284. številka.
Trst, v petek 14. decembra 1900.
Tečaj XXV
„Edlnoat „
ha ja enkrat na dan. razun nedelj in
ra unikov, ob 6. uri zvečer.
Naročnina zna&a :
a celo leto........24 kron
za pol leta.........12 -
za četrt leta........ 6-
sa en mesec........ 2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine ae uprav« ne ozira.	_
Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamezne Številke po 6 stotink (3 nvč.): izven Trsta pa po 8 Btotink (4 nvč.)
Telefon Str. 870.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč!
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. večkratno naročilo 3 primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale «Jo-mači oglasi itd. se računajo po pogodb
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrajikovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase »prejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo iti tiskarna se iiahttjnta v ulici Carintia štv. 12. t" pravnlštvo. In sprejemanje inscratov v ulici Molin
piccoio štv. 3, II. uailstr.
Zsđ&jatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik.
Lastnik konaorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu
Dopolnilne volitve
v
„Zavarovalnico proti nezgodam".
Naši kandidatje kakor zastopniki skupine gospodarjev so:
za I. kategorijo: Mankoč Ivan
trgovec z lesom v Trstu.
Namestnik:
Dolenc Eduard
poštar v Trstu, via Belvedere.
II. kategorijo: Tonnies Gustav
tovarnar v Ljubljani. Namestnik:
Samassa Albert
tovarnar v Ljubliani.
VI. kategorijo:
Stare Feliks
Radomlje na Kranjskem.
Namestnik :
Majdić Vinko
posestnik mlina v Kranju,
Še enkrat opozarjamo naj se glasovnice, podpisane kakor predpisano, do-pošljejo pol. društvu »Edinost« vsaj do 17. t. m., ker volitev bo že 18. decembra.
Centralni volilni odbor.
Volitve v Istri!
Pod tem naslovom priobčtije Dinko Po-liteo v »Agramer Tagblattu« članek, ki nas zanima zlasti tudi zato, ker pričenja z reminiscencijo izza dobe začetkov narodnega preporoda v Dalmaciji in priča, da tudi dalmatinski Italijani niso bili drugačni, dokler so imeli moč v rokah, nego so naši- primorski signori. Članek slove :
Ko so lefca 1867 v deželnem zboru dalmatinskem razpravljali o verifikaciji volitve poslanca dra. Lapenna, se je dvignil tudi pokojni Pavi i novic, da spregovori proti odobrenju. Pavlinović je edino takrat govoril italijanski in je takoj Jzačetkom svojega govora primerjal Lapenna s Katilino. Na strani Italijanov, ki so imeli takrat večino v deželnem zboru, je navstal hrup, kakošnjega ni bilo nikdar poprej v deželnem zboru dalmatinskem in tudi nikdar več pozneje. Poslanec dr. Rodmann je cel<5 grozil Pavlinovicu s pestjo in mu kričal v obra«: no i o s e-remo tutto — mi bomo skušali vse in si dovoljevali vse. Od takrat se ta »noi ose-rerao tutto« porablja med dalmatinskimi Italijani kakor geslo.
Ko so se leta 1897 v Istri vršile dr-žavnozborske volitve, je kandidat italijanske stranke, odvetnik dr. Bartoli, ki je bil zajedno predsednik italijanskega političnega društva za Istro, izdal isto parolo in je razpravljal o njej javno kakor o svojem »motto«. Ta motto je pomenjal za tamošnje volilne razmere, da Italijani porabijo vsa sredstva, zakonita in nezakonita, poštena in nepoštena, dovoljena in nedovoljena, da si le pribore zmago. Oni so se tudi jako strogo držali tega gesla in posrečilo se jim je, po-rabivši vsa sredstva, prodreti v V. kuriji.
Kakor kaže, so se tudi o sedanjih volitvah spomnili tega gesla. Ni ga sredstva, katerega Italijani ne bi poskusili, da nagnejo zmago na stran svoje zastave. Tudi sedaj jim je veliko ležeče na tem, da prodrejo v V. kuriji. Ali oni zahtevajo še veliko več. Vsled kompromisa v Tirolu zgubijo Italijani en mandat; to zgubo hočejo v Istri poravnati ter iztrgati Hrvatom in Slovencem skupino kmečkih občin zapadne Istre, katero je dosedaj zastopal dr. Laginja. V Evropi bržkone nimajo nobenega pojma, kako so Italijani umeli popačiti volilne liste. Proti takemu pačenju se je sicer moglo protesti-
PODLISTEK.
rati, ali tudi to se je preprečalo z različnimi sredetv:.
Tu omenja Člankar vsa ta sredstva in konstatira še posebno, da je v Istri javna tajnost, daje bil načrt za razdelje-nj e volilnih sek-cij izdelan v deželnem odboru istrskem. Potem nadaljuje z dokazili, da o časih volitev Italijani sami "pripoznavajo nehote, da je Istra slovanska zemlja, in sicer pripoznavajo s tem, da se na agitacijah med ljudstvom poslužujejo hrvatskega jezika in da za dobo volitev izdajajo eel<5 hrvatski list. Da pa ta narodni značaj prikrivajo pred svetom, oziroma da zmagujejo na volitvah, v ta namen pačijo volilne liste.
Volilni boj je jako hud, kakoršen se morda še ni izvojeval v Istri.
Na to povdarja člankar dosedanje vspelte in dogodke iz volilne borbe, zlasti pa kričeči slučaj v Oprtlju in meni : Morda ta nasilstva drugod niso tako očita in se vrše bolj zvijačno, ali vsekako so povsodi odločilni moment v tem volilnem boju.
Člankar zaključuje : Zmaga takih življev proti poštenemu hrvatskemu in slovenskemu narodu ne more nikdar imeti trajnega značaja. Volilni shodi, ki se vrše sedaj v tem sedaj v onem kraju, dokazujejo jasno, da je Istra hrvatska in slovenska pokrajina in da se ljudstvo začenja oelobojati iz rok krvosesov, ki so je tlačili toliko let. Tudi v Istri se je vdzramila narodna zavest in se bo povzdigala vedno mogoč-neje, dokler ne dospe do zmage. To se zgwdi in se moia zgoditi, ker pravica je na strani Hrvatov in Slovencev.
Pismo iz slovenskega Štajerja.
Kakor po vseh kronovinah tostranske polovice države, vnemajo tudi pri nas na Štajerskem duhove sedanje volitve. Dosedaj smo Slovenci na Štajerskem še vedno zložno volili, a o teh volitvah se cepijo naši glasovi. To je žalosten pojav v naši zgodovini, ki postane
še lahko celo osodepolen za nas___
Nihče ne taji tega in vendar se boj nadaljuje. Vzrok temu je ta, da se pri nas Slovencih dela le veliko preveč politika od nerazsodnih, neizkušenih in nepoklicanih ljudi. Vsaki politični začetnik hoče že zapovedovati, vsakdo hoče biti že imeniten mož — vsakdo
(Spisal Jaka.)
Po groznem in britkem »pumpanju« se je zopet sprijaznil z nehvaležnim mošnjičkom.
V kovček je lepo spravil svojo najlepšo obleko in druge drobnjavi, vzel še palico ter odšel, s cilindrom pokrit, na kolodvor.
Ker je »rad« občeval s priprostim ljudstvom, je kupil karto tretjega razreda.
Tra, tra, fertig!
Hlapon je pihal in kihal, on pa je pušil — »šport«.
Ker mu je bilo v železničnem vozu dolgočasno, odprl je kovček ter začel še enkrat pregledovati svoje stvari. Hkratu je postal nestrpen, iskal in brskal je po kovčeku, vse zmetal iz njega ter ga obrnil narobe, pretipal vse žepe, se vdaril po Čelu, še cel<5 listnico je preiskoval. Nekaj mu je manjkalo.
»Prokleta glava«, je godrnjal in javkal, »kaj naj storim sedaj, prav tega mi je manjkalo.«
»Kaj jim je gospod, da so tako slabe volje in nemirni«, je vprašal nasproti mu sedeči kmet.
