gt 143. V Gorici, v soboto dne 14. decembra 1907. V Tečaj XXXVII. Iifcaja trikrat na teiei, in sicer v torek, Četrtek loboto ob *• uri popoldne ter stane po poBt rejemana •!* v Gorici na ^om poSiljana: " vse loto ........15 K •;,...........10 » V............5 , PosamiCne Številke stanejo 10 vin. ,S0ČA" ima naslednje izrodne priloge: Ob no-vem !e't'u „Kaiipot po 6orlŠkem In GradiSČanskem" in litipot po IJubljanl ia kranj3kUfTaestHi", dalje«*«* [rii v letu „Voxnl red železnic, parni kov In poštni! titi"ter J"e3e*n0 prilogo »Slovenski Tehnik". Saročnino sprejema »pravništvo v Gosposki ulici lt(,v> 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabršeek 1» B»ro4ila brci doposlane aaroCntne se no otiramo Oglasi In poslanice se raSunijo po Pt^t-vrstah it tiViiso 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, H-krat 12 v vsaka tista. Večkrat po dogodbi. Vedje Črke po prostoru. — «. Keklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. >Vae za narod, svobodo in napredek U DK K. Uavni. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi St. 7 v Gorici v I. nadsb. Z urednikom je mogo5-> govoriti vsak dan od 8. do 12 dopotadne ter od S. do 5. popoldne; ob nedeljah in* praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJpravniStvo se na-haja v Gosposki ulioi St. 7 v L nadstr. na levo v tiskarni. Harocnlno in ogl&se Je plačati loco Sorlca Dopisi ^ij se pošiljajo le uredništvu. NaroSnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo Is apraraiitvtt. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »So5e. vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soeac i« »Primorec« se prodajata" v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakaraah: Schvrarzv Šolski ul., Jellersite v Nunski ul., Ter. Loban na tekališeu Jos. Verdi, P«ter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopaUšem ulici, L MaUussi v ulici Formica, L Hovansld ^Korenski ulici St. 32; v Trat« v'tobaicarni LaTrenBio~ na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. - Tflafon it. 83. — »Gor. Tiakarna« A. Gabraček (odgov. J. Fabčie) tiska in zal. I NagoaDa in ijnoso sleparji »Vesela vest" gre te dni po klerikalnih listih: nagodba je zagotovljena! Kakor da bi jomenilo sprejetje nagode kdo vCk kako pridobitev, kak. dobiček za nas! V resnici pa meče nagodba interese avstrijskega prebival-itva z nova Ogrom v roke. Kdor se le ko-H^aj peča s politiko, ve, kako Ogri izkoriščajo Avstrijo. Ogri so pri sklepanju na-godb vedno neizprosni, vedno iščejo le svoje koristi in vedno se mora udati Avstrija. Ogrska izkorišča Avstrijo tako, da se je ie čuditi, da se še dosedaj ni dobilo mož, ki bi bili znali odvrniti to izkoriščanje ter vstvariti med obema polovicama položaj, ki bi slonel na dejanskih razmerah. Ljudstva so upala, da se krene z novo nagodbo na boljšo pot, da t;o vendar že enkrat strč prevlada vanje Ogrske na i Avstrijo zlasti v gospodarskih vprašanjih, toda nič tega ni prišlo; prišlo je le še slabše. Nagodbo so nabmali z nekimi navideznimi dobrotami, Če m jo pa prerefieta podrobno, se pride kaj kmalu do prepričanja, d* ni ros, kar trobijfe vladi prodani listi, da namreč nova nagodba prinaša kmetu vse polno pridobitev. Ko so bila pogajanja končana, je rekel ogr^-minister-Košut, da se je potratUo Ogrom »več rešiti nego je mogel kdo misliti. Nagodba ni samo vspre-jemljiva, ampak ima celo prednosti v različnih smereh*. Če tako govori Oger, ne sledi iz tega nič drugega nego to, ds smo z novo nagodbo zopet opeharjeni. Pa smo tudi! To kaže hnancielna stran nagodbe. Zvi&nje ogrske kvote za 2% je le navidezno; to je približno za letnih 5 milijonov kron, ali to je morala vlada naša v drugih denarnih vprašanjih povrniti več nego desetkrat. Košut je rekel: „Zavarovali smo si ekonomične in terese, obvarovali deželo pred denarno in gospodarsko krizo ter dosegli dejanski prebitek v vprašanju kvote; naL donesek se je zvišal za 5,lf>0.0u0 K, po drugi strani pa pridobimo 5,530.0'K) K, torej smo vsako leto za 380.000 K na boljšem od prej". Glede drugih denarnih vprašanj orne-njamo skupnost carinskih dohodkov, pri katerih je okrajšana naša država na leto za več nego 20 milijonov K; pri konvertiranju ta-kozvane blokrente se je podarilo Ogrski kar skupaj več nego 40 milijonov K, Škodljiva je za nas tudi skupnost avstro-ogrske banke. Temelj skupni banki je v gospodarski moči avstrijske polovice; postavljena je pa po tej banki v službo ogrske politike. Ogrska se je razvijala doslej gospodarsko in politično na naše troške. Po novi nagodbi se bo razvijala z našim denarjem naprej, tako da se povrne do dopoldne neodvisnosti. Košut je kosstati-ral: »M i smo sklenili z Avstrijo carinsko pogodbo in ne carinsko zvezo". Pri tem se je pokazala ogrska državna samostojnost." Kakor da bi bili sklepali Ogri kako pogodbo recimo z Rusijo ali Nemčijo! »S sedanjo pogodbo je razdjano večdesetletno avstrijsko stališče/ Umevno torej, da so se vsi previdni politiki postavili s početka Že proti nagodbi. Obseg iu namen sedanje nagodbe je tak, da jo mora odkloniti vsakdo, kdor hoče dobro avstrijskim narodom iu Avstriji. K raznih stališč se je odklanjalo nagodbo; tudi z agrarnega. Kakor smo poročali zadnjič, se je postavil proti nagodbi tudi stalni odbor avstrijske centrale v varstvo poljedeljskih interesov, povdarjije, da je v škodo kmetskim interesom. Nagodba štiti ogrsko bogato aristokracijo in ogrske žide pa avstrijske bogataše in borzijance. '1% našega kmeta je škodljiva. Tudi klerikalci vedo to dobro, ali ker povsodi sleparijo ljudstvo in ker je sleparatvo njihovo življenje, sleparijo tudi glede nagodbe. V seji omenjenega stalnega odbora v varstvo poljedelskih interesov so bili navzoči tudi odposlanci „Slo-venskega kluba", ki so sprejeli resolucijo, daje nagodba n e s p r e j e m 1 j i v a, d a je kmetu v škodo. Vluda je pozneje pri-| dobila zase ,,Slovenski klub" »kdo ve, kaj je ! zopet obljubila klerikalcem!i in sedaj kleri kalci na vse načine hvalijo nagodbo ter udri- hajo po onih, ki so proti nagodbi, zlasti po poslancih »jugoslovanskega kluba". Hvala je sieparjenje ljudstva l Pa klerikalci sleparijo Se naprej. Pravijo, da če se ne sprejme nagodba, se podraži moka in žito, sladkor ne bo ce-neji, vinski zakon se ne uvede na Ogrskem, živinoreja bo trpela itd. Same zvite laži! Tisti, ki glasuje proti nagodbi, ne glas uje zato, da se podraži moka, proti znižanju cene sladkorja, proti vinskemu zakonu itd., ampak glasuje proti zato, da se ta nagodba ovrže ter napravi boljša! Kdor glasuje proti nagodbi, glasuje proti izsesavanju avstrijskega prebivalstva od strani ogrskih magnatov in zidov, tisti varuje interese našega kmeta. Kdor pa glasuje za nagodbo, Škoduje kmetu! Taka je resnica. Tu se ni ozirati na kak dozdeven po-boljšek. Kaj nam pomaga, če se da po eni strani kako malenkost, ko se pa po drugi v istem hipu jemlje stokrat več nazaj!! Politični položaj na Soriškem. „S I o v e n i j a", glasilo narodno - na-predue stranke na Kranjskem, prinaša v svoji 9. štev. o političnem položaju na Goriškem takle Članek: „Klerikalna drevesa na Goriškem nikakor nočejo zrasli do nebes. Gojijo jih z najrazličnejšimi sredstvi, negujejo in oskrbujejo jih, kar se d«, toda zaman. Hudo je našim klerikalcem pri srcu, zato si iščejo zdravil, kjer le morejo. Doslej so si pomagali z vero, ali ker uvidevajo, da postaja to sreddtvo zanje skrajno nevarno, so pahnili vero od sebe ter izjavili, da ne mislijo nič več preiskovati, kako kdo vrši svoje verske dolžnosti, ali je veren ali ne, ali je hinavec in slepar, zadostuje jim, da je zvest pristaš klerikalne stranke. Ta stranka lovi sedaj v novem plašču novih pristašev. Velik del našega naroda na Goriškem je ostal, kljub vsej gonji, ua tem stališču, da vera ne tiče v politiko. Prav zaduje državno- zborske volitve so odprle oči marsikomu, da jasno vidi, kako grdo so sleparili klerikalci z vero, kako ostudno so izrabljali cerkev in njene naprave v politične namene. Po volitvah so res triumfirali, pijani zmage so