fiosBodarsfm GLOBOKO OBDELOVANJE ZEMLJE. Naravni nagon vseh živih stvari na svetu je hrepenenje po razvoju in napredku. Vse, kar živi in raste se bori neprestano za svoj obstanek. Vsak človek si želi zboljšanja svojega gmotnega položaja, Vse stremi po sreči in blagostanju. Toda marsikdo, ki gxoji tiho vročo željo po napredku ne ve najti prave poti, po kateri bi najhitreje dospel do zaželjenega cilja. V času svetovne vojne se je najbolj jasno pokazalo, de je kmet tisti činitelj, ki s sVojimi proizvodi žrtvuje vse življenje na svetu. Dolžnost vsakega poljedelca torej je, da glede proizvajanja zemeljskih dobrin stalno napreduie •er na ta način zadošča potrebam zmirom naraščajoče Ijudske množice. Število prebivalstva na zemlji se venomer množi, površina zemlje pa ostane ena in ista; zato jeumevno, ako se prevdarnemu kmetovalcu vsiljuje misel,kako bi bilo m.ogoče zemljo boljše izkoriščati in doseči večdohodkov. Ni težko proizvajati obilnih dcneskov, ako imamo rodovitno, neizčrpno zemljo. Drugače pa je, ako je rodovitnost naše zemlje po sto in stoletnem pridelovanju poljskih sadežev opešala. Tu je treba kmetovalcu poseči po sredstvih za zboljšanje svoje zemlje z gnojenjem ali pa z nadomestilom takšnih zemeljskih plasti, ki še na hranilnih snoveb niso izčrpane. Nadomestitev gornjih, že izčrpanih zemeljskih plasti doseženo, deloma z globokim obdelovanjem zemlje, to se pravi, da pritegnemo spodnje zemeljske plasti rastlinam v izkoriščanje. Soveda se imamo pred vsakokratnim globokim obdelovanjem prepričati o kakovosti spodnjih plasti, predno se odločimo za to delo. Pripetilo bi se namreč lahko, da bi si s tem več škodovali, nego koristili. Razločevati moramo med izmenjavo gornje plasti s spodnjo in med pomešanjem obeh v svrho.globokega razlaganja zemlje. Razumljivo je, da bo opustil globoko obdelo-vanje tam, kjer se nahaja v spodnjih plasteh prod ab" pusta nerodovitna ilovica. Nasprotno pa bomo storili to tam, kjer so spcdnje plasti nastale po fazkrojevanju ali vsled razpada prakamenja, kakor granita, živca, sijudovca i. dr. ali pa so bile naplavljene od zemlje, ki jfe, na hranilnih snoveh bogata. V globoko zrahljani prsti se bodo koreninc rastlin bolje razvijale in zvabile v gl-cbočino, kar bo imelo posledico, da bo tudi nadzemeljski del pridobil na obsegu in in rodil več sadu. Posebne važnosti je globoko obdelo vanje v sušnih letinah. V takšnih slučajih so korenine v globočini pred sušo bolje zavarovane, medtem ko se v plitvi zemlji čestokrat posuše. Ta pojav smo opažali leta 1921 pri koruzi, pri kateri so se gornje koreninice na prisojnih mestih popolnoma posušile. Vinska trta s svojimi dolgimi koreninami tudi v najhujši vročini ne ovene ker so njene korenine zasidrane globoko v globoko zrahljani (rigolani) zemlji, dočim so poljske rastline proti vročini bolj občutljive. Globoko obdelovanje zemlje je velike vrednosti zlasti v hribovitih, suhih in solčnih legah, ni pa priporočljivo v močvirnih, nizkih in zaprtih legah in težki zemlji. V težki zemlji bi krenine vsled pomanjkanja zraka začele gniti, ako bi prišle pregloboko v zemljo. V nižavah in težki zemlji je torej globoko obdelovanje lahko naravnost škcdIjivo, ako ne moremo zemlje dobro izsušiti (drenažirati). __ Izmenjavo gornje zemeljske plasti s spodnjo borno izvajali le v redkih slučajih in sicer tedaj, ako bi naleteli v bližnji globočini na dobro naplavljeno prst ali pa na sladko sprstenino. V vseh drugih slučajih pa ravnamo boljše, ako zemeljske plasti med seboj samo premešamo. Kako naj začnemo z globokim obdelovanjem? Ako hočeruo spraviti mnogo rodovitrve plasti na površje, tedaj vzamemo najbolje dva pluga. V tem slučaju orjemo z drugim plugom v isti