»Kaj vas briga.«
»Oe se da pomagati.....«, je pristavil
kmet.
»Ce hočete prav vedeti, rokavice sem pozabil.«
»Pa zato se jezijo, saj jim jih jaz lahko posodim, če jih zebe.«
To zgovorivši, je odprl mož svoj koš, iz katerega je štrlela polenovka in gledal hleb kruha; izvlekel je iz koša par debelih rokavic »na dva prsta« ter jih ponudil Fran-celjnu.
Ubogi Francelj ni vedel, bi se-li jezil, ali bi možu pripeljal »eno gorko«. Potolažil pa se je vendar, ga gledal in molčal.
Kmet je pa polagoma spravil rokavici zopet v koš.
Lukamatija je zapiskal ter naznanil potnikom postajo P . . . . Na tej postaji je moral Francelj izstopiti, ker vlak je krenil na drugo progo. Se le drugo jutro se je mogel odpeljati naprej, to noč pa je prespal v gostilni, oddaljeni deset minut od postaje.
Po večerji je naročil postrežniku, naj ga zbudi ob petih, ker vlak odide ob šestih.
Predno je legel, pomeril si je še enkrat novo obleko, ki jo je prinesel seboj v kovčeku. Vso noč je sanjal o ženitovanju, o svoji I
ljubici, kako je sedel poleg nje, kako se je sprehajal žnjo roko v roki itd. Tudi rokavice mu niso prizanesle v spanj«.
Takoj, ko je odbila zjutraj peta ura, je že trkal zvesti postrežnik na vrata njegove spalnice, on je pa dejal: »Pustite me še deset minut: mej tem pa mi spravite obleko v kovček in nesite ga na postajo.«
Postrežnik je ubogal.
Ura je odbila pol šeste in Francelj je ustal. Hotel se je obleči, pa joj, — hlač ni bilo ne čevljev. Ves besen je začel upiti, razsajati in zvoniti, na kar je pritekla dekla v njegovo sobo. Videča pred seboj človeka v tako čudni uniformi in tako razburjenega, mislila je, da je nor, ter je bežala naznanit gospodarju čudni prizor. Ta se je bal iti sam k »noremu« tujcu; hitro je sklical nekaj ljudij, ki so vzeli za vsaki slučaj nekaj vrvi seboj, da, če treba, z vežejo — norca. Ko so prihrumeli v Franceljnovo sobo, je zaupil gospodar:
»Mirni bodite, ne ganite se, drugače vas takoj z vežemo !«
»Razbojniki, tolovaji, morilci !« je upil Francelj ves srdit ter mahal z rokama, a krčmar in njegov« so že bili na njem ter mu takoj zvezali roki.
general .... a od kje bomo jemali potem vojakov ? !
Nam manjka mož-voditeljev, ki bi svoje delovanje uravnovali vedno po najviših skupnih ciljih vsega naroda, ne da bi pri tem zanemarjali specijalne, lokalne težnje posamičnih odlomkov naroda. Ze starim Rimljanom je bilo pravilo «salus rei publicae suprema lex esto» !
Blagru, sreči in slobodi naroda se morajo podrejati vse druge težnje, in osebne in tudi strankarske koristi ; to pravilo je v pogoj zn obstanek in veličino vsakega naroda. Ali zdi se, da so se slovenski politiki dosetlaj še malo učili od Rimljanov. Pogled na naše strankarske, strastne boje kaže, da Slovenci nimajo tiste potrebne bistroumnosti in resnosti, ki je državotvorna. Med Slovenci nahajaš le malo zares resnih politikov — politikov s širokim obzorjem. Pri nas vladata le preveč strankarstvo in egoizem in od tod vsa naša nemoč, vsa naša mizerija in naše poniževanje. Narodu, ki ne zna krotiti svojih strasti, preti poguba ; ne more ga rešiti ni liberalizem ni klerikalizem, ker takov narod ne more združevati svojih moči v samoubrano.
Tudi pri nas na Štajerskem je nastal razdor v volitvi za V. knrijo. Eni so za sedanjega poslanca te pete kurije, za Zičkarja, drugi za Hribarja. Ta razdor utegne imeti usodne posledice.
V rodoljubni skrbi obžaljtijemo, da n: «narodni volilni odbor» s krepko roko posegel vmes, me3to da je odločitev prepustil volilcem.
Meni se zdi, da se tudi pri nas nekater-niki preveč plašijo pred pošastjo klerikalizma, i Ne da bi hotel morda odobravati vse, kar delajo naši konservativci ali pa posamični duhovniki — saj je tudi med temi nespametnih fanatikov. O ne, jaz ne odobrujem vsega in da nisem Bog ve kako «črn>, je pač v dovoljen dokaz dejstvo, ti a sem bil ravno-jaz oni, ki sem — z ozirom na naše žalostne razmere — odsvetoval, ti a bi se šta jers ki Slovenci udeležili II. katoliškega shoda!
Ali na drugi strani bi opozoril gospodo, da je «klerikalizem* nekaj, kar korenini v srcih narodov — tisti klerikalizem namreč, ki je sinonimen z verskim čutom . .. Ni si pa možno misliti vere brez — duhovščine! Duhovščina je in ostane činitelj v življenju naroda isto-tako, kakor si ne moremo misliti zdravega napredka in razvoja brez posvetne inteligence.
«Vlak zamudim, pustite me trinogi, hitite na postajo po mojo obleko, ki je shranjena notri v kovčeku.*
Ali niso mu hoteli verjeti in uverjeni so bili še bolj, da je res nor.
Bolj ko se je Francelj branil, tem bolj so ga stiskali «beriči» in vezali.
Milo prosč in z velikim trudom je za-! mogel Francelj dopovedati in dati razumeti, da mu je postrežnik odnesel vso obleko na postajo, in da nima kaj obleči.
Ko je gostilničar videl, da Francelj res nima nikake obleke v sobi, poslal je takoj postrežnika na postajo, kateri je kmalu pridirjal s kovČekom in Francelj se je oblekel v vsej naglici in zbežal. Ali baš, ko je stopil na postajo, je vlak — zapiskal in od-drdral Franceljnu pred nosom.
«Kedaj odide drugi vlak ?» je vprašal ves spehan.
«Ob peti zvečer*, je sledil odgovor.
«Prokleta smola» je mrmral sam seboj.
Čakati je moral na popoldanski vi a K in prišel na ženitovanje baš, ko so drugi svatje odhajali na svoje domove.
Pa recite sedaj, da naš Francelj ni imel »smolo« !
(Zvršetek.)
Narekuje mi torej slovensko rodoljuhje, ako svarim gospodu, naj ne skušajo odpraviti, kar se odpraviti ne da. Izrastke na instituciji naj le skušajo odpraviti, ali institucija sama je neprimična. Cesar ni mogel zatreti Dijoklecijan — to se tudi dan danes ne posreči nikomur. Najmanje pa v nas Slovencih! Jaz se na to stran ničesar ne bojim, ali bojim se le, da nastanejo viharji, ki bodo majali stebre — obstanku naroda !
Sveta narodna dolžnost bi bila vsem resnim, rodoljubnim in razumnim možem, da bi umirili strasti in dali besedo umu, pameti in rodoljubnemu čutu, ter da bi tako naše delovanje obrnili v strujo, kakor zahtevajo potrebe naroda. Vse delovanje naših veljakov na Slovenskem kakor da drvi za nekim fantomom, kakor letč otroci za balončki. O tem pa se pozablja na pravo narodno delo, na gospodarsko in duševno, za emancipacijo slovenskega naroda, ki sedaj še ječi pod tujim jarmom, tujim kapitalom in tujo vzgojo. Koliko imate domače trgovine, domače obrti, domače industrije? Toliko, kolikor nič. In vendar kako ugodno lego imajo naše slovenske pokrajine za trgovino, ležeče med izomikanimi narodi in ob morju ! Koliko prilike je pri nas za vspeŠen razvoj industrije, ker je v deželi premoga, vode in železa ; in druge rude ni daleč. Kaj in koliko se je storilo v tem oziru ? Toliko, kolikor — nič. Istotako je z našo narodno izobrazbo, ki je vsa tuja.