kričali na vse grlo, da je vse ljudstvo v njihovem taboru. Ali ko so se streznili, ko so napravili bilanco, pa so se ustrašili števila glasov, oddanih za protiklerikalne kandidate. Vrhu tega so morali uvideti, da glasovi za njihove kandidate oddani, niso čisti strankarski glasovi, marveč večina teh glasov je bila pridobljena s terorizmom, z denarjem in pijačo. Ostre pridige, spovednica, rotenje in grožnje, jezuitske laži, da če proderojo pri volitvah napredni kandidatje, vržejo iz šole križ ter odpravijo vero, zlasti pa pritisk na kmečke žene, jok in stok po hišah, to je omajalo mar-sikakega volilca, da je z gnjevom v srcu glasoval proti svoji volji in proti svojemu prepričanju. Če bi bili imeli le glasove svojih zvestih, to je nezavednejšega dela našega naroda, potem bi bile volitve pač žalostno končale za klerikalno stranko. Našo trditev podkrepljuje politični položaj po omenjenih volitvah. Klerikalci so precej časa nato počivali, potem pa začeli strašiti po deželi s »kmečkimi zvezami". Kdor bi sodil po »uspehu" klerikalne stranke ob zadnjih državnozborskih volitvah, bi si moral misliti, da ujamejo »Kmetske zveze" kar vse kmečko ljudstvo. Pa ni šlo. Tukaj, namreč niso mogli slepariti z vero in cerkvijo. Če bi bil na primer klerikalni »zvezar" rekel kmetom, da kdor ne ystopi v »Kmečko zvezo", bo pogubljen, bi bilo to vendarle predebelo. Lovili pa so jih s tem, da so jim obljubljali znižanje in odpravo davkov. Ali davek že tako žuli našega kmeta, da nikakor ne verjame, da bi napočil kdaj zlati čas, ko ne bo več davkov. Vsi dosedanji shodi »Kmečkih zvez" so bili jako klaverni. Klerikalni kolovodje so bili razočarani. Kaj storiti? Nič drugega, nego preleviti se; obleči novo obleko ter se pokazati ljudstvu, kot »Slovenska Ljudska Stranka". Spravili so skupaj vse svoje agitatorje in uslužbence, pa so jim pokazali plašč nove stranke. Na tem plašču pa ni več križa, ni več vere. Prej so kričali, da hočejo napred- Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: = ALBXANDRE DUMAS. == (Dalje.) — Kam ste sedaj namenjeni, vikomt? vpraša Guiche. — K prinčevi vojski, grof. —- In jaz tudi! vsklikne mladenič veselo presenečen. Ah! to je dobro 1 skupaj sproživa prve strele! — Prav je, bodita le prijatelja, pravi starček; oba sta mlada, oba imata gotovo iste cilje, in morala sla se srečati. Mladeniča sta se nasmehnila, polna mladih nad. — Sedaj se pa morata preobleči, pravi varuh; Vajina lakaja, ki sem jim dal tozadevna povelja takoj, ko sta stopila s plava, morata biti v hotelu. Perilo in vino ae Že greje, pojdimo. Mladeniča se nista hotela prav nič upirati temu predlogu; nasprotno, zdel se jima je izvrsten; zaja-hala sta takoj konja, dočim sta drug drugega gledala jn občudovala: bila sta v resnici lepa kavaltrja, vitka jn lepo zraščena, dva plemenita obraza, visokih čel, dobrosrčnega pogleda, odkritega in finega smehljaja. Guiche je moral imeti kakih osemnajst let, toda ni bil m večji nego Raoul, ki je bil star šele petnajst let. V trenutnem vzhičenju sta si podala roko ter ˇspodbodia konja. Jahala sta drug poleg drugega od reke do hotela; prvemu se je zdelo lepo in smehljajoče to življenje, katero bi bil skoro zgubil, drugi pa je hvalil Boga, da je že dovolj živel, da je mogel storiti nekaj, kar bo prijetno njegovemu varuhu. Samo Olivain ni bil popolnoma zadovoljen s tem (sinem svojega gospoda. Ovijal si je mokre rokave svoje suknje ter si mislil, da bi mu ne bil prihranjen samo ta dogodek, ko bi bila ostala v Compiegne-ju, temveč tudi prehlad in revmatizem, ki je moral biti neizogibna posledica tega dogodka. II. Praska. Odmor v Novonu je bil kratek, vsi so spali trdno, globoko spanje. Raoul je bil naročil, naj ga vzbude\ Če pride Grimand, toda Grimanda ni bilo< Tudi konjem je prav priSel polni osemurni poč: tek in mehka stelja, ki so jo deli pod nje. Raoul je vzbudil grofa Guicheja ob petih zjutraj ter mu voščil dobro jutro. Povžili so naglo zajutrek, in ob šestih so imeli že dve milji pota za seboj. Pogovor z mladim grofom je bil za Raoula zelo zanimiv. Zato je Raoul dosti poslušal, in mladi grof je venomer pripovedoval. Vzgojen je bil v Parizu, kamor je bil prišel Raoul šele enkrat v življenju; pripovedoval je o dvoru, katerega ni Raoul še nikdar videl, o svojih paževskih neumnostih, o dveh dvobojih, katera je Že imel vkljub prepovedim iti vkljub svojemu varuhu. Vse to je vzbujalo v Raoulu veliko radovednost. On je bil samo pri Scarronu; imenoval je Guiche-ju osebe, katere je videl tam. Guiche je vse poznal: gospo Neuiilan, gospico d' AubignG, gospico Scud6ry, gospico Paulet, gospo Chevreuse. Norčeval se je duhovito iz vseh. Raoul se je bal, da se bo norčeval tudi iz gospe Chevreuse, do katere je čutil resnično in globoko simpatijo; toda bodisi instinktivno, bodisi iz naklonjenosti do gospe vojvodinje Chevreuse, je govoril grof o njej samo najboljše. Raoulovo prijateljstvo za grofa se je vsled te hvale podvojilo. Potem je prišlo poglavje o galanterji in ljubezni. Tudi kar se tega tiče, je moral Bragelonne več poslušati nego je znal povedati. Poslušal je torej, in zdelo se mu je, da vidi pod temi plitkimi dogodbicami, ki mu jih je pravil grof, še neko globljo skrivnost, ki jo hrani grof, jednako njemu, v svojem srcu. Guiche je bil vzrejen, kakor smo že rekli, na dvoru, in vse intrige tega dvora so mu bile znane. To je bil dvor, o katerem je Raoul toliko slišal govoriti pri grofu La Fere; toda od tedaj, ko ga je bil Athos sam poznal, je ta dvor zelo izpremenil svoje lice. Vso, kar je vedel Guiche povedati, je bilo torej njegovemu sopotovalcu novo. Mladi duhoviti grof je govoril zanimivo o vseh znamenitih osebah;. pripovedoval je o starih ljubavnih spletkah med gospo Longueville in Colignjrjem in o dvoboju, ki ga je imel slednji na trgu Rovale, ki je bil zanj tako uso-depoln in katerega je gledala gospa Longueville izza »astora nekega okna; o njenih novih ljubavnih do-godbah s princem Marcillac-om, ki je bil, kakor seje govorilo, ljubosumen tako, da je hotel vse pobiti, cel0 opata Herblajra, njenega spovednika; o ljubavnem razmerju princa Galles-a z »gospico,« ki so jo zvali lijaki vreči iz srca ljudstva križ in vero — sedaj pa so oni sami vrgli oboje med staro šaro. Na shodu v Gorici so izjavili, da ne bodo nič več prereSetavali, če je kdo res veren ali neveren, če vrSi svoje verske dolžnosti ali ne, rekli so, da ne pripoznavajo prvenstva nobenemu stanu, tudi duhovskemu ne, I marveč da hočejo biti prava demokratska ljud- \ ska stranka. Katoličanstvo se je obrabilo, kle-rikalizem je slaboglasen, zato živel demokra-tizem! Zavedno kmetsko ljudstvo je sprejelo to na znanje, ali če misli prepleskana in iz- J nova tapecirana klerikalna stranka, da je s . to površno izpremembo zopet našla zaupanje j v ljudstvu, se bridko vara. Prav tačas se vrši med kmetskim ljud- -stvom pomenljivo, gibanje. Vstali so na dan < tudi taki, ki se doslej niso dosti pečali s po-j litiko, ki niso hodili dosti po voliščih in vsi ti obsojajo prepotenco klera, zlorabo vere in cerkve v politična namene. Strah je klerikalce pred kmetsko armado, zategadelj so se hoteli po novih potih približati kmetskim četam in potegniti celo »Kmetsko stranko" pod svoje okrilje. Mirno lahko rečemo, da so se zopet varali. Teh ne dobijo pod svoj plašč, pa če bodo še tako zatrjevali, da so le ljudska stranka ter da ne priznavajo prvenstva duhovskemu stanu. Tega jim ne verjame nihče več. Saj je jasno^ da kakor hitro uvidi S. L. S., da ne opravi nič brez vere in cerkve v politiki, poseže zopet po starem sredstvu, ki se je doslej še vedno dobro obneslo, po zlorabi vere in cerkve v politične namene. Oe bi ostala zvesta sedaj proglašenemu svojemu stališču, bržčas bi ne. dobila pri bližnjih deželnozbor-skih volitvah nobenega poslanca.... Napredna stranka v deželi deluje tiho in previdno. Dasi so napeli klerikalci že vse sile, vendar naprednih kmetov ne morejo odvrniti od nje. Napredna stranka je vedno dobro zastopala kmetske koristi po svojih poslancih, tako v