KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 205! NEKATERE EVIDENCE O IZSELJEVANJU V AMERIKO PRED PRVO SVETOVNO VOJNO MARJAN DRNOVŠEK Od srede 19. stoletja je Evropo zajelo množično iz- seljevanje predvsem v prekomorske države, največ v Združene države Amerike. Hitro naraščanje prebi- valstva in slabi ekonomski pogoji so v obdobju 1860—1910 kar preko 40 milijonov Evropejcev prisi- lili, da so zapustili domača ognjišča z željo, da najde- jo boljši kos kruha v tujini. Po letu 1870 je hitro na- raščalo tudi izseljevanje iz avstroogrske monarhije, iz katere se je v obdobju najbolj množičnega zapušča- nja domovine izselilo preko 2.3 milijona ljudi, največ iz Galicije in Bukovine na vzhodu in s Slovenci ter Hrvati poseljenimi deželami na jugu.^ V slabih šest- desetih letih pred prvo svetovno vojno se je iz naših krajev izselilo okoli 280.000 ljudi ali kar 23% vsega prebivalstva. Skoraj polovica vseh izseljencev je izvi- rala iz Kranjske, kar je pomenilo 26.9 njenega pre- bivalstva in sicer največ iz Bele Krajine, Dolenjske in Notranjske.^ To množično izseljevanje je bilo predvsem eko- nomsko in socialno pogojeno, čeprav niso zanemar- ljivi tudi drugi: osebni vzroki, strah pred služenjem vojaškega roka, izognitev sodnim postopkom ipd. Kljub gospodarskemu vzponu Avstrije po letu 1896: »... preživljajo Slovenci globoko razvojno krizo, ki se očituje zlasti v močnem izseljevanju.. .«^ Na drugi strani pa so bili tudi pogoji priseljevanja, npr. v ZDA, ugodni, kjer so bili zaradi hitrega razvoja indu- strije in neizmerno slabo poseljenih področij odprtih rok za mlade, zdrave in dela željne priseljence. Tudi za naše izseljence lahko rečemo, da so izhajali iz vrst kmečkega proletariata z relativno nizko izobrazbeno stopnjo. V celoti gledano so predstavljali npr. obrtni in industrijski delavci ter redki izobraženci le manjši- no." Avstrija načeloma ni omejevala izseljevanja. Po državnem temeljnem zakonu o splošnih pravicah državljanov iz leta 1867 je bila svoboda izseljevanja, kar se tiče države, omejena le z vojaško dolžnostjo v četrtem členu in znani 45. člen vojaškega zakona iz le- ta 1889, ki je za v tujini odsotne nabornike predvide- val visoke denarne in zaporne kazni, so kršiU mnogi j slovenski mladeniči, ki so se z ilegalnim odhodom v tujino izognili vojaški suknji.' Večina med njimi je odšla v Ameriko. V času množičnega izseljevanja se je pojavila potreba po zakonski ureditvi izseljenske problematike v celoti. Poleg državne iniciative, če imamo pred očmi samo oba vladna predloga iz leta 1904 in 1913, so tudi posamezniki kazali interes za to vprašanje. Leta 1908 je višji inšpektor južne železnice in načelnik njenega glavnega zastopstva v Trstu, Kari, Frey, izdelal lastni osnutek ureditve tega vpra- šanja.^ Leta 1909 je bil sankcioniran izseljenski zakon za ogrsko polovico monarhije, ki je bil prisoten v di- skusijah ob pripravljanju avstrijskega zakona. Kljub pereči izseljenski problematiki, ki je bila tik pred sve- tovno vojno še bolj potencirana (gledano s staUšča avstrijskih obrambnih sposobnosti zaradi odsotnosti mnogih mladih, za vojaško suknjo godnih mladeni- čev), avstrijski parlament do konca monarhije tega zakona ni sprejel. Prva svetovna vojna je prekinila razmišljanja o za- konski ureditvi izseljenske problematike, kakor tudi samo izseljevanje v Ameriko. Povojni migracijski va- lovi so biU bolj usmerjeni v zahodnoevropske države in druge dele sveta, saj so ZDA omejile priseljevanje, hkrati pa niso dosegli tistega obsega, kot ga je imel ta pojav v zadnjih desetletjih pred prvo svetovno vojno. Ko govorimo o avstrijski izseljenski zakonodaji, ne smemo pozabiti na izseljenski patent iz leta 1832, ki je ostal v veljavi do konca monarhije, v kolikor ni bil v nasprotju z zgoraj omenjenim ustavnim členom. ' Prvič je bil v tem patentu opredeljen pojem »izselje- nec«, ki je označeval tistega izmed državljanov, ki ja zapustil državo z namenom, da se ne vrne več. Poseb- no v času množičnega izseljevanja so se pojavljale različne opredelitve tega pojma, od npr. »prekomor- skega izseljenca«, ki ga zasledimo pri že omenjenem Freyu, s katerim je mislil na vsakega državljane, ki je potoval preko Sredozemskega in sosednjih morij v 3. ali kakem drugem ladijskem razredu, do vladnega predloga iz leta 1908, ki nikoli ni prišel v parlamen- tarno debato in je dal naslednjo opredelitev: izselje-1 206 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 nec je oseba, pristojna v eno od kraljevin oziroma dežel v okviru monarhije, ki potuje v tujino z name- nom, da si poišče nov vir preživljanja (Lebensunter- j halt) in ga spremljajo ali mu kasneje sledijo družinski j člani.' Tudi v okrožnici okrajnega glavarstva Kočevje i iz leta 1893, ki jo je razposlalo vsem županstvom v : zvezi z vodenjem poročil o izseljevanju, zasledimo i opredeUtev: »Pri tem se opozarja, da ne gre samo za ; premembo državljanstva, ampak se k izseljencem šte- ! jejo vsi tisti, kateri zapustijo domovino, da se za več j časa nastanejo v Ameriki.«' Pojem domovina/Hei- ! mat, ki se pojavlja v okrožnici in tudi v poročilih o iz- i seljevanju, pomeni pripadnost isti državi in gledano z i očmi avstrijske administracije je bil izseljenec vsak- i do, ki je zapustil državo z urejenimi ali neurejenimi dokumenti, brez kake konkretne časovne opredeUtve j odsotnosti. i Odnos avstrijskih oblasti do izseljevanja se ne kaže samo v zakonski regulativi, temveč tudi v praktični pomoči izseljencem in povratnikom. Kot smo že ome- nili je prevladovalo v tem času liberalno načelo neo- mejevanja gibanja ljudi, če ni bilo to v nasprotju z za- koni. V tem smislu tudi Avstrija ni omejevala odha- janja na tuje, predmet temeljitejših analiz pa bi mo- ralo biti vprašanje celo pospeševanja tega izseljeva- nja, predvsem pri nenemških narodih monarhije. Preseneča določa indiferentnost tudi najnižjih držav- nih, deželnih in občinskih uradov do tega pojava. Če- ! prav za Ljubljano izseljevanje ni bilo akutnega pome- na, se ljubljanski občinski svet pod Hribarjevim vodstvom (1896—1910), tj. v času najbolj množične- ^ ga zapuščanja slovenskega podeželja, ni niti enkrat dotaknil tega vprašanja, kljub temu, da so ga zanima- li mnogi vseslovenski problemi. i Notranji del platnene torbice za potne dokumente izseljenske pisarne Edvard Tavčar iz Ljubljane iz okoli 1910 (19 x 11 cm) V Času množičnega