Torej gospoda, le ubijajte se dalje med seboj, dokler vam tujec izpodbije tla vsem skupaj, da še groba ne najdete več v svoji domači zemlji, kakor je tožil že Prešeren !
Vendar pa : še je čas. Ni še vse zgubljeno, ako rojaki sprevidijo svoje prazno in brezumno delo, ako umirijo strasti ter ee lotijo res dela za oslobojenja našega naroda v gospodarskem in duševnem oziru ! A v to je pred vsem treba — miru.
Mi pozivljemo zato narodne voditelje, da pri nas na Štajerskem odpravijo prepir radi kandidatur, da se ne bodo razburjali duhovi po nepotrebnem.
Ako pa vam je boj ljubši, ga pa le imejte, ali potem nam ne tožite nikar in ne jadikujte o naši «britki» osodi. Ne tožite, da nas ubija nasprotnik, ko se ubijate — sami !
D u h o v e n.
datje poljskega osrednjega volilnega odbora : dr. Niemento\vski v Tarnopolu, knez Pavel Sapieha v Brody, Štefan pl. Moysa v Kolo-meji, dr. Adam Doboszvnski v Przemyslu, dr. Vincencij Jablonski v Sanoku in grof Mječislav Pi ninski v Borozczowu in član poljskega kluba župnik Zvgulinski v Tar-nown. Pristaši Stojalo\vskega so bili vojjeni: Anton Bomba v Rzeszovu, Wilk (v ožji vo-litvi) v Jaroslavu in kmet Fijak v VVado-\vicah. Socijalnih demokratov je bil dosedaj izvoljen samo jeden, namreč Daszvnski v Krakovu, dočim je v Lvovu prodrl neodvisni socijalist Breiter proti socijalnemu demokratu Hudecu. V Strvju je bil izvoljen kandidat maloruskega osrednjega volilnega odbora, dr. Andrej Kos. Razven tega so v Stanislavu zopet izvolili bivšega poslanca dr. Ivana Wale\vskega, a v Novem Sandecu narodnega antisemita dr. Mihaela Danielaka.
Potem je povdarjal še enkrat — in to po vsej pravici —, da se je pozicij a Ogrov zboljšala ravno vsled dejstva, da Avstro-Ogrska pripada k trozvezi, in da bi Ogrska država trpela le škodo, ako bi trozveza raz-pala. Konečno je ministerski predsednik proti Ugronu, ki je zahteval povsem neodvisno ogrsko državo, branil tudi zvezo z Avstrijo.
S tem je bila zaključena generalna razprava.
Ob zaključku bi pripomnili še na izva-
tem bi gotovo ne priporočali teh mož. Ali ravno zato, ker želimo, tla bi iz zavarovalnice zginil narodni italijanski šovinizem in da bi zavod ustrezal le svojemu humanitarnemu namenu, brez ozirov na narodnost in nepristransko za vsakogar, nismo nimalo gledali na politično mišljenje kandidatov. In tudi s tem, da nismo postavili nobenega Italijana, se nismo nimalo pokazali narodne šoviniste ali sovražnike Italijanov. Prosimo, sedaj imajo Italijani itak že zavod v rokah ; zato pa zahteva ravno načelo rasTnopravnosti in
janja posl. Ugrona, da njegovim željam, kar narodne strpljivosti, da pride na upravo zase dostaje zahtev naših Nemcev, prav lahko , voda tudi nekaj Neitali janov.
ustrežemo, ako — hočejo Madjari. Nehajo
Saj priznava »Rdeči prapor« sam, da je
naj biti večni zavezniki naših laži liberalnih	delovanje dosedanje uprave razvidno »iz bi-
Nemcev, nehajo naj strmoglavljati vsako mi-	rokratičnega, ošabnega in nečloveškega po-
nisterstvo, ako ni tem Nemcem po godu, ne-	stopanja . . .« ; iz tega pa sledi z neizprosno
hajo naj v kritičnih trenotkih spletkariti za	logiko, da je le humanno početje in koristno
parlamentarnimi kulisami in v dvornih kro-	za zavarovance, ako si prizadevamo, da v to
Iz Češkega deželnega zbora. O j gih proti pravičnim aspiracijam avstrijskih upravo pride drugačen duh. včerajšnji razpravi glede doklade na žganja- I Slovanov, premene naj dosedanje svoje, vsaki	Seveda pravi »Rdeči prapor«, da naj bi
rino je naglašal cesarski namestnik, da je novemu davku, ki da nikakor ni težkoten, ta cilj, da sanira deželne finance ; priporočal je skorajšnjo rešitev te predloge že z ozirom
pravici in človekoljubju v obraz bijoče raz-	se izvolile sposobne osebe iz delavskih vrst.
merje do svojih lastnih Slovanov, pa bodo	Tudi temu ne bi prigovarjali. Ali gospodje
videli, kako se zmanjša moč Nemcev in z	pri »Rdečem praporu« naj bi ne pozabili na
i zmanjšano močjo pride tudi ublaženje za-	laški pregovor, ki uči, da kdor hoče preveč
na kratko zasedanje, ki bo trajalo najdalje do 22. t. m. Posl. Metali je predlagal, da se ta zakonski načrt izroči proračunskemu odseku. Posl. Iro je menenja, da deželni zbor ni prisiljen, da bi re«il to vprašanje ter pri-| poroča, naj država monopolizira izdelovanje [ žganja. Posl. Pergelt je iz stvarnih razlogov , proti predlogi ter jej ne more pritrditi niti s financijelnega stališča. Posl. Fort je branil j kompetenco deželnega zbora za rešitev tega vprašanja ter priporočal meritorno razpravo. Posl. Anvs predbaciva nasprotnikom doklade , na žganjarino, da so skrivoma nasprotni tud: j povišanju učiteljskih plač, ker nasprotujejo zboljšanju deželnih financ. Posl. Juch je zavračal to grajanje Nemcev, kateri da nameravajo te- , meljito preosuovo deželnih financ, ker sma- j
samo porabijo naj ga !
Politično društvo
priredi
v soboto dne 15. decembra 1900
ob 8. uri zvečer
volilni shod
pri sv. Jakobu
trajo sedanje financijske naredbe za neza- y krčmi „KonSlim. društva".
dostue. — Potem so predlogo izročili prora-	-—--
čunskemu odseku. Končno so brez debate , V nedelj O, dlie IG. deCC111 bTrt 1900 rešili poročila odsekov o ureditvi razmer,	.	_
\	„.	i i u - i	pri sv. Ivanu.
profesorjev in aciteljev gospodarskih učnih	r
zavodov. Prihodnja seja bo v torek.	(prostor se prijavi.)
Državni zbor ogrski. V razpra\ i o proračunskem provizoriju so Madjari zopet
m
Politični pregled.
V TRSTU, dne 14. decembra 1900.
Volilno gibanje. V sv. Mihelu pri Kopru se je vršila včeraj ožja volitev dveh volilnih mož za V. kurijo. Izvoljena sta bila dva italijanska volilna moža. — Volilna komisija za III. sokcijo v Pulju je zopet nekaj srečno iztaknila, da bi pomagala Bennatiju na noge. Našla je namreč, da izmed 10 socijalističkih mož te sekcije 4 niso bili zakonito izvoljeni in da se mesto njih izvolijo 4 izmed italijanskih kandidatov, ki so bili ostali v manjšini. Kdor zna, pa zna ! Danes se je lula v Pulju važna bitka, ki bo morda odločilna za konečni izid volitve za V. kurijo : volila je namreč peta sekcija, v kateri so tudi naši posegli v volilni Čin.