deželnem zboru, kakor ima sedaj naravnost izbornega kmetskega poslanca v parlamentu na Dunaju. Zato more gledati mirno v bodočnost ter pozdravljati še drugI proti klerikalcem nastali odpor v kmečkih vrstah. Toliko je sedaj protiklerikalnega življa med kmetskim ljudstvom, da pri prihodnjih deželBOzborskih volitvah, ki bodo najbrže proti spomladi 1908., utegne pomesti klerikalce s površja. V to svrho treba le intenzivnega dela v središču in na deželi. Prav rodoljube na deželi čaka dosti drobnega dela. Ne sme pa se pričakovati vsega iz središča. — Ob takem vzstrajnem delu se lahko dogodi, da bo S. L. S. korenito poražena. Sedanji položaj kaže tako. Treba pripravljati pot, po kateri nastopijo vsi protiklerikalni življi proti klerikalni stranki, ki je iz deželnega zbora v zadnjih 6 letih izlila neizmerno gorja nad ubogo goriško slovensko ljudstvo. Šest suhih let smo pre-britko občutili vsi, — zato se bliža Čas, ko bo treba streti klerikalno gospodarstvo v deželni hiši V ta namen se mora dobiti pot za lep skupen nastop vseh protiklerikalnih vo-lilcev. Poklicani politiki naj ne zamude v to svrho od sedaj naprej niti ene minute i DOPISI. Iz goriške okolice. Iz Št. FerjlM. -- Dopisnik iz Št. Ferjana je zopet v klerikalnem listu „Gorica" z dne 23. novembra t. 1. st. 96. po stari navadi toliko laži o starešinstvu občine Št. Ferjan na-gromadil, kakor že v prejšnih dopisih „Pri-. morskega lista" in „Goriceu. — Seveda na klerikalni podlagi je dovoljeao lagati in obre-kovati, kajti dopisnik dobi gotovo od klerikalne strani kako pohvalo. K točki 1. Ako je gosp. župan oziroma celo starešinstvo pri seji sklenilo, da ob prihodu gosp. kurata ni potreba napravljati sla-valoka, je gotovo, da tem gosp. je bolj zna-__„^^.__™^__^n^ blagajno; s tem niso napravili občini nobene škode, pač pa dobiček. Ako je bil pa dopisnik tako navdušen za slavnost, naj bi bil pa on žrtvoval za slavolok, in občina bi mu bila hvaležna. Kaj bi bili slavoloki gosp. kuratu pomagali, ako se ga drugače ne spoštuje. — Kaj je bolje farizejstvo ali odkritosrčnost; gotovo zadnja, ker potem se ni treba za hrbet črkostavca skrivati. K točki 2. Dalje piše o neki ženski z dojenčkom v naročju. Zakaj pa ni pisal o soprogu iste ženke, da je komaj 45 let star, zdrav, eden najkrepkejših mož v občini in da je delal takrat v papirnici v Podgori. — Torej ako je oče ene družine zdrav in da dela, bo potem občina takim še podporo dajala ? Gotovo ne, ker občina nima denarja, da bi lenuhe podpirala. — Omenjene ženske ni občina tebi nič meni nič na cesto postavila, ampak se je postavno soprogu občinska služba odpovedala, ter je imel v 3 tednih dovolj časa si stanovanje preskrbeti, ali on je le mislil s tem, ako se ne bo hotel iz stanovanja umakniti, občino za nos voditi, kar se mu pa ni posrečilo. — Ako je bil dopisnik tako usmiljen, da je že drvarnico našel za isto žensko, tako naj bi bil vsaj toliko uljuden, da bi jej brezplačno stanovanje preskrbel, ker ona kakor njeni soprog bi mu bili gotovo hvaležni, ali tega dopisnik ni hotel storiti, ker tudi on nima za proč metati. — Tudi ni resnica, kakor lažnjivi Kljukec piše, da je občina Št. Ferjan kak ukaz od kake oblasti dobila, da mora isti ženski podporo dati. — Seveda dalo si jej je, kar jej je tikalo — nič. j- Kar zadeva pa žensko, katera je žganje kupila, je toliko resnice, da ista ni od občinarja, kakor se je pozvedelo, ampak cd občinarke kupila, ter za svoto 2*80 gl. listek Monta zastavila. Da je pa ista gospodinja zastavljeno blago eno uro pred dražbo pri Montu rešila, se ne pravi temu oderuštvo, ampak to se je storilo v korist dotični osebi, katera ima svoje blago na razpolago, ako denar prinese, ali tega pa do danes ni še storila, kakor lažnjivi Kljukec blebeta. Enako laže dopisnik o nekem občinarju, da je po ukazu obhodnika izvršil občinsko delo in da ni dobil plačila. Res je, da dotični občinar je neki zasebni vodnjak snažil, pri katerem je bil tudi sam interesent. Radi tega I niso bili ne župan, ne starešinstvo in ne občina dolžni mu plačati njegovo delo, ampak dolžni so bili dotični interesenti, kateri rabijo vodo, plačati. Ako si je pa potem za razsa-janje kazen zaslužil, naj si svoji samoglavosti pripi e, ne drugim osebam, ko še zraven njega niso bili. Da se Maregi ni dalo podpore, to bo znalo starešinstvo bolje kakor dopfcnik, zakaj se ni dalo. Kaj hoče blebetulja od dopisnika, da se bo zdravim in mladim lenuharjem potuba dajala? No, tega ne ve lažnjivi Kljukec, da občina že leta vzdržuje dva otroka Marege na občinske stroške, tega ne omeni v svojem dopisu. Enako tudi ne piše, da ima občina 11 sirotna, občinske stroške vzdrževati,_ 2 od teh sta celo v zavodu na Gor. Avstrijskem. Še tako, ko gosp. župan stiska in stiska, še pride na konec leta više 1200 kron podpor za uboge. — Kje je pa še sedaj hiralnica. Morebiti bi še lažnjivi Kljukec za svoje dopise v »Primorskem listu" in „Oorici" kako podpor potreboval? Ker za uradne dneve pri inpanstu dobro zna, tako lahko pride, da tudi on kaj dobi. Kar zadene občinskega mosta v Ščednem, se odgovarja, da dopisnik „Gorice" o tem niti pojma nima, ker ne zna, kdaj in zakaj država in druge oblasti v kakem javnem podjetju s podporami prispevajo. Ker niso občinarji v Ščednem hoteli ne z denarjem in z robotami prispevati, tako bojo doklade na davkih toliko više in mirna Bosna. Ako dopisnik kaj davka plača, tako bo tudi zraven prispeval, akoravno morebiti ne bo nikdar mosta rabil. Isti občinar, kateri je steljo na okrajni cesti nakladal in da bi bil zato kaznovan, ni res, ampak kaznovan je bil zato, ker je steljo in drva pustil 4 dni na cesti ležati, tako da je bil javni promet vstavljen in ker so se občinarji radi tega pri županstvu pritožili; toraj kriv je bil dotični sam, da se ga je kaznovalo. Enako ni res, da bi dal isti občinar svet za omenjeno cesto, ampek res je, da dotični še takrat, ko se je cesta skozi Groj-no gradila, niti lastnik rečenega sveta ni bil Ako pa on sedaj misli, da ima od občine kaj tirjati, tako dobro zna, kje so odvetniki in sodnija v Gorici. Omeniti se še mora, kako zna naš gosp. šolski voditelj Davorin Čenčič na klerikalni podlagi pisati. Začetkom oktobra t. 1. je isti gospod na c. kr. okrajno sodnijo v Gorici sporočal, da se nahaja v tukajšni občini popolnoma zapuščena iz šesterih malih otrok in njih matere obstoječa družina brez strehe, brez sredstva, brez obleke in vsake podpore, ko je oče iste družine Anton Oabrijelčič v preiskovalnem zaporu v Gorici. Sodnija je seveda takoj pod št. C VI. 807/1. 1907. od 10. oktobra t. 1. županstvo o tem vprašala, koliko je resnice, na kar je županstvo odgovorilo, da oče iste družine ni v preiskovalnem zaporu, ampak da dela uri krčmarju Anton-u Pintar-ju v Sovenci in \ je on kot oče za svojo družino dolžan skrbeti in ne občina. Kako dobro bi bilo, ko bi se vodja tu-kajšnje šole za kaj drugega v šoli bolj po" trudil in mlado deco v pisanju in čitanju kakor tudi v javnem obnašanju podučeval *a kar bi mu občinarji bili veliko bolj hvaležni kakor pa če se v ptuje posle utika, kater? ga nič ne skrbe. Št. Ferjan, dne 12./XII. 1907. Več občinarjev. Iz Upil pri Šempasu. — Letos smo šele dospeli do cilja, ko smo udobili svojo zahtevo, Vže vhč let pričakovani most, katerega jako potrebujemo. Most Širi celo 5 metrov in se vspenja^proti nebu, da se^ga^ lahko primeri gori Triglav. Še to moram pojasniti, kako smo prišli do tega, da smo most dovršili. Prvič je občina zahtevala, da moramo sami mi Lepenci most postaviti; mi smo se zediaili Čeprav nas ni kakor 15, ter smo pričeli delo • pripravili smo kamenje, pesek in drugo temu potrebno. Med tem časom dospe spomlad, ?