izseljevanja so bili državni or- gani bolj ali manj dobro informirani o tem pojavu. Splošne gospodarske in socialne razmere v priseljen- skih državah so spremljali preko konzularnih pred- stavništev in na druge načine. Informacije je zbiralo zunanje ministrstvo in jih je posredovalo notranje- mu ministrstvu, le to pa je v obliki svarilnih okrožnic deželnim vladam oz. predsedstvom, ki so z njimi sez- nanili okrajna glavarstva, ta pa posamezne upravne občine. Zaradi slabe ohranjenosti gradiva, je težko slediti reakcijam posameznih občin, npr. na Dolenj- skem, na ta svarila: ali so našla svoje mesto na oglasni deski oziroma so z oznako »ad acta« končala svojo pot v občinskem arhivu? Od leta 1907 delujoča Ljub- ljanska podružnica avstrijske Družbe sv. Rafaela, ki je pomagala izseljencem z nasveti, se je v tisku več- krat obračala na županstva: »... naj poučujejo vse one, ki se nameravajo podati na tako dolgo in često- krat tako negotovo pot, naj to raje opuste... Na županstva se obračamo zato, ker za vsakega, ki na- merava oditi, izvedo v prvi vrsti.. .«^° Ali so ti pozivi izzvali kako reakcijo — preprečevanje ali vsaj pomoč izseljencem — za sedaj še nisem zasledil. Informacije o izseljevanju pa so šle po isti poti, sa- mo v obratni, na Dunaj. Nosilci teh informacij so tu- di predmet mojega razmišljanja v naslednjih po- glavjih. EVIDENCE IN POROCiLA O IZSELJENCIH Če se omejim samo na Kranjsko v času množičnega izseljevanja ter na evidence in poročila, ki vsebujejo predvsem statistične podatke, moram omeniti nas- lednje: 1. sezname izseljencev »za domačo rabo«, 2. registre izdanih potnih listov, 3. sezname odsotnih nabornikov, 4. okrajna poročila o izseljevanju, 5. sumarna poročila o izseljevanju iz Kranjske, 6. sezname potnikov posameznih izseljenskih pisarn. Seznami izseljencev »za domačo rabo« Upravne občine so bile v marsičem temeljni vir po- datkov o izseljencih, zato so okrajna glavarstva pri- poročala, da vodijo razne evidence »za domačo ra- bo«, da bi si olajšali delo, ko jim je bilo potrebno posredovati razne podatke o izseljevanju. Za Ljublja- no vemo, da takih posebnih seznamov ni vodila, saj je njihovo funkcijo imel register izdanih potnih li- stov. Koliko so bili ti seznami uveljavljeni, žal ne ve- mo, ker so občinski fondi za območje Kranjske slabo ohranjeni oziroma ne vsebujejo teh kategorij gradi- va." Izjema je Škofja Loka, kjer se je ohranil zvezek z naslovom »Seznam izseljencev v Ameriko 1906— 1916«. Obrazec seznama je bil natisnjen, zato lahko sklepamo, da ne predstavlja samo škofjeloške poseb- nosti, kar nam potrjuje tudi naslov: KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 19 207' »Občinski urad.......... Izkaz ob izselitvi v občinskem uradu........... nastanjenih osob v Ameriko za dobo od........ do........ Rubrike, ki so bile predpisane s tem obrazcem, so identične z rubrikami poročil, ki so jih občine pošilja- le okrajnim glavarstvom v zvezi z izseljevanjem (glej : poglavje okrajna poročila o izseljevanju). Neznana nam je tudi usoda seznamov oseb, ki so j odpotovale v Ameriko brez potnih listov, to je sezna- mov, ki jih je zahtevalo okrajno glavarstvo Kočevje leta 1893. Županstva so jih morala morala pošiljati do vsakega petega v mesecu z naslovom: »Izkaz tistih oseb, katere so odpotovale od 1. do zadnjega meseca......189......brez potnih listov \ v Ameriko«. Da praksa sestavljanja tovrstnih seznamov ni bila \ povsod in v vseh časih uveljavljena, nam dokazuje tu- \ di svarilo iz leta 1913, ki omenja izseljevanje iz okraj- \ nega glavarstva Krško: »Še vedno se ni ustavil beg 1 ljudi v Ameriko. Iz krškega glavarstva je šlo od leta 1903 do 1912 z uradnim dovoljenjem 3121 ljudi, letos v štirih mesecih pa 137. KoUko jih je šlo brez dovo- ljenja, ni znano, število pa gotovo ni bilo majhno«.^* \ Nedvomno zadnji stavek ne bi bil zapisan, če bi ob- ; stojala evidenca nad izselitvami brez dovoljenj, kar je ¦ bilo tudi objektivno rečeno zelo težko spremljati. Te- \ ga se je zavedalo že okrajno glavarstvo Kočevje, ki je v že omenjeni okrožnici zapisalo: »Lahko se tudi zgo- di, da županstvo ne izve precej, kdaj je kdo odšel v ! Ameriko brez potnega lista; taki naj se zapišejo v do- \ mači zapisnik, kakor tudi v izkaz takrat, ko se to iz- ve, opomniti pa se mora v katerem mesecu da je ta oseba odpotovala« .^^ Registri potnih listov j i Vodili so jih pri okrajnih glavarstvih, ki so tudi iz- dajali potne hste, v primeru Ljubljane pa pri magi- stratu do leta 1913. Na njihovi podlagi so sestavljali j numerična poročila o izdanih potnih listih, ki so jih pošiljali deželnemu predsedstvu za Kranjsko od leta 1887 dalje.Če odmislimo ilegalno izseljevanje npr. ; zaradi izognitve vojaški službi ali sodnemu prega- njanju in s tem zapustitve države brez uradnih dovo- \ Ijenj oblasti ter ustreznih dokumentov, je bila za le- ; galno zapustitev države potrebna pridobitev potnega ; Usta ali dovoljenja, ki je bilo vpisano v delavsko knji- \ žico. Proučiti bo treba tudi druge možnosti potovan-1 ja v tujino, kot npr. s posedovanjem krstnega, poroč- j nega, orožnega ali domovinskega lista, ki jih je orno- \ gočala izseljenska družba Zwilchenbart iz Basla tudi j našim izseljencem.^' j Potne liste so izdajali največ za dobo treh let za vse j tiste, ki so že odslužiU vojaščino, za rezerviste na naj- več do dveh let, če so biU za ta čas oproščeni vojaških dolžnosti. Okrajno glavarstvo se je pred izdajo pot- nega lista informiralo o prosilcu pri pristojni občini in orožniških postajah. Namen je bil jasen: preprečiti iz- i dajo potnega lista vsem, ki so prišU navzkriž z zako- nom. Vsi podatki v zvezi z izdajo potnega lista so bili za- pisani v register potnih listov/PassprotokoU. Kot so ; fondi okrajnih glavarstev na Kranjskem različno oh- i ranjeni in dostopni — zaradi neurejenosti ali delne i urejenosti, tako tudi ni mogoče točno ugotoviti oh- j ranjenosti teh registrov. Edino za Ljubljano je ugo- i tovljeno, da pohcijski register potnih Ustov ni ohra- njen v mestnem gradivu, ker ga je ob podržavljen ju Prve tri notranje strani potnega lista Vincenca Stepca iz Tlake, Okrajno glavarstvo Litija, izdanega leta 1907 208 ¦ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 mestne policije leta 1913 magistrat odstopil novousta- novljenemu Policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani, katerega fond v Arhivu