Na Kranjskem je dne 12. t. m. o volitvi iz pete kurije zmagala katoliško-na-rodna stranka. Oddanih je bilo skupaj 54.229 veljavnih glasov. Od teh je dobil kandidat napominane stranke, dr. Ivan Šu-steršič, ogromno večino t. j. 38.236 glasov. Kandidat narodno-napredne stranke g. Jelene je dobil 11.812 in socijalni demokrat Kopač 3847 glasov. V središču dežele — v Ljubljani, kjer je mnogo nad 6000 volilcev, je bilo oddanih le 3125 glasov. In sicer je dobil g. Jelene 1236 glasov, dr. Šusteršič 1204 in Kopač 685 glasov. — Dne 18. t. in. se bo vršila volitev v kmečke občine. Pripomnimo, da je volitev na Kranjskem direktna in tajna.
N a K o r o š k e m se vrše prvotne dr-žavnozborske volitve z vsem strankarskim ognjem in pritiskom. Nemški nacijonalci se poslužujejo vseh poštenih in nepoštenih sredstev v dosego zmage. Žugajo, lažejo, obečajo plačujejo pivo in žganje ter darujejo — ka-štrune. Tako je neki volilec v Kotmarivasi zelo točno rekel, da ne gre za vero, marveč za pivo, ki ga je dobil. — Slovenci so zmagali v zadnjem času: V Škocijanu v obeh kurijah sijajno; v Crni so zmagali samo v IV. kuriji in tako tudi v Hodišah in Ovbrah. V Zitarivasi sta bila v IV. kuriji izvoljena dva Slovenca in dva nasprotnika. V Beli so zmagali Slovenci v obeh kurijah.
Galicija. Iz splošne kurije so bili na Gališkem voljeni dosedaj sledeči kandi-
3 sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika.
Pogovor o volitvah. 3. Eventualnosti. Na obilno udeležbo uljudno vabi
ODBOR.
Tržaške vesti.
Imenovanja. Višim poštnim oficijalom
drugim :
pokazali, kako njih domišljavost sega narav- j y progtop|h kOllSUlUliega društva nost v neverjetno in da so naravnost nena-
i sitni. Že sedaj imajo takov upliv in politiško fl^"" Ob 4. uri popoludne moč v monarhiji, da so absolutni gospodarji v svoji polovici države, da uplivajo na razvoj stvari v naši polovici in da vsa naša vnanja politika nosi pristno madjarsko znamko. Naša zveza z Nemčijo služi le njim in politika Avstro-Ogrske na Balkanu, kjer so en-gažirani naši največi interesi, je prikrojena i po pristnem madjarskem konceptu. In mini-sterstva v Avstriji vstajajo in padajo, kakor je že v Budimpešti lepo ali grdo vreme. To je delež, ki ne odgovarja ni številu, ni kulturi Madjarov, najmanje pa je opravičen po poznanih njihovih državnopravnih aspi-racijah.
In vendar še niso zadovoljni, ampak ' zahtevajo več, več, več, kakor da je vse, ' kar ni madjarskega, le prirastek brez pomena | okolo madjarskega globa.
Včeraj je n. pr. tožil posl. Ugron, da ogrska država niina tistega mesta v evropski politiki, ki jej pristoji. Krivda na tem tla je na skupni monarhiji, ker v iuozemstvu ne uživa potrebnega ugleda, a to vsled notranjih razmer v Avstriji. Nekaj zlatega zrna pa je vendar podal lečen? poslanec, povedal je nekaj resnice, ali ne — vso. Nekaj, X:ar je žigosal, je res vsega žigosanja vredno, ali povedal naj bi bil vso resnico, da so ravno Madjari s svojim večnim zavezništvom z nemškimi liberalci, omogočili v Avstriji, kar sedaj šiba gosp. posl. Ugron.
Gospod Ugron je rekel, da se vojska od straui Nemcev in od strani onih, ki stoje naši vojni sili na Čelu, smatra kakor ponem-čevalno sredstvo. Menil je nadalje, da bi Nemčija morala uplivati v ta namen, da bi avstrijski Nemci ublažili svoje zahteve in da bi se tako omogočila sprava s Čehi! Kajti, ako bodo narodni boji nadaljevali s tako srditostjo, kakor do sedaj, bo razpad Avstrije neizogiben.
Ugronu je odgovarjal ministerski predsednik Szell, ki je proslavljal trozvezo in povdarjal, da ista koristi tudi Ogrski. (Ako bi bil gospod Szell hotel primakniti bližje k resnici, bi bil rekel — Madjarom.) Vse tri zvezane države da imajo skupne interese.
hteve in — sprava s Cehi in Slovani sploh objeti, nič ne objame : naj bi ne skušali vedno bo mogoča.	le glas svojega — recimo — °gnja» ampak
Madjari imajo torej recept na svojem tudi glas — računov. Če se bodo delavci-domu in ga ne treba iskati v Nemčiji — pristaši socijalične stranke trmasto vlekli na
jedno stran, mi drugi na drugo stran, potem bo efekt pač jedino ta, da ostane vse pri starem, tla ostane zavod i z k 1 j u č n o
Edinost" v r ° k a ^ italijanskega š o v i u i z ni a,
kateremu očita »Rdeči prapor« o š a b n o i n nečloveško p o s t o p a n j e«. Krivica je tu — o tem smo prepričani vsi. A čim smo uverjeni, tla jedna sama stran ne more zlomiti krivice, potem je postulat razuma in dobre in poštene volje, da se zložijo vsi oni, ki so proti krivici, S tistim justa-ment-postopanjem gotovo ne bo pomagano dobri stvari.
To je naša dobrohotna beseda — sedaj pa ukrenite, kakor se vam zdi.
Poročilo o sinoćnji seji mestnega sveta tržaškega smo morali zaradi pomanjkanja prostora odložiti na jutri.
Zaplena. Včerajšnjo številko našega lista je zaplenilo državno pravdništvo radi notice, priobčene v rubriki «volilno gibanje* in govoreče o volitvi v Škofiji. Gg. naročniki dobč drugo izdanje te številke priloženo k tej današnji številki.
Potreben izlet. Pišejo nam: Marsikdo poreče: sedaj ni čas za izlete, o takih stvareh se bo govorilo na spomlad ali poletje! Dobro ! Tega menenja je tudi pisec teh vrstic, ali ker je obljubil s častno besedo, da priredimo izlet, na katerega mislim jaz, in to o prvi priliki — moram žc sedaj opozoriti vsa narodna društva na ta, tlo sedaj nepoznani nam krasni nas svet.
M i 1 j s k i h r i b je ta kraj, kamor je stopilo še malo tržaških Slovencev ! Ta hrib
so imenovani poštni oficijali: Julij Simpa v Je tako leP> tako romantičen, tla ne bo no-Trstu, Josip Gullinger in grof Viktor Del benemu žal, ako si ga ogleda od blizu !
Mestri v Gorici.	Hril> Je leP» ali (ieuima tmli' (la ta
Imenovanje. Tukajšnje deželno više so-	hrib lie hi bil leP> Je Pa ljudstvo,J k! prebiva
dišče je imenovalo pisarniškega pomočnika	»a »j^m, zlato ljudstvo ! Tam vdobite lepa
Nikolaja Gal 1 a kancelistom na okr. sodišču	velika p°slopja (hiše gg. Korošcev), tam
v Kobaridu.	vdobite kapljice božje, kakor malo kje! Nas
Dobrohotna beseda. Govorč o pred-	veliki posestnik Čač pri sv. Barbari nam tla
stoječi dopolnilni volitvi v zavarovalnico za	okllsiti takega, kakoršnjega ne pridela morda
slučaj nezgod piše »Rdeči prapore med	dalež na okol° uiktio- Ti vrli 1judJe
v Bojanu
že sedaj pričakujejo z odprtim srcem in otl-
> Vse delavce pozivamo, naj glasujejo Prtimi rokami, zato moramo prirediti tja slo samo za naše delavske kandidate. Naj se ne venski izlet, ki odpre marsikomu
nov
dajo premotiti od delodajalcev in naj ne po- narodni svet!
