja 1970 dalje.
Številka: 36-1/70-1.
Ptuj, dne 12. februarja 1970.
Predsednik skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak, 1. r.
12.
Na podlagi 2. člena zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 35/65, 56/65, 56/68 in 56/69) in 219. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor št. 33-462/64) • je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. februarja 1970 sprejela
ODLOK
o odstotku sredstev, ki sc izločajo za subvencioniranje stanarin v letu 1970 v občini Ptuj
1. člen
Delovne organizacije in druge družbeno pravne osebe ter državni organi v občini Ptuj vplačujejo v letu 1970 sredstva iz 1. člena o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo
na enoten račun pri službi družbenega knjigovodstva v višini 5 odst. za kritje razlike v stanarini (subvencioniranje).
2.	člen
O morebitnem primanjkljaju ali presežku sredstev bo občinska skupščina odločala na koncu obdobja, za katero velja subvencioniranje stanarin.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«, uporablja pa se od 1. januarja 1970 dalje.
Številka: 402-1/66-1.
Ptuj, dne 12. februarja 1970.
Predsednik skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak, 1. r.
13.
Po 3. členu, drugem odstavku 6. člena ter idrugem in tretjem odstavku 12. člena zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SRS, št. 4-15/67 )ter 219. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 33-462/64) je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. februarja 1970 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o vodenju registra rejcev plemenske živine in o plačevanju pavšalne odškodnine za oplojevanje ple-menic v občini Ptuj
1.	člen
Prvi odstavek 4. člena odkloka o vodenju registra rejcev plemenske živine in o plačevanju pavšalne odškodnine za oplojevanje ple-menic v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5-61/67) se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Višino pavšalne odškodnine iz 3. člena tega odloka določi delavski svet zavoda. Določanje višine pavšalne odškodnine je pod družbeno kontrolo cen.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.«
Številka: 38-8/67-3.
Ptuj, dne 12. februarja 1970.
Predsednik skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak, 1. r.
14.
Po četrtem odstavku 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SR Slovenije, št. 20-220/65) in 219. členu statuta občine Ptuj je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1969 sprejela
SKLEP
« povečanju števila sistemiziranih delovnih mest sodnikov in c razpisu enega delovnega mesta sodnika pri Občinskem sodišču v Ptuju
1.
Sistemizira se dodatno še eno delovno mesto sodnika pri Občinskem sodišču v Ptuju tako, da je sistemiziranih 12 delovnih mest sodnikov vključno s predsednikom sodišča.
2.
Razpiše se prosto delovno mesto sodnika pri Občinskem sodišču v Ptuju.
3.
Razpis se objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj« in v »Uradnem listu SR Slovenije.«
Številka: 02-1/69-1.
Ptuj, dne 26. decembra 1969.
Predsednik skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak, 1. r.
15.
Po prvem odstavku 19. člena odloka o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih in drugih organih občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 14-158/67) in po 219. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 33-462/64) je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 11. decembra 1969 sprejela
SKLEP
o razrešitvi načelnika oddelka za inšpekcijske službe skupščine občine Ptuj
1.
Frido KLANČNIK, diplomirani pravnik iz Ptuja, se s 30. novembrom 1969 razreši dolžnosti načelnika oddelka za inšpekcijske službe skupščine občine Ptuj.
2.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 111-119/69-1.
Ptuj, dne 11. decembra 1969.
Predsednik skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak, 1. r.
16.
Po drugem odstavku 18. člena odloka o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih in drugih organih občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 14-158/67) in po 219. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 33-462/64) je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 11. decembra 1969 sprejela
SKLEP
o imenovanju vršilca dolžnosti načelnika oddelka za inšpekcijske službe skupščine občine Ptuj
1.
Zvonka KNEZEVlC, diplomirani ing. gozdarstva, se s 1. decembrom 1969 imenuje za vršilca dolžnosti načelnika oddelka za inšpekcijske službe skupščine občine Ptuj, do zasedbe delovnega mesta po razpisu.
2.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 110-9/69-1.
Ptuj, dne 11. decembra 1969.
Predsednik skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak, 1. r.
17.
PRVI OKLIC
I.