\-darji odidejo vsak na svoj kraj, torej delo se mora vstaviti. Nato se oglasijo naši klerikalni ft^rvšine, da se mora delo dovršiti po naših iifiških. Na to mi molčimo, ker rabi most Šempas kakor Lepenje in imamo ravno tiste troške kakor oni v občini. Ako pa kaj prosimo od občine, nismo vslišani. Tudi zdaj bi ne bili, ako bi ne bilo prišlo od c. kr. okr. glavarstva, da mora skupna občina delo napraviti, kar so tudi storili. Ampak ne sveta-jem nikomur po njem hoditi, ker se mi zdi, kakor bi šel na Triglav, kjer ni kakor obod in pri krajih nobenega držala; če slutajuo gre človek v viharnem vremenu čez obod, ni zanesljiv, da pride zdrav na drugo stran. Torej častitamo našim občinarjern. Iz VftOjke. — Že pred dvema mesecema je bilo razglašeno pred cerkvijo, a> so občinski računi za leto 1906. izgotovljeiii in razgrnjeni občinstvu v pregled od četrt!.-i naprej za dobo 14 dnij. V tej določeni dobi je šel neki kmet si ogledat razgrnjene ob činske račune. Pa je dobit smolo. Odgovorilo se mu je, da se je res oznanilo, da občinski računi bodo razgrnjeni od prihodnjega četrtka naprej, toda prihodnji četrtek bo tudi za 10 let. Kmetu ni ostalo drugega nego da se je obrnil domov ter siknil med zobmi besedo, katere nočemo tu zapisati. — Tako pač s mladeniča sta ubogala ter vstavila svoja konja. V istem trenutku sta se tudi že vrnila oba lakaja v nagle«1 teku. — Mladeniča sta bila nestrpna, da izvesta vzrok teh ¦trelov, in spustila sta se lakajema nasproti. Odgoj'telJ | je jezdil za njima. Prilaga .,Soce" it. 143. z dne 14. decembra 1907. Iz Pevffli. — V nedeljo večer si je privoščil tu neki precej vinjen človek izredno galo. Zlezel je v zvonik in pričel zvoniti. Presti ašeni so tekali ljudje iz hiš misleč, da je nastal v vasi požar. Kmalu priteče v zvonik razjarjen mežnar in vpraša moža, kaj da hoče z zvonenjem. Mirno mu ta odgovori, da ga je več časa iskal in ker ga ni mogel najti, hotel ga je privabiti a^zvonom* ,4a|a* .gaJjtV mežnar prav po domače oštel in mu zagrozil, da bode že on skrbel, da ne izostanejo posledice. Mi nimamo Čisto nič proti temu. Pri-, pomnimo le, da se to ni zgodiloj)rvič v nedeljo. Ponavlja se vedno in se menda ludi bode. Če bi pa prišel kdo vsled tega v nesrečo, bi bil temu kriv edinole naš vestni mšISar; Vprašimole, kdo imakijučod zw-nika v rokah? Ali ga nima mežnar? In vendar so vrata vedno na stežaj odprta. Pa ne le zvonik, anipak tudi vhod v cerkev iz poti khkor tudi pokopališče je noč in dan odprto. Za vse to se pa Živ krst ne zmeni. Sploh pa je postal mežnar, kakor se vidi, absoluten gospodar, kateremu so celo oni, ki bi mu morali ukazovati, le ponižni sluge. Ne vemo, če je to zanje ravno tako častno! Iz tolminskega okraja. „Dryšttg zi varstvi zaBinarJtaib otrok n sodni ikrtj Tllill* priredi v nedeljo 15. t. m. ob 2. pop. v prostorih ljudske t šole v Tolminu javno predavanje o sirotmskein vprašanju. Vstopnina prosta. K obilni udeležbi vabi odbor. FoBirijHl f&MI&irJI ogrskega kova krožijo po tolminskem okraju. —• Do sedaj so bili že trije ponarejeni goldinarji posestnikom v tolminski okolici konfiscirani. — Sumi se, da prinašajo ta denar tihotapci iz Italije. Iz kanalskega okraja. Iz Kanili. V petek t. j. 13. t. m. je po daljni mučni bolezni umri v Kanalu g. Viljem Herman, nadkomisar vojne mornarice v pokoju. Pokojnik je bil star 77 let, slovanske krvi in splošno priljubljen. Trg Kanal je s tem zgubil jedno najuglednejših oseb. Lahka mu zemlja slovenska! Družba sv. Cirila in Metoda naznanja, da je do zdaj prodala računskih Oziroma gostilničarskih listkov 45.000 komadov. Prosimo nadaljnih naročil. Slovenci zahtevajte po gostilnah in trgovinah računske listke 1 Priporočamo jih tudi slovenskim krč-marjem v Gorici. Menda jih nima še niti jeden!! Opazka uredn. Družba sv. Cirila*in Metoda v 'nT2ianja,*at**^e družbine božične in novole ae razglednice prav pridno razpečavajo. V zalogi jih imamo še veliko. Zatorej naj vsakdo, kdor se čuti narodnega, v božičnem in novoletnem času rabi družbine razglednice. Družba bo le na ta način razprodala svojo zalogo in imela potem lep dobiček, Moll-ov SeidSik-prašek i8 za na lelo&ca trpeče neprekosljivo sredstvo. :atero im& preckiosfc pred ?iemi drajfimi dru-stifnimi Čistil, kroglicami in grenCicami. Cena orig. škatlje K 2 — Ponarejale se sodntjsko usledaje. Moll-ovo Franc, žganje in sol xa riba&Je iivota. — Bolečine ©l^liy«ee la 0tarep«ij»tt «ta- roraano sredstvo proti trg&ttjtt in prehlajenja vmke vrste. Ortjr. steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah ! in tnirodllBicah, Glavna lekarna k MM t. r in kr dvnrni lalninik Dana! T Domače vesti, Pnmiinl Ja 13. t. m. na gražkem vseučilišču za doktorja modroslovja g. Janko Pretnar, jeseniški rojak. Čestitamo S Dirotl II JlJaskO Miijt". - Ad. Komac, vadniški učitelj v Gorici, je daroval 5 K. Prof. J. Župančič je prispeval za december f> K. Na račun mesečnine je prišlo 1352 K. Na veselici „Bral. in podporn. društva v Gorici dne 8. dec. pri Jelenu8 nabrala gpa. Piua Drufovka z gdm. „Pečkomu G431 K, Iz Mirna so poslali rodoljubi zbirko 25 K, katere so darovali: po 6 K Karolina Drufovka vdova in Fr. Sandrin, po 3 K Pet. Uršič in N. N., po 2 K Ferd. Lipuž, Al. Urbančič naduč., Iv. Lokar, tovarnar, in Jož. Pavletič opekarnar, I K Jož. Šinigoj, učitelj. Vsem p. n. darovalcem se odbor naj-prisrčnejše zahvaljuje in se ob jednem :-«ideja, da bo tudi nekaj božičnih in novoletnih darov priletelo v »Dijaško kuhinjo" ali pa v njene nabiralnike. Nemški agrarci iz alpskih detel so glasovali y poslanski zbornici proti temu, da se preide v gpecijelno debato o nagodbenih predlogah. Pokazali so torej odkrito, kako so proti nagodbi. Interesi teh agrarcev se križajo z onimi severnih kmečkih bogatinov in velika-fiev. Ti nemški agrarci zastopajo bolj malega kmeta, kakor sloveuski poslanci. AH ti nemški agrarci iz alpskih dežel so možje, ki hočejo res zastopati dobro kmetske volilce, zato so glasovali proti nagodbi. Prav nič jih ni plašilo to, da sedi v mtnisterstvu nemški agrarec, ki pa ni zastopnik malega kmeta, marveč kmetskih bogatinov in severnih veleposestnikov. Vsi pravi zastopniki našega kmeta so glasovali kakor nemški agrarci iz alpskih dežel, kmetski poslanci S. L. S. pa so glasovali proti koristim kmeta, ker so glasovali za nagodbo; med njimi sta tudi Fon iu Gregorčič. Kmet, premišljuj! V Solkanu so zmagali naprednjaki v vseh treh razredih. Radi tega je po našem zavednem Solkanu vse veselo. Klerikalci so poraženi ter ne pridejo več na krmilo v solkanski občini. Naprednjaki dobro vedo, kako škodljivi so klerikalci povsod, tako tudi v občinski upravi. Hvala in čast možem, ki so štrli klerikalni terorizem! a. mvu-, c. m mi. uvuiui i«i»mm*, uuuaj, i. Tuchlaoben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti, L. Gliabich, A. Gironcoli. Zveza narodnih društev. PrelllStll 1 DifllS.ll. — V nedeljo dne 15. t. m. predaval bode v Dornbergu v prostorih g. Keršovanija g. dr. E. Dereani: BKako si ohranimo zdravo oko in vid«*. Začetek ob 3. pop. Predlfllje M VlirskM. — V nedeljo dne 15. t. m. predaval hode v tamoSnjem bralnem in kmetskem društvu odv. koncipijent gosp. Franc Gabršček „o avstrijski ustavi in državljanskih pravicah". Družba sv. Cirila in Metoda. Družba sv. Cirila in Metoda vLjubljani naznanja, da odpošilja božične in novoletne razglednice tr go ve e m edinole družbina pisarna v Ljubljani. Trgovci dobe razglednice poštnine prosto ter znaten popust. Slovenci, sezajte pridno po drnžbinih razglednicah ! Za družbo sv, Cirila in Metoda v Ljubljani. Kdor kupi božične, oziroma novoletne razglednice, naj se spomni tudi narodnega kolka. Vsak premožnejši Slovenec naj Prilepi poleg poštne znamke tudi narodni kolek! MM i« KiirlkllCl. — Klerikalci so poraženi. Delali so se ob volitvah strašno narodne, češ, vse naj voli z njimi, če ne bo — Lah za župana. Klerikalci so nesramno lagali, kajti Lah ne bo za žu pana v Solkanu. Odklenkako pa je dosedanjemu klerikalnemu Lahu. Ta ne bo več županil v Solkanu! Volitve I Solkanu. — Izid volitev za tretji razred smo objavili v četrtek. V drugem razredu so imeli naprednjaki 38 glasov, klerikalci 19, v prvem naprednjaki 13, klerikalci 7. Lepe Žličeie velepomtvo ni Vltevljah se je imelo razkosati, kakor so pisali nekateri listi. Glede na te vesti sporočamo, da to velepo-sestvo ni razpadlo, marveč obstoji še naprej, ker je