Ob svojem času se oglasim zopet, gotov si vspeha !	Hribolazec.
Pevsko in bralno društvo »Zastava«
slušajo nacijonalnih fraz. Zavarovalnica proti nezgodam ni nobena nacijo-n a 1 i stična igrarija, temveč institut, v katerem se odločuje o sreči	v Ijonjerju ho imelo svoj letni občni zbor in nesreči ubogih žrtev tlela. Delo-	zbor v nedeljo tlne 16. decembra 1900 v krog zavarovalnice se razteza po deželah, v	prostorih krčme » Konsnmnega društva«. Za-katerih stanujejo različni narodi, a delavci	četek ob 4. uri popoludne. Na dnevnem vseh narodnosti imajo enake interese, zalite-	redu bo: 1. Nagovor predsednika. 2. Poro-vati, da je za njih ponesrečene tovariše dobro j	čilo tajnika o društvenem delovanju. 3. Vo-
poskrbljeno. Torej : doli z italijanskim, s slovenskim in z vsakim šovinizmom!«
Na ta poziv moramo odgovoriti s par besedami. »Rdeči prapor« torej tudi o tej priliki meče v en koš laški in slovenski narodni šovinizem in podtika torej tudi nam, da nas tudi na volitvah v omenjeni zavod vodi le narodni šovinizem. Najbolji odgovor na to insinuvacijo so imena kandidatov, ki jih objavljamo danes na drugem mestu. Meti štirimi kandidati sta dva moža, katerih nemško mišljenje je notorično. Jeden njih pa se nikjer in nikoli ne udeležuje javnega življenja. Ako bi nas res vodil le slovenski šovinizem, po-
litev odbora. 4. Eventuvelni nasveti. 5. Pevska zabava.
Kazpisan Štipendij. Iz ustanove Okorn-Cosneck je razpisan štipendij letnih 330 K za ubogega dijaka lepega vedenja, pristojnega v Trst ali okolico ter bivajočega ravnotam. Dotičnik bo ta štipendij užival aa časa gimnazijskih in vseučiliščnih naukov. Prednost imajo sorodniki ustanoviteljice, ge. Jelene udove Okorn rojene Cosneck, umrle 15. ja-nuvarja 1892, ali {»a njenega soproga Martina Okorna pok. Mihaela. Štipendij podeli c. kr. namestništvo tržaško na predlog tuk. magistrata. Prošnje je vložiti na magistrat tlo 10. januvarja 1901.
\
Objava C. kl\ poštnega in brzojav- je vršil zopet tak vznemirljiv prizor; mož je | Štiri Škofije (vasi), Dekani, bližnje vasi litevam. kakor jih je označil nemški državni kan-nega ravnateljstva v Trstu. Ozirom na j razbijal, sekal z nožem po obleki in žena je' z Miljskega hriba, Plavje in razni popotniki ' eelar grof Bulo\v dne 19. novembra v nem-
zbežala, da bi se skrila v vinogradu. Mož je so bili, ki so mu nanesli na kup lepo pre- škem državnem zboru, letel za njo ter začel s teškim kladivom udri- I moženje! Cesar bi ne storil noben gospodar,
hati po glavi nesrečnice, da se je zgrudila v to je storil Postojna ! Obrnil je namreč hrbet lastni krvi na tla. Na njeno upitje so pri- vsem onim, ki so ga združeno podpirali in se tekli sosedi in zločinec je zbežal proti vod- ' vrgel v naročje koperčanske gospode ! Ta mu njaku ter skočil vanj. Kmalu pa se je ske- more pač dati za hip kako nagrado, ali ne
množeči se vožno-poštni promet o božični dobi, opozarja se slavno občinstvo posebno na sledeče :
Radi izredno pomnoženega tovornega prometa v tej dobi priporoča se, da se poštnih pošilja te v, ako se hoče, da jih naslovljenec pravočasno dobi, ne oddaje na pošto še le' sal ter začel klicati na pomoč. Rešili so ga more ga rešiti posledic — nepremišljenega — prav zadnje dni pred Božičem, marveč že ! iz vodnjaka, zbežal je, kakor nekdaj Kajn, a koraka njegovega. Sinovi tega Postojna 1.11 ajo nekaj dni poprej.	pozneje se je javil sam redarstvu. Nesrečno govoriti lepo slovenski jezik, a so istotako,
Posebno pozornost naj se obrača na to, ženo so spravili v bolnišnico ter jo sprejeli v ako ne še bolj zagriženi — proti nam. Naši da so pošiljatve dobro zavite in zaprte ter ' IV. oddelek. Ni upanja, da bi okrevala od vrli narodnjaki iz vseh gori omenjenih vasi da je naslov na istih dobro pričvrščen. Za groznih poškodeb.	so že sklenili, kaj in kako jim je urediti svoje
male pošiljatve z manjšo težo (do 3 klg), ka-	Zastrupil se je danes ponoči 32-letni razmerje do g. Postojne ! Mi jih nočemo
terih vsebina ne trpi vsled pritiska in ne iz- j Viktor Grabar, trgovski agent v ulici Giulia učiti ničesar, ker smo se prepričali, da so pušča maščobe ali vlažnosti in ki niso name- št. 55 v vrtu pri svojem stanovanju. Pil je možje — zdreli možje, samo priporočamo jim njene daleč, zadostuje, da so v močan papir fenilno kislino ter umrl takoj. Grabar je bil
Veče in težje rojen v Trstu ter je zapustil 5 otrok.
Prošnja. Onega, ki je na Miklavžev
zavite in z vrvico povezane pošiljatve, potem take, ki se pošiljajo v od-
naj ostanejo pri sklepu !
i-----J— > —* ...... '	-j" * — 1	rrosujll. v_7nega, ki je na ivuitiavzev	_	v
daljene kraje, in slednjič one, v katerih se ve6er pri gv lvanu zamenjal belo-črno VBStl iZ StcijGrSlO.
nahajajo predmeti, ki se lahko razbijejo, ali svjieno ruto, prosimo, naj jo pošlje v ki puščajo maščobo ali vlažnost, morajo biti Nadliskovo hišo pri sv. Ivanu.
ozirom na vsebino, obsežnost, težo in vred nost, saj večkrat zavite v močan papir ali
Dražbe premičnin. V soboco, dne 15.
Promocija. Dne 2. t. in. je bil na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava koroški Slovenec g. Ferdo Miilier iz
papir an decembra ob 10. ari predpoludne se bodo vsled Borovelj na Koroškem
močno platno, oziroma morajo biti v košari- naredbe tuk c> kr okrajnega sodišča za ci-
cah, zabojčkih itd. — Zaklopnice (škatlje) iz lepenke (Pappe), osobito takozvani poštu", kartoni, so dovoljeni, če nimajo na sebi znakov poškodbe.
Divjačina, ki ne krvavi več, sme se pošiljati posamično nezavita. Pošiljatve z vse-
vilne stvari vršil« sledeče dražbe premičnin :
Posojilnica v Ljutomeru je nakupila za bralno društvo za ljutomersko
v ulici San i ti št. 13. oprema v zalogi, sve- okolico cei0 v 12 knjigah lično vezano A. tijlke, železna blagajna in aparati na plin. Gaberščekovo ^Slovansko knjižnico*. Posne-
v ulici deli a Sorgente štev. 1, hišna oprava ; v ulici Vespucci št. 1, les in zidarsko orodje ; v ulici Solitario štev. 12, hišna oprava ; v
manja vredno in — potrebno.
bino, ki se lahko razbije, označiti je na za- j gemminario št. 2. in v ulici del Ponte, hišna voju razločno in efe znamenjem stekla.	i oprava . v uiiei Madonnina štev. 2, konjska
Pri pošiljatvah z lehko poškodljivo oprema ia voz. v uiici Stadion št. 3, hišna vsebino, priporoča se na spremnici dosta vek oprava
Vesti iz Koroške-
»se naglo pokvari«, na kateri dostavek naj
Vremenski vestni k.
se opozarja s podčrtanjem z modrim ali m- ob 7 uri zjutraj 10.7, ob 2. uri popoludne
dečim svinčnikom.