SR Slovenije ni evidentiran/' Pri okrajnem glavarstvu Ljubljana okolica je bil doslej najden ta register v več zvezkih za dobo od sre- de 1912 do srede 1915, nekaj zvezkov pa se nadaljuje tudi v obdobje med obema vojnama. Fascikel nosi naziv: »Stari seznami izdanih potnih listov izseljen- cev«.Ker smo omenili njihov pomen za izdelavo poročil o izseljevanju, ki so jih okrajna glavarstva po- šiljala deželnemu predsedstvu oz. vladi, si oglejmo rubrike v registru, ki so, če omenim samo prvi vtis, mnogo bogatejše, kot so na njihovi podlagi izdelana poročila. Nemško tiskani obrazec v knjižni obliki ima nas- lednje rubrike: i Tekoča številka potnega lista 1* Datum njegove izdaje 2. januarja Ime in priimek nosilca Anton Repar Poklic (Charakter) čevljar Rojstni kraj Studenec/Brunndorf Bivališče Studenec/Brunndorf Hišna številka 116 Podatki: starost 1879 stan (samski, poročen) porOČen postava srednje obraz podolgovat lasje kostanjeve rjave oči sive nos dolg brada normalna Opombe izstavljen za Severno Ameriko glede posla zaslužek/delo za čas tri leta z njim potujejo — Posameznik, ki je želel potni list, se je moral oglasiti na okrajnem glavarstvu, kjer so izpolnili poseben za- pisnik, ki je postal tudi osnova za pridobitev vseh po- datkov o potencialnem nosilcu potnega lista. Ta za- pisnik je kot dosje krožil med okrajnim glavarstvom, občino in žandarmerijsko postajo in na koncu naj bi ga hranilo pristojno okrajno glavarstvo. Ta pogojnik omenjam zato, ker je zanimiv tudi zato, ker že v tis- kanem delu opredeljuje, da gre za izdajo potnega H- sta »za odpotovanje v Ameriko«:^" »Zapisnik sestavljen pri c.kr. okrajnem glavarstvu v Ljubljani dne........ Zglasise........iz........ter prosi, da bi se mu podelil potni list za odpotovanje v Severno Ame- riko«. Temu delu, ki je bil izpolnjen ob prosilčevem prihodu na okrajno glavarstvo sledi del, ki ga je moralo izpol- niti županstvo: • s peresom pripis: ni odpotoval/potni list potegnjen nazaj. »Županstvu v................... Za podelitev potnega lista za potovanje v Ameriko in radi potrjenja istinitosti osebe naj županstvo na sle- deča vprašanja natanko odgovori s tem, da izpolni to polo, katero ima v teku 3 dni z vsemi prilogami nazaj predložiti. 1. Natančno ime prosilca 2. Rojstno leto 18..... Bivališče.....št...... 3. Opravilo 4. Občina, v katero je pristojen? 5. Stan (Oženjen ali samski)? 6. Ali potuje oseba sama ali z njo mož, žena, otroci ali drugi sorodniki? Kateri in koliko? 1. Ima li kaj posestva? in koliko? 8. Ali se bo posestvo prodalo ali ne? 9. Zakaj se izseli v Ameriko? 10. Ali ima občina kake zadržke proti podelitvi potnega lista in katere? 11. Koliko denarja ima ta oseba za potovanje? 12. Ali je imenovana oseba radi kakega prestopka ali hudodelstva naznanjena ali v preiskavi? Predložiti je treba: 1. Rojstni list 2. Pismeno dovoljenje očeta, da sme ta oseba potovati v Ameriko, potrjeno po županstvu 3. Pismeno izjavo žene, da privoli k odpotovanju v Ameriko, potrjeno po županstvu 4. Pismeno dovoljenje varuha in nadvarstvene oblasti (sodnije), da sme imenovani odpotovati. C.kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani«. V primeru, da so potni list odobrili, ga je okrajno glavarstvo poslalo županstvu z naročilo, da ga dobro shrani in izroči prosilcu: »... šele tisti dan, ko bo županstvo prepričano, da bo ta oseba zares odpoto- vala v Ameriko...« Prosilec je moral potrditi prejem potnega lista ter v enem mesecu odpotovati v Ameri- ko, kar je morala potrditi tudi občina, v nasprotnem primeru pa je morala vrniti potni list. Izvajanje je kontroliralo pristojno žandarmerijsko poveljstvo v določenem okraju in to nadzor odhoda, zlorabe pot- nega lista kot tudi njegov odvzem v primeru, če dotič- ni ni odpotoval v enem mesecu. Občina Škofja Loka je izdajala posebna potrdila občanom, ki so pri okrajnem glavarstvu Kranj zapro- sili za potni list. Oglejmo si primer takega potrdila:^^ »Broj: 296 Vjerodajnica Podpisano županstvo potrjuje, da ima Jan Hafner (Surkov), iz Šk. Loke 19, okraja Kranj, v tej občini domovinsko pravico. Imenovani je vojak................ Ta vjerodajnica se mu podeli, da si pridobi neposred- no sam pri c.kr. okrajnem glavarstvu v............ potni list za {avstro-ogersko in: prečrtano) Ameriko (pripisano) Županstvo Škofja Loka d/je22. febr. 1900 Za Župan : a KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 209 Popis osobe: Stan:: oženen rojstno leto: 1872 rojstni kraj: Š. Loka značaj: dninar vara: katol. postave: srednje obraza:: okrog. oči: sive obrvi: — nos: primeren usta: -"- lasje: temno — zobje: dobre brke, brada: (slednje prečrtano) posebna znamenja: —« Slovensko tiskani obrazec potrdila so verjetno upo- rabljale vse občine, kar nam potrjujejo rubrike, ki zahtevajo navedbo ne samo občine, temveč tudi okra- ja. Uporabljali so ga že pred letom 1900, saj je pri da- tumu poleg besedice »dne« natisnjen tudi del letnice »18—«, ki ga je v našem primeru uradnikova roka popravila v letnico 1900. Da je prosilec dobil potni list in da je odpotoval v ZDA nam dokazuje tudi pri- pis »Iron Mountain, Michigan«.^^ Deželnemu predsedstvu za Kranjsko so pošiljala poročila o podaljšanju potnih dokumentov tudi posa- mezna avstrijska konzularna predstavništva, pred- sedstvo pa jih je posredovalo pristojnim okrajnim glavarstvom, kjer je pred odhodom živel prosilec. Kot primer poročila, ki je bil izpisek iz posebnega re- gistra / tim. Passregister, omenimo primer poročila konzulata iz Karlsruha za prvo polovico leta 1902: , 1. Datum: 22. marec 2. Tekoča štev. v registru 1171 3. Priimek in ime: Cerny Josef 4. Rojstno leto: 1869 5. Pristojnost: Višnja Gora, okraj Litija 6. Prebivališče: Neustadt in Schwarzwald 7. Predloženi dokument: zaznamek / Note okraj- nega glavarstva Litija z dne 11. 3. 