Sestavljen je osnutek nove zemljiške knjige za katastrsko občino Ptuj v območju občinskega sodišča Ptuj in se določi
20. december 1969
kot dan, od katerega dalje je treba postopati s tem osnutkom kot z zemljiško knjigo. Stara
zemljiška knjiga za omenjeno katastrsko občino se s tem dnem sklene in vzame iz rabe, kolikor stopi nova zemljiška knjiga na njeno mesto.
Od navedenega dne dalje je samo z vpisom v novo napravljeno zemljiško knjigo mogoče doseči učinek zemljiškoknjižnega vpisa glede zemljišč, vpisanih v novo napravljeni zemljiški knjigi.
II.
Obenem se z dnem 20. decembra 1969 uvede postopek za popravljanje novo napravljene zemljiške knjige. Zato se pozivajo, naj priglasijo svoje zahteve najkasneje
do vštetega 20. decembra 1970
a)	vsi tisti, ki zahtevajo na podlagi pravice, pridobljene pred 20. decembrom 1969, da bi se spremenili vpisi, ki jih vsebuje novo napravljena zemljiška knjiga in ki zadevajo lastninska ali posestna razmerja, pa najsi se izvede ta sprememba z odpisom, pripisom ali s prenosom ali s popravo označbe zemljišč ali s sestavo zemljiškoknjižnih teles ali kakorkoli drugače:
b)	vsi tisti, ki so pridobili še pred 20. decembrom 1969 na zemljiščih, vpisanih v novo napravljeni zemljiški knjigi ali na njihovih delih zastavne, služnostne ali druge pravice, prikladne za knjižni vpis, pa še niso vpisane ali niso vpisane tako, kakor je treba.
V priglasitvah pod b) je treba natančno navesti pravice in vrstni red, ki se zanje zahteva, kakor tudi zemljiško knjižne vložke, v katerih naj se izvrši vpis. Navesti je treba tudi, na kaj se opirajo priglašene pravice in na kaj zahtevani vrstni red.
Listine, ki obstajajo o tem, se predlože hkrati s priglasitvijo, ali pa je treba navesti, kje se hranijo.
Priglasitvene dolžnosti v ničemer ne spreminja to, da je pravica, ki jo je treba priglasiti, morebiti razvidna iz zemljiške knjige, ki se vzame iz rabe, iz kakšne listine, ki je že pri sodišču, ali iz kakšnega sodnega sklepa itd. Kdor zamudi dani rok 20. decembra 1970, izgubi pravico uveljavljati zahtevke, ki se morajo priglasiti, proti tretjim osebam, ki si pridobijo knjižne pravice v dobri veri, na podlagi vpisov v novo napravljeni zemljiški knjigi, kolikor ti vpisi niso izpodbijani.
III.
Zoper vpise obremenilnih pravic (zastavnih, služnostnih in podobnih), ki bodo v novo napravljeni zemljiški knjigi obstajali na dan 20. decembra 1969, naj vsi tisti, ki mislijo, da so s kakšnim tem vpisom ali z njegovim vrstnim redom oškodovani v svojih pravicah, vložijo ugovor do vštetega 20. decembra 1970, ker dobijo sicer ti vpisi učinek zemljiškoknjižnih vpisov.
IV.
Novo napravljena zemljiška knjiga je vsakomur na razpolago za vpogled med rednimi uradnimi urami pri občinskem sodišču v Ptuju. Pri tem sodišču se tudi vlagajo morebitne priglasitve in ugovori po tem oklicu in sicer pismeno ali ustno na zapisnik.
Proti zamudi rokov za priglasitve in ugovore ni dopustna vrnitev v prejšnje stanje in se ti roki za posamezne stranke ne smejo podaljšati.
Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo SRS
Številka: P-714-9/66.
Ljubljana, 25. novembra 1969.
Po pooblastilu republiškega sekretarja samostojni svetovalec dr. Ciril Kržišnik, 1. r
»Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj« izhaja pr. orna en r t mesečno in to v četrtek. Cena	mezni številki 1 dinar. Naročniki
»Tedniki« ga pre'inejo brezplačno. Izdajatelj »Ptujski tedn1'' Ptuj, urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Ivan Knu. Sedež
uredništva Ptuj, Srbski trg 1, 'liska CP Mariborsk’ tisk