Slovenski odpadnik-nemško-nacijonalni kandidat. Koroški nemški nacijonalci so predlagali kandidatom — a Včeraj : toplomer raent]a ne soglasno — slovenskega odpadnika, znanega Tevžeta Oraša p. d. Oštinjak. Ta mož je svoje delovanje sam označil tako-le :
11-0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 769.0. Zavitek mora biti tako trdno zaprt, da ! _ Danes plima ob 4.9 predp. in ob 4.54 Vsaki čag je stal na gtrani nemških naoijo_ se brez poškodovanja zapore ne more do vse- j pop.; oseka ob 11.6 predpoludne in objl0.2t nalcev in ge ,)otegovai za neraške koristi....
v veselju in žalosti bo vstrajal pri nemškem narodu... In «K. N.» pišejo o njem : «Oraš
LONDON 14. (K. B.) Listu »Dailv News« javljajo iz Shanghaia dne 13. t. m. : Tnkajšni britanski generalni konzul je me-nenja, da dobivajo podkralji pokrajine Yangtse vedno več upliva na cesarski dvor. Njih čeie so poslane v varstvo cesarjevo, kar bo njih upliv le še pomnožilo. Tildi okolnost, da se Tungfusiang ne nahaja več v Singanfu-u. kaže na to, da se je položaj zboljšal.
LONDON 14. (K. B.) Brzojaka »Standarda« iz Shanghaia z dne 14. t. m. pravi, da je Cangčitung prejel vest, da se je cesarica izrazila, da sprejme sledeče pogoje miru : Povrnitev cesarja v Peking kakor hitro mogoče ; plačilo odškodnine v znesku 50 milijonov funtov sterlinov ; ustanovitev straž p.» 2000 mož za vsako tuje poslaništvo ter u vedenje tujih svetovalcev, po eden iz vsake države, za vsako kitajsko pokrajino.
LONDON 14. (K. B.) Glasom brzojavke lista «Morning Post* iz Pekinga z dne 12. t. m. se predlogi, ki jih je stavil ruski poslanik, prvi hip odlikujejo po veliki milobi. Ako se jih pa pogleda natančneje, opaziti se mora prizadevanje, da bi se pokazalo kakor malenkostna vsa vprašanja, ki so za ostale velevlasti velike važnosti, a se Rusije skoro ne tičejo.
Vojna v južni Afriki.
ADELADEIDE 13. (K. Ii.) Reuter javlja : Vlada je sprejela brzojavko Kitcheneijevo, s katero prosi, naj bodo ranjeni lovei, ki so že ozdraveli, pripravljeni, da se vrnejo v južno Afriko.
CA PST A DT 12. (K. B.) Danes so uradoma proglasili imenovanje Sira <1. Milnerja upraviteljem za oranjsko naselbino in Trans-vaal.
bine. Pošiljatve brez vrednosti ali v vrednosti popoludne. pod 400 K. v obče ne trebajo biti zapeča tene, če so le zadostno osigurane po zapori
Občili zbor 111 ozke podružnice družbe
potom lepila, pečatnih znamk itd. pri poštnih, sv. Cirila in Metoda pri sv. Ivanu seje
je za nemško stvar že dobro služil in ne za-
Trgovinake vesti.
Budimpešta	13. Pšenica za oktober
K. —.— tlo .—	Pšenica za april 1901
- - ... T/T"" "V" služi nehvaležnosti Nemcev. Orašu ae je po- 7.41 do 7.42 K	Rž za oktol.er K. 7.50
torbah, kovčekih in zabojih potom ,»prtih ! »<>' vol, nega ahoda, k, ga pnhodnjo nede- oMino Vernberg, katere župan 7 °9 K* Za a'>r	K" 717
obroči ali oo priredi polit, društvo »Ldinost«, odložil	»j	o	r
'	' j	ji* i oo a.	je, ohranil v nemškem gospodstvu, kar ga je
na drugo nedeljo dne 23. t. m.	J '	& r	j	j
ključavnic, pri sodih z dobrimi nedeljivosti vsebine same —. Pošiljatve v vrednosti nad 400 K pa, kakor tudi vse
pošiljatve sč zlatom, srebrom, gotovino, vred- 111 Metoda v Trstu opozarja na iz nostnimi papirji, dragotinami ali pravimi čip-1 zbor> ki bo v nedeljo dne 16. t. m. ob 4. uri
.19 Oven za april
za	oktober K.	.— .— Oves
K. 5.58 tlo 5.59	Koruza za september .—
Ženska podružnica družbe sv. Cirila	že rano^° b°jev 3 klenkalcL B™^jega do	.-- Koruza	za oktober	do
i . . v - bi bilo poslanstvo za beljaški okraj že več-redni občni	r	J	„ . . 1
krat (za neraške liberalce namreč) izgubljeno.*
kami morajo na konceh zavoja biti tolikrat in
tako zapečatene, da se zavoja ne more od- simo posebno rojanske rodoljubkinje, da preti brez poškodovanja pečatov. Ako je za- , vse udeleže tega zborovanja, vitek s čim povezan, tedaj mora biti poveza tako pritrjena, da se je ne more odstraniti, ne da bi se pokvaril pečat. Razločen odtisek pečata, s katerim je pošiljatev zaprta, pri-
Koruza za maj 1901 K. 4.88 do 4.89
Pšenica : ponudbe zadostne, povpraše-
-----,	ii.i vanje skrajnje pičlo slabo. Prodaja nekaj tisoč
popoludne v otroškem vrtu v Rojanu. Pro-; bh'š,j°.se ° °rašu *udl manJ laakaVl nemškl ; m. st. nespremenjeno. Vreme; megla.
se
glasovi, a ta nehvaležnost g. Oraša gotovo
Hamburg 13. Trg za kavo. Santos
Vesti iz ostale Primorske.
X Sličice z volišča v Škofiji, dejati tudi je poštni spremnici. Vsako vožno- ijrvatin Ivan pok. Ivana po domače Mor-
ne bo motila v vstrajanju na «strani nemških good average za december 31*75, za mare
32.75 za maj 33.75 za september 33.75 Denar.
Ha vre 12. Santos good average za november po 50 kg. Frcs. 40.—, za marc po 50 kg Frcs. 40.50
nacijonalcev». Sicer pa mož	sam priznava, da
je — «bindišar»... No, tudi	to mu absolutno
! ne moti nemčurskega sna....	So pač taki ti naši narodni — odpadniki !
poštno pošiljatev je, brez ozira na pndejano poštuo spremnico, opremiti z naslovom, to je:
gera je volil za očeta, ki je mrtev.
Maršan (Marsich Andrej) iz Kopra je
vsaj z imenom in priimkom naslovljenčevim rekel postojni. p0jdi ven od tukaj, ti si ne-in s krajem, kamor je pošiljatev namenjena :
oziroma je označiti okraj, ulico in hišno šte- daj'izdajaš naše nasprotnike! Vilko ; če le mogoče, naj se napiše naslov na zavoj j ' Tako plaguje svet _ po zaslngah !
X Spoznavajmo se! Iz okolice ko-!
Brzojavna poročila.
Knez Radoiin na Dunaju.
Dunajska borza dne 14. decembra.
sam ; kjer to ne gre, pri pošiljatvah, katerih ui treba pečatiti, pa na list papirja, ki mora biti čeloma prilepljen na pošiljatev. Samo pri-
Državni dolg v papirju „	,, v srebru
DUNAJ 13. (K. B.) Poslanik knez Ra- Avstrijska renta v zlatu zaupljiva oseba! — Zadnjič si izdal nas, se- dolin je na svojem potovanju prispel semkaj	r7	„ kronah 4°^
ter je oddal v ministerstvu za vnanje stvari Kreditne akcije .