1902, štev. 3734 8. Rešitev: potrditev potnega lista za 6 mesecev^' Okrajna glavarstva pa so pošiljala deželnemu pred- sedstvu tudi letna poročila o porabi obrazcev kot tudi izdanih potnih listov .2" Seznami odsotnih nabornikov Spremljanje nabornikov in njihovega gibanja do odhoda v vojsko je bila ena od nalog upravnih orga- nov na stopnji okraja. Tako iz poročila ljubljanskega magistrata za prvo polovico leta 1913 izvemo, da so ugotavljali odsotnost nabornikov s pomočjo »zaz- namka odsotnih nabornikov«, ki je za omenjeno do- bo izkazoval odsotnost 70 nabornikov, od katerih se Občinsko potrdilo prosilcu za potni list, Skofja Loka 1900. jih je 15 nahajalo v »Ameriki«, po eden pa v »Afriki, | Berolinu, Miihlhausenu, v Petrogradu, v Srbiji, v Cu- \ rihu in na Japonskem«^' Županov namestnik dr. j Zarnik je v poročilo tudi zapisal, da so bile druge j »poizvedbe« brezuspešne, kar kaže na to, da pri i ljubljanskem magistratu niso vodili točne evidence in \ da gre verjetno pri neuspešnih poizvedbah za nabor- ; nike, ki so odšli iz države brez ustreznih dokumentov, i V tujino niso mogli vsi mladeniči, ki so dopolnili j 18. leto starosti in še niso odslužili vojaškega roka. j Kogar so na poti ujeh in mu je sodišče dokazalo, da j je želel oditi v tujino ali kdor se je vrnil, je bil kazno- i van po že omenjenem 45. členu vojnega zakona, ki ga je citirala tudi občinska uprava leta 1909: »Kdor z namenom — odtegniti se naborni dolžnosti ] — zapusti ozemlje avstroogrske monarhije ali biva | med naborom zunaj mej monarhije, kriv je pregreška in se kaznuje s strogim zaporom od enega meseca do i enega leta in z globo od 200 do 2000 Kron«.^^ Število vojaških obveznikov, ki so se izseUli v Ame- i riko ni bilo majhno, in po uradnih podatkih je bilo v Ameriki na začetku leta 1913 samo iz Kranjske kar 11.000 fantov, ki niso odslužili vojaškega roka.^' Ve- j Uko so jih ujeli in kaznovali po 45. členu vojaškega j zakona. Državno pravdništvo v Ljubljani je pošiljalo j 210 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 tudi četrtletna poročila deželnemu predsedstvu o kaz- novanju oseb po tem členu.^' Okrajna poročila o izseljevanju Naraščanje izseljevanja v Južno (Brazilijo) in Se- verno Ameriko je konec osemdesetih let 19. stoletja vzpodbudilo državo, da se je začela bolj zanimati za vzroke in obseg tega pojava. Posamezna deželna predsedstva so bila zadolžena za zbiranje podatkov, tako tudi kranjsko, ki je izdalo odloka leta 1893 in dopolnjenega leta 1908, ki sta bila naslovljena na okrajna glavarstva Črnomelj, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Litija, Ljubljana okolica, Lož, Postoj- na, Radovljica in na statutarno mesto Ljubljano.^' Okrajna glavarstva so morala ugotoviti vzroke in ob- seg izseljevanja in poročati v obliki predpisanih pol- letnih poročil. Letno poročilo so morala izdelati tudi za leto 1892. Okrajna glavarstva so nalogo zbiranja konkretnih podatkov prepustila posameznim uprav- nim občinam ter na njihovi podlagi izdelala skupne preglede za svoja območja. Ti so služili deželnemu predsedstvu za sestavo sumaričnega poročila o izselje- vanju iz Kranjske, s katerim je vsake pol leta sezna- njalo notranje ministrstvo na Dunaju. Prva poročila so bila izdelana za leto 1892, nakar so sledila do prve svetovne vojne, ko so v praksi zamrla — npr. okrajno glavarstvo Kranj je še poslalo zahtevek za njihovo izdelavo za prvo polovico leta 1916, vendar je uradnikova roka v Škofji Loki pripi- sala na že izdelano poročilo o izseljevanju, da ga niso poslali okraju. Formalnopravno pa jih je odpravila deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za notranje zadeve leta 1920 z ugotovitvijo, da predložitev poročil o izseljevanju, kot tudi o izdanih potnih listih, odpa- de »sama po sebi«, ker bo izdajanje potnih listov v bodoče možno samo s pooblastilom poverjeništva za notranje zadeve.^" Glede ohranjenosti, tako občinskih, kot tudi okraj- nih poročil o izseljevanju, lahko trdimo, da so ohra- njena v sorazmerju z ohranjenostjo njihovih fondov, ki je žal slaba. Če to ilustriram na primeru Ljubljane: arhivsko gradivo je za obravnavali čas relativno do- bro ohranjeno, zato so se ohranili tudi koncepti teh poročil, ki so služili prepisovalcu za sestavo oz. prepis poročil za deželno predsedstvo. Odloženi so tako v predsedstveni registraturi (Reg II), kot med splošnimi spisi (Reg I) z manjšimi vrzelmi v ohranjenosti.^^ Ko pa je bila mestu odvzeta policija (1913) in je določene naloge vzelo Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani, med drugimi tudi izdajanje potnih listov, usahnejo tudi ta poročila v mestnem gradivu. In še več: arhiv- sko gradivo, ki ga je mesto predalo novemu ravna- teljstvu, med drugim tudi zapisnik oz. register potnih Hstov, se ni ohranilo. Usoda tej kategoriji gradiva ni bila naklonjena: tudi pri deželnem predsedstvu za Kranjsko so se obranih le fragmenti.^^ Neznana roka je posegla v splošne spise deželnega predsedstva in iz- ročila tako vsa poročila o izseljevanju kot tudi kon- cepte sumeričnih poročil notranje ministrstvu na Du- naju.^' Pri teh poročilih se nam postavi vprašanje: koga so zajela? Ali samo legalne tj. s potnimi dokumenti po- tujoče ah tudi ilegalne tj. brez njih odišle izseljence? Žal doslej nisem našel obeh okrožnic deželnega pred- sedstva iz leta 1893 in 1908, ki ju poznam le po pos- redni interpretaciji okrajnega glavarstva Kranj Po- sebne opredelitve glede legalnega in ilegalnega izselje- vanja tu ni, čeprav na podlagi 13. rubrike obrazca iz leta 1893 — ki govori o resničnih tj. ugotovljivih in domnevnih vzrokih izsehtve, in 13. rubrike obrazca iz leta 1908, ki eksplicitno navaja med vzroki tudi boja- zen pred služenjem vojaškega roka, lahko sklepamo, da so poročila zajela tudi tiste, ki so se izselih brez ustreznih dokumentov. Govorili smo že o evidencah tistih, ki so odpotovali brez potnih hstov pri okraj- nem glavarstvu Kočevje. Domnevni vzrok izselitve velja nedvomno za tiste, ki so zapustili domači kraj brez uradnega blagoslova. Da pa so v manjših kmeč- kih občinah dobro vedeli zakaj in kam je odšel njihov sovaščan nam potrjuje tudi Uteratura tistega časa.^° Poročila okrajnih glavarstev na Kranjskem in me- sta Ljubljane so bila izdelana na podlagi predpisane- ga obrazca z rubrikami, ki so doživele manjše spre- membe leta 1908. Ker so bili enaki, si oglejmo tak obrazec na primeru Ljubljane: Glava: »Magistrat deželnega glavnega mesta Ljub- ljane Naslov: Izkaz o izseljevanju v Ameriko v političnem okraju Ljubljana stanujočih oseb od časa........ do........ Rubrike: /. Sodni okraj 2. občina 3. ime ter poklic ali posel izseljenca (1893) Njihov stan: 4. samski 5. poročen Z njim so zapustili domovino: 6. žena 7. otroci 8. drugi sorodniki 9. Skupno število iz rubrik 4—8 10. Izselitev se je izvršila v... Posestvo izseljenca: 11. prodano 12. neprodano 13. kratka oznaka resničnega ali domnev- nega vzroka izselitve (1893) 14. Opombe« Tretja in trinajsta rubrika sta v letu 1908 spreme- njeni v tem, da je prva, žal, odpadla, druga pa je bila bolj razčlenjena in sicer v naslednje alineje: »13. — pomanjkanje zaslužka oz. upanje na boljši prislužek — zaradi zadolžitve oz. slabega zas- lužka ali dohodka — zaradi bojazni pred vojaško službo drugi. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 211i Jezik obrazcev kot tudi odgovorov okrajnih gla- varstev deželnemu predsedstvu je bil nemški, kar ve- lja tudi za spremne dopise z nekaterimi izjemami pri ljubljanskih dopisih.^' Če analiziramo ljubljanska po- ročila, zapazimo dosledno nemško izpolnjevanje tu- di pri pisanju imen. Marsikdaj seje uradnik zmotil in v koncept zapisal npr. slovensko Marija, kar je po- pravil v Maria. To je razumljivo, če poznamo 6. člen magistratnega opravilnega reda, ki pravi: »Uradni je- zik mestnega magistrata je slovenski jezik pri obče- vanji s strankami in uradi po vseh pokrajinah, koder prebivajo Slovenci, ter po kraljevinah Hrvatskej, Sla- voniji in Dalmaciji. Izvzete so le stvari v prenesenem delokrogu in pa dopisovanje vojaškim oblastem, s katerimi občuje magistrat v vojnem jeziku. Istotako je slovenski jezik izključljivo uradni jezik v notra- njem uradovanju vseh magistralnih uradov...«^* Torej: izseljenske zadeve, ki jih je opravljal ljubljan- ski magistrat so bile iz tim. prenesenega delokroga. Komuniciranje z občinami pa je bilo vsaj v škofjelo- škem primeru vseskozi slovensko. In še več: okrajno glavarstvo Kranj je do leta 1908 pošiljalo slovenske obrazce za polletna poročila, po tem letu pa so jih morale občine same oblikovati.'^ Seveda pa so bila poročila tega glavarstva deželnemu predsedstvu v nemškem jeziku. Že bežen pogled na rubrike v celoti nam pove, da so v primerjavi s predhodno omenjenimi evidencami le povzetek osnovnih podatkov, tistih, ki jih je želelo deželno predsedstvo in so služili za sestavo sumarnih poročil. Narodnostna pripadnost oziroma pripadnost določenemu občevalnemu jeziku ni bila v sklopu tega , interesa, zato te rubrike tudi ne najdemo v obrazcu poročila. Tudi glede doslednosti oz. vestnosti izpol- njevanja rubrik in s tem zanesljivosti podatkov ima- mo lahko določene pomisleke. Glede doslednosti v tem, da rubrika 3 (ime ter poklic ali posel izseljenca) ni bila dosledno izpolnjevana že pred letom 1908, ko je bila odpravljena (npr. pri ljubljanskih poročilih za drugo polovico leta 1900, za leta 1901 ter 1902, in prvo polovico leta 1903 poklici niso navedeni), po ukinitvi pa tudi ne (npr. ponovno pri ljubljanskih po- ročilih za leti 1908 in 1909 ni ne imen in ne poklicev, v drugi polovici 1910 ni imen, vendar z navedbo pokli- cev, kar velja tudi za leti 1911 in 1912). Tudi okrajno glavarstvo Kranj je v dopisu 1. junija 1909 opozarjalo županstva, da naj v poročilih navedejo le število izse- ljencev, brez njihovih imen."" Če pa vzamemo v roko poročilo iz okrajnega glavarstva Radovljica za drugo polovico leta 1912 vidimo, da niso samo obdržali ru- brike tri, temveč so to rubriko tudi izpolnili z imenom in priimkom, poklic pa so izpustih.*^ Bolj kot doslednost je zaskrbljujoča vestnost pri iz- polnjevanju rubrik. V letu 1904 je bilo pri ljubljan- skem magistratu sestavljeno najprej poročilo za prvo polovico leta, nato pa skupno poročilo za vse leto, ki je vključevalo tudi podatke prve polovice. Primerja- va med njima nam pri istih osebah pokaže različno označevanje poklica, npr.: Sadar Johann: natakar (Kellner).. kletarski mojster (Kellermeister) Naslednja primera pa kažeta na krajšo (za prvo polo- vico leta) in daljšo oznako poklica (v poročilu za celo leto): Perdan Teodor: komi (Commis) trgovski nameščenec (Handels Angestellter) Hribar Johann: uradnik (Beamter).....magistralni uradnik (Magistratsbeamter) Te spremembe so nam toliko bolj nerazumljive, če je uradnik samo prepisal podatke iz obstoječih evi- denc (npr. registra potnih listov). Tudi okrajno gla- varstvo Kranj je večkrat opozarjalo županstva na toč- nost izpolnjevanja rubrik."^ Ta pisanost pristopov pri izpolnjevanju rubrik bi bila še bolj detajlirana, če bi bili ohranjeni vsi popisi za območje Kranjske. Delo- ma si »malomarnost« izpolnjevanja tretje rubrike razložimo z dejstvom, da ti podatki niso bili po- membni za izdelavo sumarnih pregledov izseljevanja z območja Kranjske, saj ne vključujejo ne imen in ne poklicev, slednjih tudi v številčnem izrazu ne! Omeni- mo še drobno podrobnost v zvezi z ljubljanskimi po- ročiU: izseljenci so v letih 1892—1898 vodeni po stro- gi abecedi, v letih 1899—1901 po abecednem redu le prvih črk priimkov, kasneje pa brez abecednega reda. Množično izseljevanje v zadnjih desetletjih pred prvo svetovno vojno je bilo usmerjeno predvsem v Severno Ameriko, zato med cilji izselitve največkrat naletimo na ta kontinent (»Amerika« ali »Nord Ame- rika«). Ko je okrajno glavarstvo Kranj poslalo leta 1908 nov obrazec županstvu v Škofji Loki, je glede rubrike smeri izselitve poudarilo, da naj bo navedena konkretna »amerikanska država«, če je ta neznana pa oznaka »v Ameriko« ali »država neznana«.*' Konkretno je pri ljubljanskih poročilih le za leto 1892 bolj podrobna opredelitev smeri izselitve in sicer: Se- verna Amerika (2), New York (1), Minnesota (1), Amerika (1), Chicago (6), brez navedbe cilja (2), kas- neje pa le s pojmoma Amerika in Severna Amerika. Tudi rubrika trinajst, ki navaja vzroke izselitve, je zelo suhoparna v pestrosti navedb, če imamo pred oč- mi najrazličnejše ekonomske in neekonomske vzroke za odločitev posameznikov za odhod v tujino. Ker so se opredelitve do leta 1908 ponavljale, so to rubriko razčlenili v že omenjene alineje, ne zaradi večjega poudarka vzroka izselitve pri posamezniku, temveč zaradi olajšanja dela uradniku. Namesto pisnega vna- šanja posameznega vzroka, je v eno od alinej le vne- sel znak, s katerim je označil vzrok izselitve. Bolj konkreten je moral biti le pri alineji: drugi vzroki. Podobno kot pri navedbi smeri izselitve, lahko tudi pri navajanju vzrokov opazimo večje podrobnosti v ljubljanskih poročilih v prvih letih, kasneje pa so te oznake vedno bolj unificirane. Od štirih izseljencev iz Ljubljane leta 1892 je pri dveh navedeno upanje na boljši zaslužek, pri enem vzrok ni znan, pri četrtem oz. ženski pa je navedeno, da je sledila možu, ki je že nekaj let živel v Ameriki. Tudi za prvo polovico leta 1893 je pri babici-izseljenki navedena brezposelnost. 212! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 pri Študentu študij, pri ostalih pa mučen ekonomski položaj, medtem ko je za vse izseljence v drugi polo- vici tega leta navedeno le izboljšanje eksistence. Do leta 1908 so pri Ljubljani navedeni naslednji vzroki: 1. najdba, iskanje ali pridobitev dela, službe aU namestitve, 2. prislužiti si denar ali premoženje, 3. opravljati gostinski obrt (ena redkih konkretiza- cij), 4. slediti možu, bratu, staršem (včasih tudi kon- kretizirano: materi ali očetu), svaku, 5. vzrok neznan (tudi redka opredelitev). Delo, denar, služba so samostalniki, ki se pojavlja- jo najbolj pogosto, med glagoli pa: iskanje, pridobi- ti, najti. Vzroke izselitve iz ljubljanskih poročil ne smemo posploševati, saj so specifični za mestno oko- Ije Sumarna poročila o izseljevanju iz Kranjske Na podlagi okrajnih polletnih poročil so pri dežel- nem predsedstvu za Kranjsko izdelali sumarna poroč- ila o izseljevanju, ki so jih redno pošiljali notranjemu ministrstvu na Dunaj. Tudi ta poročila oziroma nji- hovi koncepti, so pri predsedstvu ohranjeni le frag- mentarno."" Rubrike poročila so skoraj identične z i Reklamni listič o parnikih, s katerimi so potovali tudi slovenski izse- ljenci v novo domovino preko luže (12,5 x 19,5 cm) rubrikami za okrajna poročila, razen glede navedbe upravne enote — sedaj so našteti okraji, izpuščena so imena ter poklici izseljencev, smer izselitve je bolj precizirana in sicer: v ZDA ah Severno Ameriko, Bra- zilijo in v druge dele Južne Amerike, in že v prvih le- tih so bili vzroki izselitve detajlirani: pričakovanje boljšega zaslužka, zadolžitev posestva, strah pred vo- jaško službo, ostah vzroki.*=^ Seznami potnikov izseljenskih pisarn Pomembno vlogo pri posredovanju izseljencev so imele paroplovne agenture in izseljenske pisarne po mestih ter potujoči agenti na podeželju. Zaslužek ni bil majhen, zato so se mnoge agenture ukvarjale tudi s posredovanjem ljudi, ki niso imeli urejenih vseh do- kumentov in so bile v sporu z oblastmi. S strani države so bile dane mnoge prepovedi spodbujanja iz- šel j e vanj a."^'' Za denar in manjša darila so nagovarja- li k izseljevanju tudi gostilničarji, železničarji in mno- gi posamezniki. Nadzor nad to pisano družbo posred- nikov je bila ena od glavnih nalog ljubljanske mestne poUcije, ki je dobivala informacije o njihovem delo- vanju tudi s strani državnih organov, žandarmerije, podeželskih občin in posameznikov. Da bi bil olajšan nadzor nad delovanjem agentur in pisarn so morale voditi evidence o prodaji kart in o tem poročati npr. v Ljubljani mestnemu magistratu na posebnih ti- skanih obrazcih. Oglejmo si primer takega obrazca izseljenske pisarne Edvarda Šmarde iz Ljubljane, fe- bruar 1914:« Glava: Compagnie Generale Transatiantique Parobrodna družba v Parizu Glavno zastopstvo za Avstrijo Dunaj, IV/2, Wiedener Gürtel 12 Naslov: Seznam oseb, ki jim je bila izročena vozna karta za III. razred pri izseljenski pisarni Ed. Šmarda v Ljub- ljani Rubrike: 1. številka v knjigi: brez oznake 2. datum: 6. januar 1914 3. ime in priimek potujočega: Zobec Anton 4. starost: 37 5. spol: moški 6. stan (samski, poročen, vdovstvo): poročen 7. obrt ali opravilo: delavec Državljanstvo: 8. domači kraj in okraj (Heimatsort und Bezirk): ZDA v Severni Ameriki 9. domača dežela (Heimatsland): ZDA v Severni Ameriki 10. Zadnje bivališče, okraj, dežela: Dolenja vas Potni dokumenti za vojne obveznike (dovolje- nja, potrdila, potni listi itd.) 11. predmet: ameriški potni list 12. izdajatelj: St. Louis, Minnesota KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 19 2131 13. datum izdaje: 15. 3. 1913 14. številka dokumenta: 342836 15. agencija: — 16. tekoča številka: — Ti obrazci so bili nekoliko različni glede števila ru- brik in njihove vsebine pri posameznih izseljenskih pisarnah. Tako je imel agent Avstrijske parobrodne družbe Simon Kmetec, ki je imel pisarno v Kolod- vorski ulici 26 v Ljubljani, poenostavljen obrazec z rubrikami: tekoča številka, ime in priimek, stanova- nje, starost potujočega, stan, poklic ter cilj potovanja in dokument.'" Ti seznami so pomembni ne samo za ugotavljanje števila potnikov posamezne agenture oz. izseljenske pisarne, temveč tudi za razmišljanje o pe- strosti potujočih, ki so prihajali iz raznih delov mo- narhije in se v Ljubljani odločili za nakup ladijske karte. IZSELJEVANJE IZ LJUBLJANE V primerjavi z ljubljansko okolico, kaj šele z že na- štetimi jedri množičnega izseljevanja v okviru Kranj- ske, je bilo izseljevanje iz mesta Ljubljane zanemar- ljivo majhno in gledano s številčnega deleža k slo- venskemu izseljevanju komaj omembe vredno, ven- dar glede sestave izseljencev zanimivo za vpogled v ta del mestne zgodovine predvsem z vidikov: kateri sloji oziroma poklicne strukture so se odločale za odhod v Ameriko, kdaj je bil obseg odhajanja največji, kakš- ni so bili razlogi za odhod itd. V vsem izseljenskem gi- banju je bila vloga Ljubljane mnogo bolj pomembna v nadzoru njene mestne policije tako izseljencev, kot vseh tistih, ki so z njimi »poslovali« (npr. železniških uslužbencev, lastnikov prenočišč, agentov in izse- ljenskih posrednikov itd.). Na prelomu stoletja je bila Ljubljana križišče mnogih, ki so prihajali in odhajali tako iz vzhodnih in jugovzhodnih predelov avstrijske kot ogrske polovice monarhije in so legalno ali ilegal- no potovali preko ali mimo mesta proti tržaški in še bolj množično proti zahodnoevropskim lukam (npr. Bremnu, Hamburgu, Rotterdamu in drugim), kjer so se vkrcaU na ladje, ki so jih vozile proti obljubljeni deželi, predvsem Združenim državam Amerike. Od- ločujoč je bil geografski položaj mesta v osrednjem delu Kranjske in zlasti železniško križišče, kjer sta se južni železnici, ki je povezovala avstrijsko metropolo Dunaj z njeno glavno izvozno luko Trstom (1857) in Reko (z odcepom v Št. Petru na Krasu 1873), priklju- čili gorenjska železnica (1870) in dolenjska železnica (s kočevsko progo 1893 ter novomeško 1894). Ljub- ljana je imela kot edino mesto na Kranjskem nalogo nadzorne postaje."' Ko govorimo o Ljubljani na prelomu iz 19. v 20. stoletje, moramo imeti pred očmi njen ozemeljski ob- seg oziroma področje, ki je bilo pod mestno upravo. Grobo rečeno je obsegala prostor med Rožnikom in Golovcem na eni strani ter Barjem, vključujoč vehk del k mestu, in progo