na dražbi kupil vse skupaj za 98.505 K g. Josip Živic. Prepričani smo, da bo mladi gospodar dobro obdeloval in vodil svoje obsežno posestvo. Neki slepar i aPrisuoleaco" piše in laže o Štreklju naprej in naprej. V Četrtek je priobčil celo uvoden članek, poln peklenske laži proti naravnost uzornemu kmetskemu poslancu Štreklju. Po vsej sili hoče dognati slepar, da dela Štrekelj proti kmetu. Tega sleparja lomo še tako čeljustnili, da bo pomnil svoj živ dan, kako falotsko-nizko je kradel ugled in čast poslancu Štreklju. Poslanec Štrekelj pojde sam med svoje volilce, in tem pove jasno in odkrito, kakor je njegova navada, kaj je dvlal in kako je glasoval v parlamentu. KraSki in vipavski kmetje, ne verujte ni besede sleparjem, ki nesramno napadajo Štreklja po farovških listih; to so ljudje, ki imajo Boga in ljudi za norca. KJi sla bila Gregorčič in Fon?! — Sladkor je vsakdanja potreba. Silno pa je draga radi davka, ki znaša na vsak kilogram 38 vinarjev. Češki poslanec Choc je stavil nujni predlog za znižanje sladkornega..djvka. Jse prave ljudske stranke so pozdravile ta predlog. Dne 6. t. m. se je razpravljalo o tem nujnem predlogu; Šlo je pa ne le za nujnost predloga, ampak tudi za stvarno razpravo. Vsi pravi ljudski zastopniki so bili navzoči, „Zveza južnih Slovanov" polnošte-vilno — od junakov v klerikalnem, ta-kozvanem „81oveflskem klubu« (kako po kri-_ vici nosi to ime!) so bili navzoči le Hočevar, Žitnik in Demšar, drugi so se rajši kje drugje zabavali, pili k jedli; manjkala sta tudi Fon in Gregorčič. Stara resnica, da so Gregorčiču kmetske koristi deveta briga. Fon caplja za njim. Umeyno, da se junaški Gregorčič ne zavzema za kaj takega, kar bi koristilo kmetu, saj je svoj čas v poslanski zbornici glasoval celo proti znižanju davka za kmeta! Tako, kakor gori povedano, „delataa Gregorčič in Fon za kmeta. Farovški listi pa hyalijo ta dva junaka ter se peklensko-zlobno zaganjajo v Štreklja, ki vedno in povsodi vestno čuva koristi svojih volilcevl Klerikalni poslanci so hlapci vlade. Glede znižanja davka na sladkor treba pribiti, da sta se finančni minister in vlada znižanju uprla. Šele ko je videla vlada, da je večina poslancev za znižanje, se je udala deloma. Ko je šlo za sprejetje predloga, so se umevno poskrili vladni hlapci. Sedaj ko so pravi ljudski zastopniki prisilili vlado za znižanje, bodo farovški listi pa lagali, da so dosegli znižanje poslanci S. L. S. »Slov. bralno In podporno društva v Gorici" opozarja si. občinstvo, da se bo vršila jutri t. j. v nedeljo ob 1. uri pop. v društvenih prostorih dražba onih dobitkov, katerih ni nihče odnesel. Slovenski trgovski nastatljencl v Gorici priredijo dne 1. svečana 1908. v dvorani Trgovskega doma prvi trgovski ples. Kmet In draginja. -- nGorica" pravi, da kmetje od sedanje draginje nimajo nobenega dobička. Nd, če nimajo nobenega dobička, potem jim je draginja škodljiva. Ali ne ? Če pa nimajo dobička in jim je torej draginja škod-, ljiva, morajo biti pač proti draginji. In kdor | je za to, da se draginja odpravi, je s kmeti, i kdor glasuje proti odpravi draginje, je proti | kmetom. To je jasno kot beli dan. — Štrekelj | je glasoval za odpravo draginje, torej v dobro kmetu, klerikalci pa so glasovali proti odpravi draginje, torej proti koristim kmeta. »Gorica" je v svoji gorečnosti nehote" sama priznala, da je storil Štrekelj prav, ko je glasoval proti odpravi draginje. Kako sl ugovarja »Gorica". — Tako bedastega lista, kakor je »Gorica", ni kmalu najti. Sedaj piše o nagodbi in sladkorju, pa tako neumno, da se jej mora vsakdo smejati. Kako si ugovarja. Piše, da je potreba, da se zniža davek na sladkor; potem dostavlja: „Po-I godba z Ogrsko določa, da imata obe državi glede naužitninske davke proste roke." Tako na drugi strani. Na tretji pa, kjer se falot zaganja v i poslanca Štreklja, pravi, da „bo moral ! (Štrekelj) glasovati proti nagodbi, ; torej proti temu, da se smejo pri nas znižati cene sladkorju*8 — Torej prej govori o prostih rokah obeh držav — potem ko udriha po Štreklju, pa da bo glasoval proti temu, da se smejo pri nas znižati cene sladkorju! Tako si ugovarja „Goricaa in tako kaže sama vso svojo podlost in falotstvo v vprašanju, ki se tako živo tiče našega kmeta. Oeiertlral Je iz topničarske vojašnice pod-topničar Jurij Alt, doma iz Krmina. Umor f Ravnici. — Morilca Trpina, kateri je izvršil umor, o katerem smo že poročali, niso še prijeli. — Orožništvo je 9. t. m. napravilo pravcati lov na morilca, toda brez vspeha. — Prebivalstvo sicer vedno govori, da je bil Trpin v Grgarju, Ravnici itd., toda kadar se hoče tem govoricam do korenike priti, ne ve nihče kaj pozitivnega povedati. — Včeraj je kakih 15 orožnikov zopet energično začelo zasledovati Trpina, ker se je zvedelo iz verjetnega vira, da je bil v sredo v Zagorju nad Grgarjem. Izpred SOdnlJI. — Na 6 tednov strogega zapora je bil obsojen pred okrožno sodnijo v I Gorici 17 letni Oktavij Magrin iz Strasolda, ker je hotel posiliti neko 11-letno deklico in ker je uganjal škandale. Trije ribiči Filip, Josip in Miklavž Tar-Iao iz Gradeža so hudi ljudje. Dne 22. jul. 1.1. so se postavili proti načelniku v luki Alesaniju, ki jih je prijel, ker se niso držali predpisov, ko so prišli v luko s svojimi barkami. Ivan Tarlao je celo udaril Alesanija. Za to so bili obsojeni: Ivan Tarlao na 3 mesece v ječo, Filip in Miklavž pa na 2 meseca. Velik Kabaret-večer pri »jelenu« bo drevi in jutri. Kabaret-večer obsega bogat in izbrau program. Pričetek ob 8. Vstopnina 40 v. Nesreča. — V Prvačini je poškodoval vlak uslužbenca železnice B. Tomšiča. Prenesli so 8a vgoriško bolnišnico. Prvotno se je mislilo,------ da je poškodovan nevarno, kmalu pa se je pokazalo, da temu ni tako. Danes že zapusti bolnišnico. Kdo neti dandanes ogenj s kamnom in z žele- ZOB? — Le v daljnih krajih, kamor kultura še ni dosegla, se Še nahajajo ljudje, ki netijo ogenj s kremenom in gobo. Za te Uudi ne eksistirajo žveplenke, akoravno jih morda že poznajo. Tudi pri nas se je našlo pred kratkim po oddaljenih krajih gospodinje, katere se sicer cule o Schichtovem milu, a se iz zastarelih predsodkov niso mogle ločiti od stare svoje navade. Danes pa je našlo Schich-tovo milo pot v najzadnjo gorsko vas in vsaka pametna in varčna gospodinja uporablja Scbichtovo milo. Schichtovo mile je prosto vseh škodljivih snovi, katere škodujejo perilu in rokam. Vporaba Schichtovega mila pomeni v gospodinjstvu prihranitev časa, truda in seveda tudi denarja, Ustnica. — Na Grahovo: Prihodnjič. Odprti lekarni. — Jutri [popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Pontoni-Kurner. Ponočna Ma v lekarnah. - V času od 15. do 22. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Pontoni-Kurner. Važno. — Opozarjamo sl. občinstvo na današnji oglas tvrdke Samuel Heckscher senr. v Hamburgu. Trgovsko - obrtne in gospodarske vesli. Vozno-poštnl promet v božični dobi. (Kone<^ — Pošiljatve v vreduosti nad 400 kron . kakor tudi vse pošiljatve se zlatom, srebrom, gotovino, vrednostimi papirji, dragocenosti ali pristnimi Čipkami morajo biti na konceh zavoja tolikokrat in tako zapečatene, da se zaboja brez poškodovanja pečatov ne more odpreti. Ako je zavitek s čem povezan, tedaj mora biti poveza tako pritrjena, da se je ne more odstraniti, ne da bi se pečatov pokvarilo. Z razločnim odtiskom pečata, s katerim je pošiljatev zaprta, se ima prevideti tudi k pošiljatvi spadajoča spremnica. Vsako vozno pošiljatev je brez j ozira na pridejano poštno spremnico opremiti z naslovom, to je z imenom in priimkom | naslovljenčevim in z imenom kraja, kamor je pošiljatev namenjena, oziroma je označiti kraj, ulico in hišno številko. Če le možno, naj se napiše naslov na zavoj sam, kjer to ni možno, se napiše naslov pri pošiljatvah, katerih ni možno zapečatiti, lahko na listič papirja, katerega pa treba čeloma prilepiti na pošiljatev; ako je samo s pečatnim voskom pričvrščen, ne zadostuje. Pri pošiljatvah, na I katere se ne more pisati in tudi ne papirja prilepiti (n. pr. nezavita divjačina), napiše i naj se naslov na kos lepenke, usnja, lesa ali I kake druge trde tvarine ter naj se priveze j istega z močnim sukancem ali vrvico na pošiljatev. Ker. se velikokrat dogaja, da naslovi odpošiljatev odpadejo vsled mnogokratnega prekladanja ob izredno pomnoženem voznem prometu, in ker se morajo take pošiljatve brez naslova na posamičnih postajah komisijski odpirati, priporoča se pošUjatvam samim še jeden naslov pridevati. Pri nezavitih pošiljatvah n. pr. divjačini, kaže pritrditi na primernem mestu n. pr. na sprednjih nogah še drugi naslov. Na pošiljatvah, ki morajo biti zapečatene, pripečatiti je tudi vrvice, s katerimi so iste zvezane. Posebno previdno morajo biti zaprte one pošiljatve, ki so namenjene črez morje (n. pr. v Dalmacijo, Hercegovino itd.), ker se s takimi pošiljatvami ne more tako skrbno postopati, kakor z onimi, ki se prevažajo po suhem. 