brazdi neposredno za prvim. Nova spodnja plast pride na ta način vrh stare gomje; pri prihodnjem oranju se prst obeh plasti med seboj pomeša. Ta način globokega obdelovanja priporočam le tam, kjer je spodnja plast na hranilnih snoveh bogata in v svojem razkroju tako daleč napredovala, da postanejo hranilne snovi rastlinam v najkrajšem času dostopne. Ako pa najdemo zelo pusto spodnjo plast, tedaj bomo pri vsakem oranju le majhen del te plasti pomešali med gornjo. To bomo ponavljali večkrat in plug uravnali pri vsakem oranju malo globlje v zemljo. V par letih bomo imeli brez škcde zelo rodovitno obdelovalno plast, v kateri se bodo rastline tudi ob suši dobro razvijale. Imele bodo pa tudi obilo hrane, ker se bodo hranilne snovi pod vplivom zračnega kisika pretvarjale iz težke raztopne oblike v lahko raztopno obliko, v kateri jih drobne koreninice v se vsrkavajo. Če bi pa s preglobokim oranjem spravili naenkrat preveč puste zemlje na površje, bi rastline v prvi dobi ne imele dovolj potrebne hrane in bi se lahko pripetilo, da bi si prvo žetev s tem poslabšali. Z globokim obdelovanjem lahko obenem zemljo tudi pognojimo; pri tem je paziti na to, da ne pride gnoj pregloboko, osobito v težki zemlji, kjer bi ostal brez učinka. Gnoj, spravljen pregloboko v zemljo ne more strohneti, ker primanjkuje zraka za to. Trohnenje se vrši, kakor znano le pod vplivom zraka, mokrote in toplote. Kdor ima željo po napredku in hoče izkoriščati svojo zemljo v največji meri, naj poskuša priti na opisani način do obilnejših dohodkov svojih oranic. Ivan Štampar, oskrbnik graščine Ormož. Davkoplačevalcem se morajo na zahtevo vračati davčne knjižice. Finančna delegacija v Ljubljani nam sporoča, da so davčni uradi zavezani davkoplačevalcem vročati na željo davčne knjižice proti plačilu 1 din. Ako bi davčni uradi ne ustregli zahtevam davkoplačevalcev, naj se po-samezni primeri s konkretnimi podatki naznanijo finančni delegaciji. Ljudska posojilnica v Celju (pri Belem volu) je zvišala obrestno mero za hranilne vloge s I. julijem 1923 za: navande vloge na 6, proti mesečni odpovedi na 6 in pol, proti trimesečni odpovedi na 7, proti šestmesečni odpovedi na 7 in pol, proti enoletni odpovedi na 8 odstotkov. Padanje živinskih cen. Na letošnjem margaretskem sejmu dne 13. t. m. v ZagTebu, ki slovi kot največji živinski sejem na Hrvatskem je pokazalo, kako naglo padajo cene goveje živine. V enem tednu so padle cene za več kakor 15 odstotkov. Zivine je bilo prignano veliko število in to zelo mnogo prvovrstnih komadov. Plačevali so jih po II dinarjev, največ po 12.50 din. Cena je padla radi tega, ker je skoro popolnoma izostal izvoz v Italijo. Zivina se izvaža večinoma samo v Avstrijo, ki pa vsled svoje slabe valute ne more plačevati zalo visokih cen in radi tega je morala cena živini pasti, ako so hoteli živinorejci sploh kaj prodati. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je 13 konj, 8 bikov, 155 volov, 357 krav in 13 telet. Skupaj 546 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 10. 7. 1923 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 12.75-13.50, poldebeli voli 12.00-12.50, plemenski voli 11.25—12.—, biki za klanje 8.75—10.50, klavne krave debele 12.00—13.75, plemenske krave 9.75 do 11.75, krave za klobasarje 7.75—9.50, molzne krave 9.50—12.50, mlada živina 11.75-13.75, teleta 15.00— 15.75 Din žive teže. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejm dne 13. 7. 1923 se je pripeljalo 239 svinj in 3 koze, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov, komad 800— 1100 kron, 7—9 tednov 1200—2000, 3—4 mesce 2300 do 3500, 5 do 7 mescev 4800—5200, 8—10 mescev 5400 do 5800, 1 leto 7500—10.000 kron. 1 kg žive teže 80—100, mrtve teže 115—120 kron. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg Din 23—24, II. vrste 21—22, Meso od bikov, krav telic 18—20, Telečje meso I. vrste 24—25, II. vrste 23—24, svinjsko meso sveže 40 dinarjev. Velik sejm za živino in kramerje se vršf dne 25. Julija pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Žkni trg-. Vsled ugodnega vremena v zadnjih dneh se pričakuje letos izvanredno dobra žetev pšenice. V ve, čini krajev je že požeta, samo, da še ni javljen rezultat žetve. V splošnem se sklepa, da bo kvaliteta dosegla 80 do 83 kg na hektoliter. Na oralu se je pridela 12 do 18 stotov. Na trg se je pripeljalo zelo malo stare pšenice, ker je vse zaposleno pri žetvi. Staro pšenico se je prodajalo po 425—435 Din. Ncve pšenice še ni bilo na trg. Pričakujejo jo okrog 20. t. m., ker se je žetev letos zakasnela vsled dežja v juniju. Ovsu cena raste, pri koruzi pa je stalna, ker še letošnja žetev ni sigurna. Ječmena in rži sploh ni bilo na trgu. Moko je prodajalo samo par manjših mlinov, dočim večji stoje ter čakajo na novo žito, katerega so ponekot že veliko pokupili. Poročilo Hmeljarskega društva v Sloveniji o slanju hmeljskih nasadov pri nas in drugod. Žatec, ČSR, dne 13. 7. 1923. Celi teden je bila tropična vročina in suša. Stanje nasadov se je nepričakovano in neverjetno poslabšalo. Ušice so se v zgornjih delih in na mladih panogah rastline tako strašno pomnožile, da hmelj zastaja v rasti. Mnogc je hmeljarjev, kateri se pripravljajo že na tretje škropljenje — pa žalibog, že je nastalo občutno pomanjkanje tobačnega ekstrakta. Tisoče kopi (60 komadov) hmeijske rastline usabnuje in bodo brez pridelka. Če pa bodo ostali lepi r.asadi, kateri so bili 2 do 3 krat škrcpljeni, ostali ohranjeni, pokazalo se bode v prihodnjih 14 dneh. Ves položaj je jako kritičen, ker so tudi krepki, zgodaj obrezani nasadi ogroženi, pozno obrezane pa uničuje vročina. Da se grožeča katastrofa ustavi, moralo bi takoj začeit deževati; dnevi bi morali biti topli, pa ne vroči, noči pa tudi tople. Že danes je gotova resnica, da bode Ietošnja mr.ožina tudi pri najugodnejšem vremenu veliko manjša od ianske. Razpoloženje na trgu je zelo živahno in cene rastejo od ure do ure. Danes se plačuje od 2000—2050 č. K za 50 kg (ali 464 j. K za 1 kg). Hmeij iz leta 1921 pa po 1000-1700 č.K za 50 kg- (ali 387 j. K. za 1 kg). Hmelj starejših letnikov pa po 600—900 č. K za 50 kg (ali 205 j. K za 1 kg). Savez hmelj. društev Žatec. XII. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov pri nas in drugod. Zalec, Sav. dolina 15. 7. 1923. Vsled najlepšega poletnega vremena so se hmeljski nasadi zadnjih 14 dni precej popravili. Vremenska razlika koncem meseca junija je povzročila, da rumenevajo spodnji listi, kar je pa brezpomembno za letino. Letos se rastlina prav po-časli pripravlja na cvet in tudi golding je za 10 dni prepozno začel cveteti. Vsled tega se bo tudi obiranje vršilo pozneje, kot druga leta. Škoda povzročena po mrčesu, zlasti po hmeljski ušici, je neznatna. »ruštveno vodstvo. Hmeljarsko društvo prosi svoje zaupnike, da vse hmeljarje resno sverijo pred predprodajo hmelja. V Žatecu, ČSR ponujajo kupci hmeljarjem po 50 č. K, t. j. 580 j. K za 1 kg hmelja — pa zamanj! Vrednost denarja: Ameriški dolar stane 93 do 94 dinarjev, 100 francoskih frankov stane 560—570 dinarjev. Za 100 avstrijskih kron je plačati 0.1317 do 0.1327 dinarjev, za 100 čehoslovaških kron 280 in pol do 284 in pol dinarjev, za 100 nemških mark 0.04 do 0.0415 di narjev in za 100 laškib lir 407—410 dinarjev. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.20 cent. (1 centim je 1 para). Od zadnjega poročila je vTednost dinarja padla za pet točk.