dolenjske ter južne železnice na drugi strani. V tem obdobju se je razširila od prote- stantske cerkve in današnje opere proti Šiški (1892) in od šempetrske cerkve proti vzhodu do dolenjske pro- ge (1896), kar predstavlja le manjše ozemeljske prido- bitve pred priključitvijo občine Spodnja Šiška (1914)."' Poleg pravih mestnih delov, razdeljenih na posamezne okraje, so bih v okviru mesta še tim. pred- mestni kraji z bolj ali manj vaškim značajem: Črna vas, predel ob Dolenjski cesti, Hauptmanca, Hra- deckega vas. Ilovica, Karohnska zemlja in Orlove uli- ce. Ob dejstvu majhnega večanja mestnega teritorija je bilo naraščanje prebivalstva dokaj naglo: 1857 12.296 1869 22.593 1880 26.284 1890 30.505 1900 36.547 1910 41.7275» Od srede 19. stoletja prebivalstvo v Ljubljani stal- no narašča, in to naraščanje je ves čas največje na Kranjskem, čeprav se v desetletju 1900—1910 že opazi zaostajanje v porastuPresežek priseljenega prebi- valstva nad izseljenim je bil pri Ljubljani vedno pozi- tiven, kar nam tudi potrjuje, da izseljevanje iz tega mesta ni pomenilo kakega zaskrbljujočega problema. Ljubljana ni bila industrijsko središče in tudi mnogo bolj trgovsko kot pa obrtno.'^ Na prelomu stoletja pa je postajalo tudi denarno središče. Njena vloga je bila mnogo večja kot upravno, sodno, vojaško, cerk- veno, šolsko in kulturno središče, ne samo ožje kranjske dežele, temveč tudi širšega slovenskega pro- stora. Pretresali so jo tako nacionalni kot tudi social- ni nemiri in tegobe. Slednji so vplivali tudi na odloči- tev mnogih, da si poiščejo kruh v Ameriki. V nadaljevanju objavljam pregleda številčnega stanja ter poklicne strukture izseljencev iz Ljubljane. Oba pregleda sta dovolj povedna tako glede števila, kot tudi strukture in časovnih viškov izseljevanja iz mesta. (Glej strani 214, 215 in 216.) Poklicni in stanovski nazivi iz poročil o izseljeva- nju so zapisani v obliki, ki jim jo je dal uradnik mest- nega magistrata, seveda v slovenskem prevodu. Nez- nani so kriteriji označevanja, saj so v poročilih nave- deni bodisi poklici, obrti oz. viri preživljanja ali za- služka, bodisi nazivi — npr. pekovski pomočnik, pri katerih ne vemo, ali gre za navedbo pridobljenega na- ziva ali je dotični dejansko opravljal ta poklic pred odhodom v Ameriko. Marsikatere oznake so zelo splošne, npr. agent, za katerega ne vemo, aH je to trgovski, bančni, zavarovalniški ali kakšen drugi za- stopnik. Kljub manjkajočim poročilom in nedosled- nostim pri vpisovanju podatkov lahko trdim, da le dobimo neko sliko o poklicni strukturi ljubljanskih izseljencev. V odnosu do celote prevladuje med izseljenci de- lavski stan, ki je le v treh primerih tudi konkretiziran (poljedelski, rudniški in usnjarski delavci). Pri obrt- nih poklicih ali nazivih prevladujejo pomočniki, le 214 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 POKLICNA IN STANOVSKA STRUKTURA LJUBLJANSKIH IZSELJENCEV 1892—1912 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 215! redki so posamezni obrtniki in mojstri. Pri posestni- kih gre večinoma za manjše kmete z Ljubljanskega barja.^^ Kot posamezniki pa so zastopani nosilci dru- gih poklicev (npr. učitelji, duhovniki) ali stanu (npr. šolarji, študenti in drugi). Podrobnejša, toda časovno zelo zahtevna, obdela- va izseljencev bi bila mogoča za Ljubljano, kjer so ohranjene tako zglaševalne pole prebivalstva, kot tu- di popisi prebivalstva. Prve obsegajo vse v Ljubljani živeče oziroma stanujoče ljudi, kjer so poleg navedbe bivališča in njihovih sprememb tudi ostale »generali- je« posameznika in njegove družine, tudi z oznakami o izselitvi, npr.: Mostar Franc, hišni posestnik, ože- njen ima na zglaševalni poli označeno, da je bil od 3. 12. 1902 v Ameriki, kjer je leta 1904 umrl; sledil je hč- eri Apoloniji iz prvega zakona, ki je bila v Ameriki že od 5. 11. 1902. Mostarja Franca najdemo tudi v poro- čilu o izseljevanju za prvo polovico leta 1901. Ta pri- mer nam postavi vrsto vprašanj: zakaj je razlika v poldrugem letu od zaznamka v poročilu o izseljeva- 216 s KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 MESTO LJUBLJANA: število in struktura izseljen- cev po stanu in družinskih ter sorodstvenih razmerjih * — označuje le polletno število izseljencev I — prvo polletje (I. I.—30. 6.) II — drugo polletje (1. 7,—31. 12) nju in datuma na zglaševalni poli? Ali gre pri datumu 3. 12. 1902 za njegov drugi odhod, če imamo pred oč- mi hčerin prihod v Ameriko 5.11. istega leta, ki jo je moral nekdo pripeljati v Ameriko, saj je bila stara komaj 14. let? Že samo ta, naključno izbrani primer, nam odpre vrsto vprašanj.^" Vključitev popisov pre- bivalstva pa nam bi omogočila vpogled v socialni položaj izseljenca. Pri podrobnejši obdelavi bi lahko pritegnili tudi druge arhivske vire, npr. če omenimo študenta Pirca Alojza, ki je omenjen v poročilu za drugo polovico leta 1905. Pritegne nas naziv študent, vendar se izkaže, da je omenjeni Pire po končanem 6. razredu klasične gimnazije v Ljubljani dobil odhodno dovol- jenje šole 27. julija 1905, kar je zavedeno v gimnazijs- ki katalog.^^ S šestimi razredi gimnazije je v ZDA po- stal znan novinar in urednik. Šele temeljit pregled arhivskega gradiva občinskih, okrajih in deželnih organov, ki so pokrivah območje, kjer so živeli Slovenci v Avstriji, bo dal odgovor na vprašanje: katere evidence o izseljevanju so vodih in kakšna je njihova ohranjenost. Podoben pregled bi morali narediti tudi za območja, kjer so živeli Sloven- ci v ogrski polovici države in v Italiji. Marsikaj skri- vajo tudi dunajski arhivi, saj je zbiranje podatkov pri nižjih upravnih instancah služilo željam dunajskih ministrstev, predvsem notranjega ministrstva. V literaturi mnogokrat naletimo na trditev, da Av- strija ni kazala večjega zanimanja za problematiko iz- seljevanja in še več: da ni zbirala podatkov o tem po- javu. Če imamo pred očmi objavljene statistične pre- glede (npr. predvsem ob štetjih prebivalstva) lahko potrdimo gornjim mislim, vendar če pogledamo oh- ranjeno arhivsko gradivo, se nam pokaže, da je bilo zbiranje teh podatkov sistematično in tekoče vsaj v dobi najbolj množičnega zapuščanja domovine od 80. let 19. stoletja do prve svetovne vojne. OPOMBE * Objavo razprave je sofinancirala občinska raziskovalna skupnost Ljubljana Center. — ** Slikovno gradivo je iz do- kumentacijske zbirke Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU. — 