3. Na pošiljatve, katerih vsebina je podvržena užitninskemu davku, se opozarja še posebno. Pri takih pošiljatvah, ki so namenjene v mesta, kjer je uvoden užitninski davek n. pr. v Ljubljano, Gradec, na Dunaj, v Prago itd. priporoča se v svrho hitrejšega %azdačenja, da se na naslovu zavitka, kakor tudi na spremnici označuje vsebina in pa tudi j količina (kilo, liter, komad), ki služi za pod- I lago ob določevanju užitnine. Opozarja se j dalje, da v božični dobi poštni uslužbenci ne j utegnejo vstrezati sem in tja izraženi želji I strank, da se jim pošiljatve zavijo, ter da I se mora brezpogojno zavrniti vsaka na poŠto I prinesena, ne po predpisih zavita pošiljatev. j izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v LJubljani. — v službo se sprejmejo: 2 poslovodji, 3 knjigovodje in korespohdenti, 1 magaziner, 6 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika Špecerijske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske strdke, 1 kontoristinja, 3 blagajničarke, 3 prodajalke, 6 učencev. Službe iščejo: 3 kontoristi, 4 knjigovodje, 3potniki, 18^ pomočnikoT mešane stroke, 6 pomočnikov Špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 3 pomočniki železpnarske stroke, 3 pomočniki modne in galant stroke, 16 kontoriltinj, 8 blagaj- j ničark, 5 prodajalk, 2 učenca. — Posredovalnica posreduje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodaini. Deželni kmetijski und naznanja, da se bo vršilo jutri v nedeljo 15. t. m. ob 11. uri dopoldne v deželni zbornici predavanje o higijeni zavžitnega mesa. Pa v kakem jeziku? Gospodarska vladna akcija za postojnski okraj. — Poslanec Hribarje bil pri ministerskem predsedniku z namenom, da bi se gospodarska akcija viade raztegnila tudi na postojnski politični okraj, kjer vladajo skoro jednake razmere, kakor na primorskem Krasu. Minister-sM predsednik je rekel, da se taka akcija ne da združiti z ono za Primorsko, ali obljubil je, da se bo vlada ozirala na žo željo. HazaJ fe Amerike. — Trgovinsko ministrstvo se peča z vprašanjem o povratku ameriških izseljencev. Preskrbeti hoče dela Avstrijcem, ki se povrnejo iz Amerike. Ustanoviti nameravajo lastni državni delavski zavod. Sklicati nameravajo tudi enketo, ki se je udeleže pred vsem parlamentarci. V tej zadevi se vrši danes posvetovanje v trgovinskem mini-sterstvu. Petrolej podražili, — Večje avstrijske rafinerije petroleja so se zedinile, da povišajo cene petroleju za pol krone pri metričnem stotu. Pred kratkim je bil petrolej podražen za jednako svoto. PoStOjna-ŠtanJel. — Zveza Postojna-Štanjel je stopila v ospredje. Ta najbolj praktična, pa tudi najložje izvedljiva proga bo med programi, ki bodo prepregle Notranjsko, brez dvoma prva. Tako zatrjujejo v vseh prizadetih ministrstvih. Ta proga nikakor ne nasprotuje našim željam in zahtevam po zvezi Vrhnike z Idrijo ter Vrhnike s kako točko proge Postojna-Štanjel, kar se bo prej ali slej uresničilo. Zveza Štanjel-Postojna ni le sama na sebi gospodarsko utemeljena in krajevno potrebna, ampak je tudi sestavina velike železniške zveze preko Dolenjske s Hrvatsko, Bosno in Balkanom sploh. Ta zveza bo najkrajša pot po kopnem iz Italije na Balkan. A pustimo te daljne misli. Za Notranjsko je že skromna zveza med Postojno in Štanjelom ter Vipavo velikanskega pomena. Za Postojno in Vipavo je taka zVeza življenskega pomena in njiju gospodarska rešitev. Mislimo, da vkljub strankarski razora-nosti ni vzroka, da bi ne nastopili složno vsi interesentje brez razlike politične stranke, da hitreje prikličejo uresničenje zveze Vipavske doline s Postojno. Tako piše „Notranjeca. Politični pregled. Poslanska Zbornica. — Po viharni seji je sprejela zbornica nagodbene predloge za podlago v specialno debato. Za je glasovalo 256 poslancev, proti 14.0. Proti je glasoval ves »jugoslovanski klub", izvzemši Hribarja, ki je glasoval za, IvčevičinRybaJ sta se odstranila; proti so glasovali soc. demokratje, češki ra-dikalci in nemški agrarci iz alpskih dežel. Na to je pričela takoj podrobna debata. Poslansko dljate, — Poseben odsek izdela spremembo poslovnika za državni zbor. Ob jednem se spremene dijete poslancev v stalno letno plačo 7000 K. Poslanec Splnčlc je govoril v poslanski zbornici o nagodbi, da bo koristila le Nemcem in Madjarom, škodovala pa najvitalnejšim interesom Slovanov. Brez podlage je mnenje, da treba glasovati za nagodbo kot državno potrebo, kajti poleg državnih so tudi ljudske potrebe. Sedanji sistem treba spremeniti iz temelja. Madjari morajo odnehati od svojega brutalnega postopanja proti Slovanom, Nemci j morajo biti pravičneji Slovanom. — Tako govori pravi ljudski jugoslovanski zastopnik v parlamentu. t HmtSkl sabor je bil 12. t. m. ob It. dopoldne med viharjem v zbornici razpuščen. Delavstvo je bilo proglasilo generalno stavko. Delavci so ustavili v vseh tvornicah delo. Vse prodajalne, gostilne in kavarne so bile za- t prte. Cestna železnica je ustavila promet, iz- J voščki so se pridružili stavkujočemu delav- I stvu. V vsem mestu ni bilo mogoče dobiti I voza. Ob 8. zjutraj so se jele polniti ulice. Neštete množice ljudstva so vrele z vseh I strani. Socialni demokrati in naprednjaki so se zbirali v Ilici, krščanski socialci in Starče-vičanci na Sejmišču, akademiki* pa pred vseučiliščem. Nato so se formirali sprevodirki so J bili tako urejeni, da se niso nikjer križali. Demonstracijskih sprevodov se je udeležila nepregledna množica ljudi iz vseh slojev. Demonstracija se je završila docela mirno in dostojno. Ob tričetrt na 11. je prispel pred sabor sprevod socialnih demokratov in na-prednjakov. Tega sprevoda se je udeležilo nad ! 10,000 ljudi. Deputacija je izročila pod vodstvom poslanca dr. Lorkoviča predsedniku dr. Medakoviču spomenico, v kateri se zahteva I uvedba splošne in enake volilne pravice. Predsednik dr. Bogdan Medakovič je otvoril sejo sabora ob tričetrt na 11. Ban dr. Rakodczav je prišel v sabor sam in ne, kakor je običajno, da gre po bana posebna deputacija poslancev in ga spremi v sabor. Ko je ban vstopil v sejno dvorano, je nastal nepopisen hrup in vihar. Poslanci so kar vprek kričali: BProč z madžarskim hlapcem Rakod-ezavem! Abzug FuČekI Madžarske kreature ne trpimo na banskem stolu.1* Rakodczav je bled kakor smrt sedel na svojem fotelju in j topo zrl na demonstrirajoče poslance. Ko so je vihar nekoliko polegel, je predsednik dr. Medakovič otvoril sejo. Poslanci so obkolili bana in ga obsipali z izbranimi ljubeznivostimi. Nato se je oglasil za besedo poslanec dr. Ma-žuraaič ter predlagal, naj izreče zbornica banu Rakodczavu svoje nezaupanje. Viharni dobro-I klici so zadoneli po dvorani, poslanci so jeli ploskati in klicati: „ Abzug Fuček! Proč z madžarskim komisarjem 1" Bakodczay je nekaj j časa nemo zrl te prizore, nato pa je segel v žep in izročil predsedniku dr. Medakoviču kraljevi reskript, s katerim se sabor ! raz pušča. Volitve V delegacije bodo prihodnji ponedeljek. Razne vesti. Boris Sarafov — ustreljen. — iz Sofije 12. t. m.: Danes ponoči sta bila ustreljena z revolverjem znana voditelja macedonskega gibanja Boris Sarafov in Garvanov. Sarafov je spremljal