, .	i i_ i	London 10 Ijsr. .
svojo posetnico za grota (jroIucnowskega.	^ mark
Iz nemškega parlamenta.	Napoleoni
perske nam pišejo: Na Miljskem hribu imajo
BEEtOLIN 13. (K. B.) Državni zbor je 100 italijanshih lir
prav dobro izvežbano godbo! Kedo bi si bil ! danes dovršil prvo posvetovanje o proračunu Cikini trjenje s pečatnim^ voskom ™ f*^*^	mislil kaj sličnega ? O priliki, ko smo pri ^ se odgodil do 8. januvarja 1901.	-
Nizozemsko.
danes	včeraj
98.50	98.50
98.11	98.05
118.30	118.35
98.40	98.45
670*75	(571.50
240.20	240.25
23.53	23.52
19.15	19.16
90.75	90.05
11.34	11.34
pošiljatvah, na katerih se ne da pisati in tudi ! Bo-ičjh imeU mal ghod> je naetopila ta godba 1 - mcd portllgalsko in N papirja ne prilepiti (n. pr. nezavita divjačina), k si(jer y veUki dvorani gospoda krčmarja ! LIZBONA 14 (K B) Pori napiše naj se naslov na kos lepenke (Pappen-	Antona Rakor godba Qas je presene-, slanik v Haagu je'včeraj pri s p.
deckel), usnja, lesa ali sicer kake trdne tva- ; fcjjo	to ^
rine, ki se priveze potem na pošiljatev z | dvorano (|)0
Portugalski po-prispel semkaj ;
XH*X*XHK*XU*HX*X
močnim sukancem ali vrvico.
(Zvršetek pride.)
Izpred porotnega sodišča. Na vče
rajšnji razpravi porotnega sodišča je bil 56-i letni vrvar in dninar Anton Ponta zaradi tatvine hranilne knjižice, glaseče se na 572 K, potem radi tatvine gotovine v znesku 30 K in več vrednostnih predmetov ter zaradi posku-senega uloma in več prestopkov obsojen v 6 let težke poostrene ječe, po kateri kazni ga oddajo v prisilno delavnico.
Ranjen gostilničar. 30 - letni mizar Paskval Bonacorso iz Italije je stanoval s svojo »drago« in malim otrokom več časa v hdtelu »Nazionale« ter je ostal na dolgu z večim zneskom. Gostilničar, g. Srdarovič, je neke predmete, last Bonacorsovo, obdržal v zastavo. Ko je Bonacorso včeraj hotel imeti svoje reči, ne da bi plačal, kar je dolžan, nastal je med njim in med gostilničarjem prepir, tekom katerega je Italijan Hrvatu sunil v prsi — nož ter ga nevarno ranil. G. Srdarovida so spravili v bolnišnico; Bo-nacorsa so aretirali.
Poživinjen soprog. 24-letni Ivan Va-tovec je še-le malo časa poročen z Marijo Oergolj, ki je žujim skoro iste starosti. Takoj po( poroki sta se mlada zakonska večkrat prepirala, bogve zakaj. Včvraj popoludne se
Haagu je včeraj
da smo tam našli toli lepo krasno • 8prejela sta ga minister predsednik in minister S velikosti se lahko meri z redutno za vnauje stvari.	'z
Nesreča na Zapadni reki. HONGKONG 13. (K. R.) Reuter jav-
dvorano) z galerijo za godbo !
Godbo poučuje neki bivši godec vojne
M slov. zalo £a p bistra
odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
mornarice. Ista svira več krasnih komadov, j Ija : Iz Kantona poročajo: V bližini Hokoua med katerimi tudi ono o naših istrskih so-; na Zapadni reki je z nekega parnika padel, kolih Spinčiću, Mandiču in L agi nji !!
neki potnik v vodo. Ljudje so drli na do-
X To so jezikoslovci! Na volitvi tično stran parnika, ki je vsled tega zgubil v Spodnji Škofij: je prišel volit naš možak 'ravnotežje ter se prevrnil. Od 400 potnikov ^
GregoriČ Josip od Josipa. Vprašali so ga, jih je 200 utonilo.
kako da se kliče. Povedal je ime in priimek,
WASHINGTON 13. (K. B.) Reuter
Antona Cernigoj-a
se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1.
(na desni strani cerkve sr. Petra).
Konkurenca nemogoča, ker je blago iz prve roke.
n n
H K X
n
H
n
n
K
ali volil ni ! Poslušajte pa, kaj se mu je re- javlja : Glasom zadnjih vesti iz Pekinga je klo od strani volilne komisije ! Reklo se je : Anglija pripravljena podpisati mirovne po-»Vi ne morete voliti, ker se kličete GregoriČ, goje ter zahteva oziroma predlaga le male tu pa stoji zapisauo Gregorich — to je, vi spremembe, ki ne nasprotujejo načelom, kaste rekli, da se pišete s trdim C, tu pa stoji terih se držijo Zjedinjene države. ^S stališča
poslednjih ni bitstvene zapreke za skorajšnji sklep nagodbe.	- "ffi
Ustaja na Kitajskem. HONGKONG 12. (K. B.) Reuter jav-
*XKXKKX?tKKX*K3tKK
mehki <5 ! !
Nič ni pomagalo, ća je naš mož dokazoval, da se ne more z gotovostjo določati, s kakim 6 ali 6 se to ali ono ime izgovarja ter da Lahi pišejo za naša e ali <5 vedno le j lja: Po mestu je nabitih mnogo hujskajočih
»ch«. cOsar tutto» !
X Prav mu bodi! Pišejo nam: Pred 3 leti, oziroma, ko so bile zadn;e volitve za državni zbor, je Postojna Albin iz Spodnje Škofije podpiral našega kandidata. Ta mož ne zna našega jezika, da - si se imenuje — Postojna, in je bil v prejšnjih Časih vedno naš in našega naroda nasprotnik. Mož si je tako opomogel v Škofijah, da je dikfies eden najbogatejših v teh krajih!
lepakov, ki naznanjajo, da se hočejo tajna društva januvarja meseca združiti ter prepoditi sovražnika.
\VASHINGTON 13. (K. B.) Reuter javlja: Glasom došle brzojavke so pogajanja velevlasti glede skupne note, ki jo dopošljejo Kitajski, dospela do zadovoljivega uspeha. Vse vlade so se zjedinile glede besedila te note. Pravijo, da pogoji, ki jih hočejo s to noto staviti Kitajski, v bitstvu odgovarjajo za-
M" pohidtva vsake vrste
Alessandro Levi Minzi v Trsti
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopja).
Bntrst Izbor ▼ tapetarijah. zrcaliti In slikah. Ilustriran cenik prati s in franko vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se na brod ali ielo-znico bres da bi se za to kaj zarafnae.
Dunajska filjalka
Hranilne vloge na kqjižioe » 4°/0«
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in razvinkuliranje obligacij.
SivnostenskA banka
na Dunaju, I., Herrengasse 12.
Glavnica v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 K.
Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardublcah, Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi.
NAJLEPŠE" PRAZNIČNO DflRILOI
lJ N05ENI 5L017EN5K! HlSl NE 01 SMEtC POGREVATI poooooooooo
" J
DOKTORJA FRANCETA PRE5ERNA -svs^
UREDIL SKRIPT. L. PINTflR
ILUSTRIRANA IZDAJA, 5Cf)ITA 5 K, U fLATNU UEZANA 6'40 R, U USNJIJ UCZANA 9 K. NATISNILA IN ZALOŽILA IQ. tl. KLCINHArR & rtP. BAnPCRG U LJUBLJANI • » D0BIUAJ0 St PO U5CM KNJIGOTRŽNICAh ■> •
olja
Zaloga
in kolonijalnega blaga.
Podpisani ima čast javiti slavnemu občinstvu, da ima v
ulici (jhega št. 11. v Črstu
veliko zalogo od navadnega do najfinejšega olja, kisa, mila, kave, sladkorja, riža itd.
