141
Politične  stvari.
Po sprejeti novi postavi za ljudske šole.
Celih štirnajst dni dolgotrajnih in ojstrih razprav potrebovalo se je, dokler je bilo sprejetih nekaj sprememb o državni postavi za ljudske šole od dne 14. maja 1869., in sprejeta je bila ta postava konečno v tretjem branji dne 28. aprila popoludne ob 7 minutah po štirih z večino samo treh glasov.
Na mestu bode tedaj, da si zdaj po končanem boji nekoliko na drobno ogledamo postavo, ter vzroke hudega boja in takega izida.
Odveč bi bilo , pri tej priliki vse na drobno razpravljati , kar obsegajo 26. §§. nove postave, omenjamo tedaj samo poglavitne spremembe, katere določuje §. 11., ki določuje više število učencev, kakor stara postava, da se mora ustanoviti novo učiteljsko mesto, ker je število učencev potrebnih za novo učiteljsko moč, je s tem zdržavanje šol za občine in dežele v tisti razmeri polajšano, ne da bi za to podučevanje škodo trpelo.
Nadalje je pomenljiv §. 21., ki sicer pusti redno osemletno šolsko dolžnost, vendar pa otrokom na kmetih in pa nepremožnim v mestih in trgih dovoljuje polaj-šave glede mere in pa rednega obiskovanja šol po dovršenem šestem šolskem letu.
Enake polajšave dovoljujejo se tudi celim občinam, ako občinski odbori za to prosijo.
To je prav za prav jedro postave, katero bode na kmetih zabranilo, da se stareji otroci ne bodo brez koristi gonili več v vsakdanjo šolo.
Pomenljivo je to, da je samo po sebi razumljivo, kar določuje §. 48. nove postave, namreč da mora vodja šole biti one vere, h kateri spada večina učencev dotične šole.
Zoper ta §. obračali so se v razpravi najhujši napadi one stranke, kateri je poglavitno načelo, vsakovrstne verne in brezverce tako premešavati, da se tako posebno pri nježni mladini najlože da širiti brezverstvo in to z orjaškimi koraki med šolsko mladino vse države.
142
Taka šola pa je tuđi najbolj nevarna za to, ker more po načelih naših levičarjev mladini jemati vero in narodnost, zato hudo kričanje vse levice zborniške.
Tudi pri §. 75. bilo je veliko krika, zato ker dovoljujejo nekaterim deželam izjeme od določeb §. 21, 22, 28, 38, 17, 18, 19 in od druzega odstavka §. 48.
Zadnji boj vnel se je pa pri resoluciji, nasvetovani poleg postave, v kateri se vlada naprosi, zbornici predložiti načrt nove državne šolske postave, katera bo v nasprotji z državno temeljno postavo, ki državnemu postavodajstvu izrekoma pridržuje samo načela za ljudsko šolstvo, vse drugo pa prepušča deželnim zborom.
Iz kratkega posnetka zdaj sklenjene postave dajo se uže deloma uganiti razlogi, ki so zborniško levico napotili, zoper njo peljati tako hud boj. Šlo jim je prvič za to, da ljudska šola vsaj načeloma ostane brez-verska, da se ohrani temu načelu primerna izreja v šoli; da bi duhovščina ne imela pri šoli nikakoršne me-rodajne besede, zato je bil tak boj zoper §. 48., vsled katerega mora šolski vodja, kateremu pripada nadzorstvo odgojevanja na njegovi šoli, zmožen voditi versko odgojo, po oni veri, kateri pripada večina učencev njegovih.
Razun tega pa strasten boj levice zoper šolsko postavo kaže očiten namen in tudi upanje, da bi se ji posrečilo s tem, da se postavni načrt, vladin predlog zavrže, razruši zborova večina, da se prekucne vlada in da na njeno mesto stopi zopet ministerstvo v duhu predpreteklih, ustavoverskih časov, morebiti z nekaj drugačo unanjo obliko, toda s staro-ustavoverskim srcem ponemčevalne vsemogočosti.
Da je levica to nameravala, kaže najbolj njihovo ruvanje med Čehi, proslavljanje Mladočehov, hvalisanje Tilšerja in ostro zabavljanje na vse druge, kateri se jim niso hoteli vsesti na limanice. Dalje: vedno na-glašanje nezadovoljnosti dalmatinskih poslancev z dodanim žuganjem, da jih ne bo v zbornico; prav brez ovinkov pa so levičarji priznali ta svoj namen v obravnavi šolske postave, se ve, da še le tedaj, ko so se prepričali, da jim ne Mladočehi, ne Dalmatinci in ne sicer levici bliže stoječi udje poljskega kluba ne bodo pomagali razdirati zborniške večine in prekucavati vlade. Zato so bili levičarski govori zadnjih dni šolske razprave polni strasti, polni žolča, očitanja in žuganja zoper vsak del večine posebej. Odlikovali so se pri tem poslu Sturm, Heilsberg, Reschauer, Plener in Chlumecky.
Poleg brezkonečnih in strupenih govorov pripeljali so pa tudi vse svoje somišljence v zbornico, tako da od vseh pri tretjem branji niso pogrešali več kot edinega, sicer na Dunaji bivajočega, pa na smrt bolnega „brata" dr. Hoiferja; vsi drugi bili so tam od Predarelčana Waibelna in Dalmatinca Ivaniča — do hromega — na palico se opirajočega višenskega barona Tauffererja, ki z roko v zanjki eno nogo s silo pritegava za seboj. Prišla sta tudi še le k tretjem branji tržaški Witman in pemski kmet Kopel. Tudi so v zadnjem trenutku še pregovorili dva omahljivca, katera sta ves čas glasovala z desnico, da sta izostala od tretjega branja, bila sta to rusinski duhoven Ozarkjevič, in moravski grof Vetter. — Desnica je razun tega pogrešala štiri Dalmatince Boreli-a, Poza, Šupuka in Vojnoviča, iz poljskega kluba: Potocki-a in Gnjevož-a, iz češkega kluba pa Trojana. — In vendar vse prizadevanje bilo je brez zaželjenega vspeha; šolska postava bila je sprejeta, in ko je preteklo soboto 28. aprila popoludne ura kazala 4 in 7 minut, mogel bi bil knez Alfred Lichtenstein pogledati na uro in levici pokazati, da ni bil kriv prerok. Vendar pa bila je postava sprejeta z malo večino treh glasov? — zakaj? Tudi za to odgovor ni težak, poka-
zal ga je dalmatinski Klaič, omenivši, da naj bi vendar enkrat vlada Taaffe-jeva pokazala več odločnosti in minister Taaffe rekel je zavrnivši vladi njegovi dan priimek „Handels-Ministerium", da bode „Ministerium des Handelns", to je, ministerstvo ;,dejanja", in ne mini-sterstvo ;,barantanja^^ — Večina samo treh glasov izvira tedaj odtod, ker do zdaj vlada ni postopala odločno, ako bi bilo to , ne bili bi imeli nasprotnih glasov iz Trsta, Istre, Gorice, in ne bilo bi se treba 4 Dalmatincem umikati glasovanja; in vsa levica ne bi bila nikdar tako predrzna, ako bi vlada vsaj nekaterim svojim uradnikom odločno potrkala na prste.