Garvanova, ko je odhajal od njega, do vrat. Tu je počil strel. Oba sta padla smrtno ranjena na tla. Morilec se imenuje j Panica, ki je zbežal. Umorjeni Sarafov je bil star 35 let; njegov oče je bil učitelj, ki se je udeleževal narodnih bojev. Umorjen je bil po naročilu makedonske revolucionarne sodnije. Sobrat, sobojevnik mu je vzel življenje. Slepa strast! Poštni uslužbenci na Dunaju so začeli s pasivno rezistenco, ki še traja. Skonča najbrže z neuspehom, ker vlada noče vstreči stavljenim zahtevam. Štrajk teiakOV V Trstu traje naprej. Vendar pa se jih vrača vedno več na delu. „ Zveza J delodajalcev" se noče udati. Posredoval je j nekaj tudi župan Sandrinelli. Največji avstrijski parnlk. — 7. t. m. je bil spuščen v morje v portu 01asgow parnik Av-stro-Amerikane „Marta Washingtona. Parnik je 487 čevljev dolg, 56 širok, 26 9 globok; j prostora ima za 2200 potnikov. Iz Trsta v I Newjork bo vozil 13 dni. Roparji so napadli pri Grao na Španskem tovorni vlak ter odnesli 12.000 pezetov I denarja. Občina BuZOt v Istri je izvolila za svoja častna občana dr. M. Laginja in prof M. i Mandiča. Pred tržaško poroto so sodili nevarno tatinsko družbo Zaffopulo in drugovi. Obtožencev je 5. Žganjarju Zaffopulo je bilo, kakor je j trdil, ukradenih 11.000 K; zavarovalnine je dobil 4200 K. Pozneje so ga prijeli, češ, da I je sam povzročil tatvino. Razprava skonča I danes. Obsojena Južna železnica. - Pri znani ne-I sreči v Porečab ob Vrbskem jezeru je bil hudo ranjen potnik Fr. Lomberger, ki se še danes zdravi v toplicah. Celovško deželno sodišče je obsodilo Južno železnico, da mora plačati Lombergerju za bolečine 40.000 K, za zdravljenje pa 4900 K. Veroniuk se odpravi iz italijanskih ljudskih šol. — Naučni minister Rava predloži državnemu svetu zakonski načrt, naj se veronauk odpravi iz vseh ljudskih šol ter se prepusti cerkvi. Slovenski kmečki koledar za 1. I908„ ki ga je uredil Vekoslav Spindler, je ravnokar izšel v Celju. Poleg koledarske vsebine obsega mnogo poučnih in zabavnih spisov. 308 strani obsežna knjiga stane le 1 K, s pošto 20 vin. več. ¦- ---------- -------- Odda se u najem j meblovana soba j s 1. januvarjem v Raštelju št. 32 v hiši g. Cotiča. -Natančneje se izvš v njegovi podružnici v Gosposki ===== ulici št. 1. - Na prodaj je i metrov totOTil rlr? ob lepi cesti blizu postaje Sv. Križ-Cesta. — Natančneje ge izye pri g. Francu KrflUOS, županu in posestniku v Skriljali. Št. 949. Razglas. Dne 21. decembra 1907. od 10. do 12. ure dopoldne, oddalo se bode na javni dražbi naprava podpornega zida na potoku Branica pod vasjo Lisjaki. Belo je prevdarjeno na 9500 K. Dražba se bode vršila v obč. pisarni v Kobdilju št. 42.; varščina 10°|0. Načrt se vidi v obe. pisarni. Županstvo v Štanjelu dne 3. decembra 1907. fabiani. oklici Naznanja se, da se poročita rudar JKnton javora, stanujoč v Gladbecku, zakonski sin posestnika Antona Kiavora in njegove žene Katarine roj. MlekuŽ, stanujoča v Dvoru, okraj Tolmin in hišna oskrbnica /;na ^ll^kuž, stanujoča v Gladbecku, zakonska hči posestnika Andreja Miekuž in njegove žene Marije roj, Strausgitl, stanujoča v Bovcu, okraj Tolmin, j Kraljevi civilni urad v Gladbecku naznanja to potom tega časopisa. Morebitni zadržki naj se v teku dveh tednov naznanijo podpisanemu uradu. Gladbeck, 10. decembra 1907. I Kraljevi civilni urad v Gladbecku. Absolvent III. razr. trgovske šole v Celju sprejme službo kot trgovski sotrudnik. Knjigovodstvo, korespondenca v slov. in nemškeai jeziku. Ponudbe na naše apravnlštvo. Naznanilo. Slav. občinstvu naznanjava, da sva otvorila $ ^ei»1^1)e!i) $ biši & Hotoua ^lal^ai* zalop prisil iaisl vii kjer bode v a prodajala na debelo od 56 litrov naprej. Priporočava se za obila naročila Poljšak in Klare. Proda se stavbišče v sredini mesta na lepem kraju, nadalje zemljišč«4 tudi v sredini mesta iti hiša. Natančneje se izve v našem upravništvu. Adolf Fey urar in optik na voglu Tekališča Frana Josipa in Via Leoni v GORICI V$prejema poprave ur in optičnih predmetov vseh vrst. Zaloga žepnih, nazidnih m budilk vseh vrst ------- in optičnih predmetov. ------- Za Vsako uro se jamči 1 leto Poprava in komisijska zaloga d vo ko les Waffenrad z dveletnim ^j m Bayal z enoletnim jamstvom jjSh Batjelu^lP v Gorici, Via Duomn itav. 3. Prodaja tudi na mesečne obroke. Anton Potatzky v Gorici Nh sn>di BavStelJa 1. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupavalioe nlraberikega li drobnega blaga ter tkanin, preje !¦ nitij. POTREBŠČINE „ za pisarnice, kadilce in popotnike. NajboljSo Sivanke za Šivalno stroje. . POTREBŠČINE za krojače in čevljarje* Svetinji«?. — Kožni venci. — Masno I knjižice. 11 lišna obuvala u vse letno čase. I Semena za zelenjave, trave in detelje, j \\ Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, j j kroSnjarjc, prodajalce pu sejmih in trgih j ter na deželi. * 36-8 ]| 1 III—.M...... ......¦I'MH Novodošlo blago za nastopno sezono se vdobi po zmernih cenah v delavnici in Irprfnl i gfiiavbRi oblekami -^flntbn-KrnSIč,«? krojaški mojster in trgovec v Gorici ¦' ~*"" te tališče Jos-pa Verdi štev. 33 jit podražili delavnici na Tržaški cesti r lastni hiši (? bližini g. Čraigoja). Važno za og. eiolehe prostovoljce. Ker imam naročenih že več uniform za gg. enoletne prostovoljce se nudi sedaj ugodna prilika tudi drugim, da si naroče" obenem, ker stane manj ako se jih dela več skupaj. Nadalje se priporoča gg. dijakom za nabavo oblek po jako zmernih cenah. Znanim odjemalcem se daje tudi na mesečne obroke po 10 kron. To velja pa samo za civilne obleke. Proda se iz proste roke "<™ * w hiša z vrtom. Ista leži ob glavni cesti na zelo pripravnem kraju in ¦»^^v^^.JCr^ila.-Jipsedaj gostilniška obrt in'-trgovina z jestvinami združena z pekarijo. Za slučaj, da bi se hiša ne odprodala išče se zmožnega najemnika ali pa izvežbanega poslovodja, kateri bi vodil tam zalogo in trgovino mlevskih izdelkov na račun lastnika. Ponudbe poslati je do 25. t. m. na „valjčni mlin Saižlilistane po najnovejši iznajdbi sestavljena. 3(5 ur idoča nikel-remimt. žepna ura s sekundnikom, znamka .,S,vstctn-Hoski)pf-ratcnt". Ta ura ima svetli-kajoFo se ciferniro - lako. da se vidi na uro tudi v temi. CJarontira se pistneno za !1 leta. (Tri priložimo brezplačno lepo verižico ter 5 okraskov). Fina, lepo izrezljana srebrna ura za gospode z verižico vred stane samo gld. 5*56. 7a neug&jajočc m povrne denar. Vsaka nevarnost je izključena. Odpošilja se proti povzetju ali proti naprej plačilu. M. J. Holzer-Jeva vdova Marija Holier tovarniška zaloga ur, zlatnine, srebrnine, kitajskega srebra t*r zaloga godal KRAKAU St. Gertrudgasse 29. Hochpartcrro (preje Dictelij»»se 73i. Oniki zastonj In poltiiine prosto. -- ličejo se potniki S A. vi Berini Gorica, Šolska ulica st. 2. uelika zaioga = = oljkinega olja prve vrste Mjiiljšik trik iz Istre, Dalmacije Milfette, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron 112, 1'20, 1'36, H4,1-60, im 2*™, za luči po 72 fin. ~— Na debelo cene ugodne. ------ PoSilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ----------------mila in sveč.-------------— Cene zmerne* PAROBRODNA DRUŽBA ..... Seuerno-nemški bloyd-Bremen (NORDDEUTSCHER LLOVD-BREMEN) Redne parobrodne črte iz Bremena v Novi - York, Baltlmore, Ualvestun, BllCllOS Alros, kakor tudi po pristaniščih južne Azije, Avstralije itd. 3? velikih parnikov za vožnje po evropskih morjih. II velikih delu. 201 mami ParobrodI Nemškega severnega Lloyda: 178 velikanskih brzili parnikov, z dvoma vijakoma za transoceanske vožnje, od katerih 3>) s 1"),or() ton. 11 velikih parobrodov za prevažanje blaga; i velika parnika za vežbanje. Vsega skopaj 440 parnikov, od katerih 172 brzin, opremljenih z modernim komfortom. ki preplovejo ocean t 4 dneb. »p- 470 agencij v prvik svetovnih pristaniščih. -— Cene zmerne. Dobra hrana na parniku. r== Informacije in pojasnila daje ; najmodernejih parniko1 injših parobrodov. F. STUMPE Glavni zastopnik v Trstu Piazza Giuseppina 1, Telefon St. 2068. Največji itbitekl Mark 600.000 Naznanilo sreče. |Za Milke flaran-tira država Pruo žrebanje 19. decembra. Vabilo k udeležbi 1 dobitek a 40.000 Mk. • 30.000 » .20.000 » 15.000 » • 10.000 » . 