Bogat izbor mila za perilo. Prodaja na drobno in na debelo ter prevzema poštne pošiljatve od 5 kg. naprej proti povzetju.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča udani
Alojz Trevisan.
c. ti Briv. avstrJreifneo zavode
za trgovino lil obrt t Trstu.
Novci za vplačila.
V vrednostnih papirjih na
4-dnevni izkaz 21/4°/0 30- „	„ 3 3/4®/0
V napoleonih na
30-dnevni odkaz 2 °/0°/t 3-meaečni „ 2l/4°/0
6- „ „ 2 V/.
na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. t vredn. papirjih 2°/n na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropave Reko kako v Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz. Gradec Bibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomeu, Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku l°/00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi.
JamČevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Na5a blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
sprejemajo se v pohrauo vrednostni papirji, zlati ali feeberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodb i
^COU^.	Blag. gosp.
Ć	Gabrijel Piccoli
"s? J /Al fc'J fii	dvorni založnik Nj. Sve-
p tosti papeža Leona XIII.
v Ljubljani.
Podpisanec si usoja naznaniti Vašemu blagorodju, da se je doposlana mi tinktura za želodec rabila z dobrim vspehom pri želodčnem ter črevesnem kataru kakor tudi v boleznih na jetrah in obistih. GRADEC, dne 2. februvarja 1897.
Bolnišnica usmiljenih bratov
Provincijal: F. Emanuel Leitner, višji zdravnik. Blag. gosp.
Gabrijel Piccoli
Ljubljana.
Ze mnogo časa svetujem vsem onim, kateri trpijo na bolečinah v želodcu in nerednostih v črevesih, da uporabljajo Vašo izvrstno želodčno tinkturo, kojo sem jaz sam uporabljal s prav izvrstnim vspehom. Z odličnim spoštovanjem Momjan (Istra), 6. oktobra 1900.
Don Peter Franceschiiii,
duhoven.
^aDu^
Slovenci!
Voščilo
Slovenke!
v korist družbi sv. Cirila in Metoda v
(Biks)
Ljubljani je najboljši na celem svetu. Ta biks da brez truda in hitro najlepši
blišč ter vzdrži usnje mehko.
o
oo
o
oo
o
oo
Zahtevajte to voščilo v vseh prodajalnicah! Glavno zalogo ima
Jvan 2)rufovka, zaloga usnja in tovarna podplatov v Gorici.
Ha drobno ga. prodajajo v Trstu sledečijgg. trgovci. M. Milonig, ulica Ghega 4; Zgur & Popatnik ul. Poste nuove 5 ; Hanibal J^kerl ul. Pilone 4; Al. Plešničar ul. Giulia 25; Jak. Bambič ul. Giulia 7 ; Josip Kranjc ul. Media 13; Andrej Urdili ul. Stadion 5; Ant. Godnik ul. Nuova; Jos. Kočjančič ul. Barriera 19 ; I. Prelog ul Bosco 2, I. Kramer Rojan pri cerkvi 1 ; Iv. Tomažič ul. Molln a vento 5.
M. AITE
Trgovina manifakturnega blaga
Trst. — Via Nuova — Trst.
vogal Via S. Lazzaro št. 8.
Čast mi je javiti slavn. občinstvu in cenj. odje~ malcem, da sem prejel bogat izbor raznovrstnega blaga za jesen in zimo in sicer : sukno za moške in ženske obleke, flanelo, barvan in bel barhent, piket za perilo, maje od volne in bombaža, odeje s pod vleko ali volne itd. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti; bela in barvana zagrinjala na meter ali izgotovljena.
Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke.
Naročbe za moške obleke po meri z največjo očnostjo in natančnostjo.
Velik izbor blaga za zastave in iiarodiiih trakov za društvene znake.
Važno za
v
vsakega
H a z prodaj a !
Po nečuveno nizki ceni se dobi za samo
2 gfl. 95 nč.
krasna garnitura obstoječa iz
14 krasnih dragocenih predmetov
in sicer :
1 ura od niklja, Anker remont, (na željo tmli posrebr.) z lepo razrezlj a ni m pokrovom, točno urejena s 3 letnim jamstvom in škatljico. 1 krasna goldin ali nikljasta okropna verižica
s privesom. Parižki sistem. 1 goldin-igla, za kravate z imitir. briljanti. 1 par gumbov za manšete, znamka »Garantie«. 1 garnitura (5 komadov) gumbov za srajce in ovratnike.
1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno punci r.
1 goldin prstan s krasnim kamenon. 1 žepno ogledalo v etviju.
Vseh 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Remont. vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. S povzetjem ali po naprej poslanem denarju, tvrdka
BRUDER HURVIZ
Kratovo - Stradom IT. - Krakovo
Neodgovarjajoče sprejmem v 8 dneh nazaj in povrnem denar, vsled česar nima kupec nikakega rizika.
Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih dragocenosti brezplačno in franko.
Razprodajalci in agenti se sprejemajo.
Vsak kupec vdobi v dar brezplačno krasen žepni album slo razglednicami mesta K rakovo.
Zaloga pohištva in ogledal
RAFAELA IT ALI A
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in sprejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in želežnih "blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence.
100 do 300 goldinarjev
zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito d^»«njenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti. VIH Deutshegasse, 8.
Najboljši in najpopolnejši
glasovirji (pianini)
se Tkrpijo najceneje proti takojšnemu plačila aii na mesečne obroke od H> kros više (tudi na deželo) neposredno pri tovarnarju
HENRIK BREMIT Z-u
kr. dvornem založniku glasovirjev (pianinov)
v TRSTTJ, Borzni trg št. 9.
Svetovua razstava v Parizu l'.'OO »Srebro* kolajna«, ki je naj-TiSje odlikovanje Avstro-Ogerpke /a pJanoforVe.
Nikdar
v življenju!!
MT 365 važnih komadov
Pekarna
„Pri domači pekci z Grete"
se nahaja v
Trst. — ulici Riborgo št. 15 — Trst.
Priporoča svojim lojakom v mestu in sosebno svojim starim odjemnikom trikrat na dan svež kruh in razno drugo fino pecivo.
1
za samo 3 K 60 h.
krasna pozlačena ura z lepo
Vse po naj nižjih cenah.
Nadejaje se tudi v prihodnje podpore cenj. odjemalcev in si. občinstva, beležim se najuljudneje
M. Aite.
Jabolka
najfinejše vrste
lOO kg-. 8 gld.
uižje vrste 5 gld. nefrankovano, povzetju pošilja
J. Razboršek
Šmartno pri Litiji (Kranjsko)
po
verižico r.
jednoletno pismeno garancijo: t*> tinih žepnih, robcev, belih ali barvastih : ovratnica z orijen-talskimi biseri: najlepši ženski nakit: 1 lep moški prstan z imitiranim žlahtnim kamenom, tudi za dame; 1 garnitura manšetnih iu srajčnih gumbov iz doiible-zlata, vsi s patentnim zaklopom ; 1 krasen smodkin nastavek z jantarjem; 1 ti*. žepni nož; 1 komad dišečega toaletnega mila: 1 usnjat portraonč; 1 toaletno zrcalo z etuijem: 1 par boutonov z imit. briljantom, prav dobro ponarejenim ; 1 večna beležniea ; 20 predmetov za dopisne potrebe in še 265 raznih stvari, neobhodna potrebnih v hiši, gratis.
Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, velja le 3 K 60 h.
Razpošilja proti povzetju
Nova krakovska razpošiljalna tvrdka
F. VINDISGH
Krakov No. IX/1 6. Za neugajajoce se vrne denar.
„Ljubljanska kreditna banka"
v Ljubljani Spitalake ulice it. 2.
Nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkulantnejšlh pogojih.
r
Posojila na vrednostne papirje nizkim obrestim.
proti
i
zavarovanje proti kurznl izgubi, promet« k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 4V/o obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjlo najkulantneje. f Borzna naročila.