1. Splošno sliko o izseljevanju iz av- stroogrske monarhije z navedbo virov in literature dobimo v delu Hans Chmelar: Höhepunkte der österreichischen Aus- wanderung, Die Auswanderung aus den im Reichstat vertre- tenen Königreichen und Länder in den Jahren 1905—1914, Wien 1974 (v nadaljevanju: Chmelar). — 2. V zvezi z izse- ljevanjem Slovencev je bilo doslej največ pozornosti posve- čeno ugotavljanju števila izselitev in priselitev (npr. v ZDA). Glej dela: Živko Šifrer. Kakšno je bilo izseljevanje z našega ozemlja. L del: Doba od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne, Ljubljana 1965 (rokopis na Inštitutu za slovensko iz- seljenstvo ZRC SAZU). Anton Cosar: Obseg, vzročnost in karakteristika slovenskega izseljevanja v tujino, Iseljeništvo naroda i narodnosti Jugoslavije i njegove uzajamne veze s domovinom. Zbornik, Zagreb 1978, str. 144—159. Matjaž Klemenčič: Ameriški Slovenci in NOB v Jugoslaviji. Mari- bor 1987. —3. Janko Pleierski: Nekaj vprašanj zgodovine slovenske v desetletju 1894—1904, Zgodovinski časopis, 1977, štev. 1—2, str. 7—8. —4. Priseljevanje v Ameriko in življenje Slovencev v novi domovini je obdelano v delih: J. M. Trunk: Amerika in Amerikanci. Celovec 1912. Jože Za- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 217! verlnik: Ameriški Slovenci, Chicago 1925. —5. Državni te- meljni zakon o splošnih pravicah državljanov je objavljen v Državnem zakoniku, štev. 142, 21. 12. 1867. Vojaški zakon pa v Državnem zakoniku, štev. 41, 11.4. 1889. —6. Chme- lar. str. 14. —7. Patent z dne 24. 3. 1832, Državni zakonik, zvezek 60, štev. 34, str. 71. — 8. Chmelar, str. 14. —9. Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL), Občina Ribnica, ar- hivska (a.) enota (e.) 3194. — 10. Občinska uprava. Glasilo kmetske Županske zveze (v nadaljevanju: Občinska uprava). V/štev, 7, 10. 4. 1910, str. 51. —11. Trditev teme- lji na pregledu popisov občinskih fondov, od katerih so mnogi zelo sumarni in lahko »skrivajo« tudi te kategorije gradiva. Pregledani so bili občinski fondi za Kranjsko. — 12. Obrazec je natisnila in založila tiskarna A. Klein & Comp, v Ljubljani (ZAL, Občina Škofja Loka, tehnična (t.) enota (e.) 98. — 13. ZAL. Občina Ribnica, a.e. 3194. — 14. Občinska uprava, Vlll/štev. 14. in 14. julij 1913, str. 105. Svarilna okrožnica: Ne v Ameriko!. — 15. ZAL. Obči- na Ribnica, a.e. 3194. — 16. Odlok Deželnega predsedstva za Kranjsko, 9. 1. 1887, štev. llOpr. — 17. EmaUmek: Pri- spevki k zgodovini izseljevanja iz Kranjske v Ameriko v le- tih 1910—1913, SIK 1967, str. 200.-18. Arhiv SR Sloveni- je (v nadaljevanju: AS). Deželno predsedstvo za Kranjsko (v nadaljevanju: DPK). konvolut 5: Dopis ljubljanskega magistrata predsedstvu 15. 9. 1913. — 19. AS. Okrajno gla- varstvo Ljubljana-okolica. fascikel z oznako Stari seznami izdanih potnih listov izseljencev. —20. AS, DPK, konvolut 5. Tiskan obrazec Učiteljske tiskarne v Ljubljani. — 21. ZAL. Občina Škofja Loka. t.e. 98. — 22. Znano rudarsko središče, kjer so živeli Slovenci (Jože Zavertnik: Ameriški Slovenci. Chicago 1925. str. 366). —23. AS, DPK, Splošni spisi leto 1902/ prot. št. 2803. —24. Glej op. 16. —25. AS, DPK. konvolut 5. — 26. Občinska uprava, IV/štev. 12, 25. junija 1913, str. 105. —27. Ema Umek: Prispevki k zgodo- vini izseljevanja iz Kranjske v Ameriko v letih 1910—1913, SIK 1967, str. 204. — 28. Obstoj teh poročil je razviden tudi iz kartoteke k spisom Deželnega predsedstva za Kranjsko, ki se nanašajo na izseljenstvo 1814—1918 (Kartoteka je na Inštitutu za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU v Ljubljani). — 29. AS, DPK. okrožnici leta 1893/štev. 713. z dne 5. 3. 1893 in iz leta 1908/štev. 2716. z dne 30. 5. 1908. Obe okrožnici v spisih nista ohranjeni in njeno vsebino poznam posredno iz arhivskega gradiva Občine Škofja Loka. t.e. 98. — 30. ZAL. Mesto Ljubljana. Reg 1/1638. fol. 666. Okrožnica štev. 950 z dne 12. 1. 1920. —31. ZAL, Mesto Ljubljana, Reg 11/21 (za leta 1896—1912), Reg 1/1004, fol. 308—312 (za leto 1894). — 32. AS, DPK, policijski odde- lek, konvolut 4. Ohranjena poročila za leto 1892, 1893. — 33. Ustna informacija direktorice Arhiva SR Slovenije Eme Umek spomladi 1988. —34, Glej op. 29. —35. Npr. Ivan Tavčar v ciklusu povesti V Zali, ki je izhajal v Ljubljanskem Zvonu leta 1894. V zgodbah se je dotaknil tudi problema iz- seljevanja v Ameriko, kjer med vzroki odhoda svojih juna- kov omenja strah pred sodnijo, beg pred odgovornostjo za- radi dekleta, ki je zanosilo itd. — 36, To razčlenitev najde- mo že v prvih sumarnih poročili deželnega predsedtva za Kranjsko notranjemu ministrstvu na Dunaju. — 37. Npr. leta 1911 je celo začasni komisar, ki je skrbel za občinska opravila v času razpusta občinskega sveta podpi.sal sloven- sko napisani spremni dopis h poročilu o izseljevanju za dru- go polovico leta 1910 (AS, DPK, policijski oddelek, konvo- lut 4). — 38. Opravilni zapisnik mestnega magistrata ljub- ljanskega, Ljubljana 1898. —39. ZAL, Občina Škofja Lo- ka, t.e. 98. —40. ZAL, Občina Škofja Loka, t.e. 98. —41. AS, DPK, policijski oddelek, konvolut 4. —42, ZAL, Ob- čina Škofja Loka, t.e. 98. —43. ZAL, Občina Škofja Loka, t.e. 98.-44. Glej AS, DPK, konvolut 5 in DPK, policijski oddelek, konvolut 4. — Sumarna poročila za leto 1910— 1913 je analizirala Ema Umek v razpravi, omenjeni pod opombo 27. — 45a. Glej op. 36. — 45b. Ernst Mayrhofer's Handbuch für den politischen Verwahungsdienst... II, Dunaj 1896, str. 947—. — 46. ZAL, Mesto Ljubljana, Reg. n/27. — 47. ZAL, Mesto Ljubljana, Reg 1/1188. — 48. Chmelar. .str. 158. —49. Vasilij Melik: Nekatere stra- ni razvoja Ljubljane 1848—1941. Zgodovina Ljubljane. Prispevki za monografijo. Ljubljana 1984, str. 201—211. — 50. Živko Sifrer. glej omenjena dela pod op. 2. — 51. Glej analizo izseljevanja Živka Šifrerja pod op. 2. — 52. Glej razpravo omenjeno pod opombo 49. in Marjan Drno- všek: Oris odnosa ljubljanskega občinskega sveta do mest- nega razvoja 1850—1914 s posebnim poudarkom na Hri- barjevi dobi. Zgodovina Ljubljane. Prispevki za monogra- fijo. Ljubljana 1984, str. 212—237. —53. Ugotovljeno na podlagi Zglaševalnih pol, ki se hranijo v Zgodovinskem ar- hivu Ljubljana. — 54. ZAL, Mesto Ljubljana, Zglaševalne pole. šk. 153. — 55. ZAL. Klasična gimnazija v Ljubljani, a.e. 5. —56. Glej Slovenski biografski leksikon in tam na- vedena dela.