5.000 » 3.000 » . 2.000 » ' 1.000 » - 300 » ¦¦'..... ¦¦ dobitnih šans ===== pri denarni loteriji, za katero garantira država Hamburg In pri kateri Je 9 milijonou 841.476 ITIark dobiikoo. Glavni dobitki te prekoristne denarne loterije so sledeči: Največji dobitek je v srečnem slučaju 600.000 Mark. i premija h 300.000 Mk. 1 » »200.00!) » l » > 00.000 » 1 » » 50.000 » 1 . > 45.000 » 1 » » 40.0(10 » j 46 1 . » 35.000 » I 103 1 * » 30.000 1 dobitek ».100.000 l » » 60.000 t i » 50.000 v* celem obsega loterija, katera je 7 razredov razvrstena 100.000 srečk a 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora približno polovica vseh srečk z gotovostjo zadet). Največji dobitek L razreda znala v srečnem slučaju 50 000 Mark ter se zviša v 2. razreda na 55.000 Mark, v 3. razreda na 60.000 M., v 4. na 65.000 M., v 5. na 70.000 M., v 6. na 80.000 M. in v 7. na 600.000 M. Srečkanje je postavno določeno. Cene srečkam 1. razreda so sledeče : cela orlg. srečka M. 6'— ali K 7'— pol » » » 3- » » 3-50 četrt > » » 1-50 » t. 175 Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno določilo dobitkov je razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovršenem srečkanja uradno listino, ne da bi jo moial Se-le zahtevati. Izplačevanje is dopošiljanje dobitkov se oskrbi strogo tajno. Naročila sprejemam proti pavzetju ali pa proti naprej plačilu. Oglasiti se je torej v avrho naročil predsto-ječega srečkanja takoj, ali pa vsaj do 19. decembra zaupno na naslov: Samuel Heckscher senr. Bankgeschait v HAMBURGU. Postavno zavarovano i Vsako posnamaiije se kaznuje, Cdino pristen Je samo Thierry-jev balzam z zeleno nuno. 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika spaoijalna steklenica a patento- vanim zamaškom K S*—. Th!erry-jevo Centifolljno mazilo proti vsem, še tako zastarelim ranam, vnetjem, itd. 2 lončka K 3*60 pošilja lo proti predplačilu zneska ali povzetju. Obe domači sredstvi sti najbolj! povsod znani in starodavni. Naročila naj se naslovi: Lenarna A. Thlerrv v Pregradi pri Rogatcu Slatini. Zaloga skoro v vseh lekarnah. Brošure s tisoCerimo originalnimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosti. Žene! Ako trpite na strjenjn krvi in na Podobnik boleznih, tedaj pišite na P. Ziervas-a Kalk 244 pri Kolina ob Beni. Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem: »Gospa B. iz W. piSe: Lepa hvala! VaSe sredstvo je učinkovalo že &. dan". Gospa L. v M. pifie: »Priporočala bom vsakomu VaSe izvrstno sredstvo ter ne bom sama nikoli brez njega8. Arhitekt S. v M, pUe: »Za izborno postrelbo se zahvaljujem. Pri moji ženi jo VaSe sredstvo se po 3-dnevni rabi brez bolečin učinkovalo". Proti poSiljatvi 1 marko nemške veljavo (tudi v znamkah) pošljem knjigo: „Motenje perjode" spisal dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplačno. Za odgovor naj se priloži znamko. C. kr. privil. ==25 LET OBSTOJEČA-------- strokovna krojačnica prve vrste za vsaki stan V GORICI NA TRAVNIKU Trgovina z gotovimi oblekami in mann-l fakturnim blagom te Inozemskih in av-1 atrijskih tovaren mh vrst ter nepremočljive pelerine in Jopice za iitMiiMHMiumiMM Q8inni© jnntummimatia Cdina zaloga oprave k uniformam za gospode c. in kr. častnike, uradnike, veterane, finančne stražnike, orožnike, občinske redarje in ognjegasce; za častito duhovščino; ovratnike, masne kape, cin-gnlnm itd. Dobiva se vse, kar spada k paradnim oblekam, tudi orožje samo v trgovini m. Poueraj u Gorici na Traunifcu. Pijanosti ni ueč čudežnega izdelka pl&cno. Ozorec „C0Za" se posije brezpl&cn More se dati v kavi, v mleku, v pivu, v vinu ali v jedilih ne da bi pivec to zapazil. Prašek „C0ZA" učinkuje čudovito, tako, da se pivcu pristudi aikakol in vse alkoholne in močne pijače. Ta prašek deluje tako mirno in gotovo, da mu ga smejo dati žena, sestra ali hči dotičnika, ne -'V bi on. zapazil, kaj je resnično provzrooilo -jogovo ozdravljenje. Prašek „C0Za" je prinesel mir v , tisočere družine, je reSil ogromno oseb sramote in ponižanja, da, iz takih oseb je celo napravil čvrste, močne in vsakega dela zmožne ljudi. Ta prašek je že marsikaterega mladeniča spravil nazaj na pravo pot sreče ter je podaljšal za mnogo let | življenje mnogim osebam. — Zavod, ki poseduje ta čudodelni prašek, pošlje vsem onim, ki zahtevajo knjigo s 1500 zahvalami in en vzorec. Dopisuje se v nemškem jeziku. , Zajamčeno je; da je prašek popolnoma neškodljiv. COZfl ISLsLULC London255 (Anglija) Na pisma je djati znamko 25, na dopisnice za 10 stot Manufakturna trgovina ""^Sl PriP°ro6a noYo dosPelQ JBS8nsko in zimsko volneno blago za ženske; možka sukna; A. BISAIL - Gorica v hiši JMonta" Sizifi: *'= Po l Draždanah in u tišni ob Isabi je in ostane — glasom vsak dan novodošlih priznanj — najboljše medi-cinalno milo proti pegam; ono ohrani kožo nežno, mehko in rožnato. Na prodaj po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in brivnicah. — Cena 80 vin. za komad. ew Mizarska zadruga ^ v Goriei — Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnim obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou ~= ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. ~ —— Podrainlsa v Trsta Via dl Plazza vecrOla 1. Podružnica v Spljata. Zastopstvo v Orljantu. Cene smerne, delo lično in solidno. s svojiti) fii)im o^usotu s svojo izdatnostjo in nizko ceno Je neprekosljiva. « Trgovina s kolunijalnini blagom, jestvinami in delikatesami Anton Lutmann. Telefon 128. Raštelj Št. 24. Telefon 128. Ta že znana v 1. 1891. ustanovljena tvrdka je preuredila svoj lokal po najmodernejšem načinu. Ob tej priliki se je založila z najfinejšim svežim blagom svoje stroke, kakor: svinjino, sir, konzerve iz mesa, rib in sadja, različne testenine, vino, liker, kakao, čokolado, piškote ter razi. kolonijalno blago domače in tuje. .........— Vsak dan dohaja sveže čajno maslo. — ¦w Cene zmerne. ~WM Velika izber slovečih ilirskih testenin. Ijnfr Da čimbolj postrežemo cenj, odjemalcem, pošiljamo blago brezplačno '^'l ------------------------------ z obratno pošlo. —======s======s^^ m\ mbmimmfflmei f Goriška tovarna mila •H A. Gabršček i Izdeluje 17 urst mila. Blago se ne boji nikake konkurence ne po dobroti ne po ceni. — Rojaki! ile dajte se slepili po bleščeči reklami, ki šfri tuje izdelke med Dami. Poskusite ta domač Izdelek in prepričate se, da boste prao dobro posJuženi. 04P* ilstvarjajmo si domačo industrijo! ~%Q POTNIKI V AMERIKO Pozor! j Pozor! Kdor koto de ro in hitro potovati i francoskimi parobrodl &w Harf« t AjMrflco, m*j pil« pred odhodom od doma it poJMmfta aa malo =z===z=====zi=====z: najstarejšo firmo ...I ¦ Zwilchenbart, Basel (Švica) tetriMa^tz L Za dobro in hitro ekspedicijo se garantira. ' Lekarna Cristofoletti v Sonci na travniku. Trskino (itekfUevo) Jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in sploini telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmene barve po S140, bele barve K 2. Trdino icleznato Jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dedkom, ki so nervozni in nežne narave. Trskino Jetrno olje se železnim jodecem. S tem oljem m ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vse kostno bolezni, žlemi otoki, goISt\ malokrvnost itd. itd. * • Cena ene steklenice je l krono 40 vinarjev. ============== OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno iz HorvegMe, preilče se vedno t mojem kem. laboratorija predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim U. odjemalcem glede čistote in ======== stalne sposobnosti za zdravljenje. ======= Cristofoletti jeva pijača Is kina In železa. najboljši pripomoček pri zdravljenja s trškim oljem. = Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. SVETOVNO ZNANI FERNET-BRANCA BRATOV BRANCA V MILANU jedioi lastniki načba za izdelovanje, je najbolj učinkujoča želodčna grenčiaa ****** Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavarni