Litt m kerle.'t dkUv-
ekage Hudctv». DtUv-ol M opravljani do veefa kar prtducirtt«.
Thle papar I« devotad lo tha Intareete of tKo working oUoo. Worker« aro en t triad to oil what they produce.
¡»"o?im*» Vil*VáaaTifc^rr'JclJaMMiuCmS? Bffiii: 4008 V. II. Sir., Ckieagt, III.
"DeUvci räch dežela, združite se!
PAZITE1

kl ao nehale po la g ve« iege naelova. prilepilo* na«a apode) ali
ne ovitku. Ako (470) |e številke . . leda i vam e prihodnje iteviiko nalaga Ilota palače iuro¿nlnt. Prosi. mov ponovite |o tak of.
STEV. (NO.) 469.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
• CH1CAGO, ILL., DNE 5. SEPTEMBRA, (SEPTEMBER) 1916. LETO (VOL.) XI.
Veliki problem na železnicah.
Obe kongresni zbornici sta sprejeli zakon o osem urnem delu. — Stavka na železnicah je vsled tega odpadla. Načelniki organizacij so tri ure po glasovanja v senatu brzojavno preklicali štrajk. — Predsednik
je podpisal zakon. — Kapitalisti se zanašajo se na najvišje sodišče.
Ko pišemo te vrstice, še ne vemo, kako se odloči veliki ln»j med železniškimi maguati in njih uslužbenci. Ko pridejo našim čitateljem v roke, bo glavno vprašanje že odločeno. To vprašanje se glasi: Stavka ali delo t
Odločitev je odvisna od kongresa. Ako bo oseuinrui delavnik na železnicah pred jutrom delavskega dneva zakon, tedaj izostane stavka; ako se kongres upre tej zahtevi ali pfc ne pospeši svojega dela. tako da bo o pravem času končano, tedaj izgleda, da je ni sile na zemlji,, ki bi preprečila ta boj, največji, kar jih je Amerika kdaj doživela med delom in kapitalom.
Nevarno je prerokovanje v takem stadiju, v kakršnem je sedaj zadeva. Zdi se nam pa vendar, da je kljub mrzličnim boje v ni m pripravam na obeh straneh veliko bolj pričakovati, da stori kongres, kar je neizogibno potrebno, kakor pa da pride res do brezobzirnega boja.
Kakor smo že poročali, je stopil predsednik Wilson s posebno poslanico pred obe zbornici kongresa in ju prosil, naj nemudoma ukreneta, ker je po njegovem mnenju potrebno, da se prepreči stavka, ki jo smatra načelnik vjade za nepopisno nesrečo za vso deželo.
PREDSEDNIKOV DOKUMENT.
\\ilsonova poslanica je zanimiva. V uvodu pravi, da je prišel pred kongres, da ga prosi za pomoč v skrajno rečeni |>oložaju, ki se je razvil iz zahteve železničarjev .da naj s«' jim prizna o-semurtii delavnik, zavarovan s poldrugo odškodnino za čezuriio delo.
"Stvar je v razpravi več kakor leto dni — pravi Wilson. Občinstvo jc bilo poučeno o zahtevah uslužbencev in o njih utemeljitvi, še bolj pa je bilo poučeno o ugovorih železniških družb in o njih nasprotnih zahtevah, ki gredo za tem. da naj se uvedejo nove razprave o gotovih privilegij ah; ki jih uživajo železničarji sedaj in o gotovih plačah. ki so jih dosegli po dolgoletnih pogajanjih. O tem naj bi se nanovo razpravljalo zlasti z ozirom na osemurni delavnik.
"Stvar je prišla približno pred tremi tedni na odločilno razpravo, rezultat je bil pa ta. da sta se obe stranki popolnoma razhajali. Posredovalna pota, ki jih določa zakon ,so se izkazala za zgrešena, sredstva za rešitev po razsodišču, ki jih predpisuje zakon, so hila odklonjena."
Predsednik omenja v svoji poslanici odklanjanje družb in njih stališče, da naj se vse zahteve podjetnikov in uslužbencev predlože meddržavni trgovski komisiji, kar so pa železničarji odklonili
STAVKA SKLENJENA
"&tiristotisoč mož, ki po formulirali svoje zahteve, je sklenilo stavko, če se odklonijo njih za htevf nadaljuje Wilson. Med tetr časom jc bil 1 september določen /a začetek stavke, ki naj u-> t a v i tovorni promet po vre j (le Hi.
POSLEDICE STAVKE.
"Tovorni promet po vseh Zedinjenih državah bi se moral ustaviti, dokler m l»i bila zasedena mesta stavkujočih. ako bi jih bi'o sploh mogoče zasesti. Mestom bi bil odrezan dovoz živil. Vsa trgovina naroda bi bila ohromljenn. Možje vsake vrste in vsakega poklica bi bili vrženi na cesto. Na tisoče in tisoče ljudi bi prišlo morda in skoraj gotovo na rob lakote in umiranja; to bi se pridružilo bedi časa, ker se ni našla podlaga za sporazum."
Ko je predsednik spoznal, «bi nima sedanji zakon moči, je stopil pravi — v dotiko z zastopniki železnic in organizacij ter jim ponudil posredovanje, ne kot sodnik, amp;:k kot prjstelj obeh strank, kot p »oblsščcnec narodi, v interesu pravično: Ji. kot zastopnik r.to müiorov mož, /.en 'v ot.ro! . l.i bodo modi plačati ceoo, n^prera-čunljivo ceno i/gob in trpljenja, j ko vrtrnja nekoliko o-.eb na tem, d« gledajo na rporns vprašanja le kot uslužbenci in podjetniki, namesto da bi jih smatrali kot patriotični državljani Z»dinjenih držav, ki se zavedajo velike odgovornosti, katero jim nalaga občinstvo.
OSEMURNI DELAVNIK
"Gospodarsko življenje našeea časa — pravi Wilson dalje — se zdi, da ?ro splošno za osrm-nrnim delavnikom. Zato sem pr^oročil voditeljem železni, naj uvedejo ocamitni delavnik namesto dosedanjega deseturnega za podlago plače in službe^ jaz bi pa z odnbreiijom kongresa ime. noval malo komisijo, ki bi opazovala učinke te izpremembe in skrbno preštudirala i/premenjene obratne stroške in delovne razmere ob obstoječih pogodbah. Ta komisija naj bi podala kongresu poročilo o dejstvih, ki bi jih našla, torta nobenih predlogov ne. Na pdlagi teh rezultatov naj bi se tedaj izknsafo, da se doseže sporazum med železnicami in uslužbenci."
Predsednik se je skliceval iii» odločitev najvišjega zveznega sodišča v nekem slučaju, ko je šlo za to, da obvaruje sodišče gotove stranke fi-
nančnih izgub. Sodišče je izjavilo, da si nc more napraviti sodbe na podlagi te<ga, kar se napoveduje, ampak da potrebuje izkušenj; naj se mu ne prinašajo kalkulacije in mnenja, ampak dejstva. Nihče ni sposoben, da bi mogel soditi o oseraur-uem delavniku na podlagi prerokovanj in cenitev.
PREDSEDNIKOVO POSREDOVANJE.
"Zato sem nadaljuje Wilson — ponudil železnicam takoj svojo prijateljsko službo, izhajajoč od predmnevanja, da se stori železnicam pravičnost, ako se izkaže, da morajo njih blagajne utrpeti posebno visoke izdatke.
"Zastopniki organizacij so sprejeli načet, ali zastopniki družb so ga odklonili vpričo dejstva, ki je bilo meni jasno, da bodo naposled od skupne akcije delavcev, ki jo bodo podpirale simpatije družbe, prisiljene sprejeti osemurni delavnik. Zastopnikom železniških družb sc je pa kljub temu zdelo umestno odkloniti prijazno posredovanje, pri katerem bi bile vse sile javnega in privatnega prava na njihovi strani Hali so se škodljivega vpliva špediterjev, ki bi se uprli povišanju tovornih tarifo v, katere bi pa moralo naposled vendar občinstvo samo plačati. Očividno ne zaupajo, da bi se meddržavna trgovinska komisija mogla u-preti ugovorom, ki bi se vložili.
"Nič jim ni na tem ležeče, da bi se zanesli na prijateljska zagotovila predsednika in kongresa. Za najboljše smatrajo, da bodo prisiljeni odneha-, ti, če žc morajo odnehati, ne vsled dobrih svetov, ampak vsled trpljenja dežele. Medtem ko so tekle rnoje konference z njimi in jc vse kazalo, da so priišle na mrtvo točko, so zastopniki organizacij nenadoma postali aktivni in so določili dan 4. septembra za štrajk."
NEMOGOČE RAZ80DIÖÖE.
Predsednik omenja, da vztrajajo železnice na-
svójí črki in pravijo, da ne odnehajo od načela razsodišča, dasi očitno ni sredstva, ki bi moglo prisiliti železničarske organizacije, da sprejmejo načelo razsodišča v vprašanju osemurnega delavnika.
"Nastopati za načelo brez možnosti, da se doseže rečitev po razsodišču, se mi je zdela potrata časa. Zato sem kot najboljši izhod predložil, da se v interesu miru prizna zahteva, ki mora itak dobiti odobretije kateregakoli razsodišča, ker zastopa interese in nazore ljudstva; kajti posledice take stavke bi bile hujše kakor posledice vojne.
".laz sem tako goreč zagovornik načela razsodišč v industrijskih sporih, kakor le inore biti kdo. V tem slučaju pa nisem mogel storiti nič druzegs, kakor pona jat i predloge. Odločati nisem mogel o volji,drugih, ki so imeli o vsem položaju popolnoma drilgnčne nazore, da, ki niti ne priznajo, da je poiozaj reči tak, kakršen prihaja nipo-slcd na dan.
PRED KONGRES.
"Ker se mi ni posrečilo, da bi bil pripravil stranki v kritičnem sporu do sporazuma, se obračam do Vas. in smatram, da ne smemo kot služabniki naroda ničesar opustiti, da varujemo živ- | ljenje in interese naroda.
WILSONOVI PREDLOGI
V tem zmislu resno priporočam sledeče zako-nodajstvo:
Prvič naj se takoj poveča in administrativno reorganizira meddržavna trgovinska komisija v zmislu predloge, ki je bila pred kratkim sprejeta v zbornici poslancev in je sedaj predložena senatu, da bo ta komisij* sposobna, da se bo mogla s tisto točnostjo in temeljitostjo baviti z mnogimi sedaj ji pripadajočimi velikimi in raznovrstnimi dolžnostmi, kakor ji ni mogoče ob sedanji konsti-tuciji in akcijski možnosti.
Drugič da se uvede osemurni delavnik kot zakonita podl.iga za delo in .plačo v službenem razmerju vseh železniških uslužbencev, ki so res zaposleni s službo na železnicah v meddržavnem prometu.
Tretjič naj se pooblasti predsednik, da imenuje majhno skupino mož, ki naj opazuje učinke sprejetega osemurnega delavnika v železniškem prometu.
Četrtič naj kongres pritrdi uvaževanju meddržavne trgovinske komisije o zvišanju tovornih cenikov, ako opravičijo dejstva tako zvišanje.
Petič naj se dopolni sedanji zvezni zakon, ki ravna o posredovanju, spravljanju in razsodiščem reševanju takih sporov, kakršen je sedanji, dodnvajoč mu določbo, da se, ako ostanejo scd.ij določena sredstva za poravnavo brezusp< šna, u-vede in izvrši popolna javna preiskava okoli"čin takega spora, preden je štrajk ali izpor zakonito dovoljen. *
Šestič naj se pooblasti predsednik, da r.mc v slučaju vojaške potrebe prevzeti kontrolo nad takimi deli in takim voznim mstrrijalom, ki je potreben za vojaške svrhe, z oblastjo, da lahko postavi uslužbence na takih vlakih in dotične administrativne uradnike v vojaško sltižbo Z?dinjenih
držav, kadar se izkaže, da jc potrebno za varen in reden promet."
Zadnjo točko razlaga predsednik s tem, da ne sine obramba dežele v nobenem slučaju trpeti. Potreba je prav sedaj zelo očitna, ko ho skoraj vse vojaške sile na mehiški meji.
Naposled priporoča Wilson, naj se sprejmejo določbe, ki omogočijo, da pridejo razsodbe razsodišč pred redna sodišča, zato da ne bo razlaganje izročeno eni spornih strank, ampak nepristranskemu in avtoriziraucmu tribunalu.
KAJ STORI KONGRES?
Argumenti, ki jih navaja predsednik Wilson v svoji spomenici, bi morali zadostovati, da bi storil kongres vse, kar je v njegovi moči, da prepreči stavko. l)a ni to nič nemogočega, izhaja iz izjav glavnih zastopnikov železničarskih organizacij, ki pravijo, da odvrne definitivni zakon o osemurnem delu stavko.
Poslanci in senatorji lahko pogledajo še iha-lo dalje v podrobnosti. Ako pravi predsednik, da bi bile posledice take stavke hujše kakor posledice vojne, ni daleč od resnice ali pa prav pri njej. Stavka še ni bila razglašena. Določen je bil le termin, kdaj da se prične, ako se ne prepreči, pa so se njeni učinki že v marsičem čutili.
Takoj so se nekatera živila podražila, predvsem krompir. Gospodarske potrebe sicer ni bi-,-, j lo nobene za to.. Ampak za špekulacijo je bil položaj tako mikaven, da ni mogla izpustiti prilike. Na nevvvorški borzi je krompir takoj poskočil za 50c do poldrug dolar.
To je bila le malenkost "za pokutšnjo", ki je dala slutiti, na kaj se pripravljajo oderuhi, ako pride res do stavke.
MOBILIZACIJA PRO VIANTIRAN J A.
Po večjih mestih — vsaj po nekaterih — so oblasti storile korake, da .bi bilo prebivalstvo to-di v slučaju štrajka z vsem zadostno preskrbljeno. Komisarji za živila so se ponekod pobahali, da imajo vse prekrasno urejeno in da nc bo ljudstvu ničesar manjkalo. V New Vorku so u. pr. sešteli yozove, avtomobile, čolne in ladje ter preračunali, da »lobe z njimi lahko toliko živil in drugih potrebščin, kolikor jih zahteva mesto v normalnih časih
I)a ne zaupajo svoji trditvi dobesedno, se spozna iz tegs, ker priporočajo Newyorcanom, naj se nauče jesti ribe namesto mesa. Morda tudi razumejo, da ne bodo mogli vsi vozovi in čolni in avtomobili in parniki služiti izključno komisa-rijatu za živila. Večine teh vozil sploh ne bi bilo, ee ne bi imela svojih normalnih nalog, ki jih bo treba opravljati, tudi če bo štrajk na železnicah.
Z ribami se ne morejo tolažiti mesta, ki ne leže nc ob morju ne ob jezeru. Sploh ni treba prevelikega duševnega napora za spoznanje, da mora na preživljanje ljudski hmnožic splošna stavka na železnicah katastrofalno vplivati.
ČASNIKI.
Hud>j kriza bi zadela časopise. Tisti, ki niso lokalnega značaja, bi izgubili skoraj ves pomen, zakaj razpošiljati se nc bi mogli. Toda še večje je vprašanje, kako dolgo bi mogli sploh izhajati. Kakor je znano, je s papirjem velikanska kalamiteta. Strašno se je podražil in primanjkuje ga. Tiskarne imajo večinoma le za nekoliko dni papirja v zalogi. Ko bi ta množina pošla, ga ne bi bilo dobiti od nikoder. Ker ne bi bilo kaj tiskati, ne bi bilo kaj pisati.
Pa si zamislite kulturno deželo brez dnevnega časopisja !
INTERESI V KONGRESU.
Ogromne kalainitete, ki jih mora neizogibno povzročiti želr/ničsrska stavka, so vplivale na predsednika, ter vplivajo in naravno morajo vplivati tudi na kongres. Toda če bi šlo le za to, da bi vsled stavke trpelo prebivalstvo, bi nam bilo zelo dvomljivo, če bo večina kongresa pripravljena skleniti rwemurni delavnik, da prepreči z njim stavko. Ta kongres je na|»osled vendar kapitalističen. in čeprav se tudi za njegove člane bližajo volitve in jim jc torej prijazno javno mnenje zelo potrebno, vendar ne morejo pozabiti, kakšne naloge so prevzeli, ko so bili izvoljeni in od katerih faktorjev bo njih ponovna izvolitev najbolj od-v i sini.
Ali kongresniki in senatorji imajo drug razlog. tehten razlog. da poizksuijo preprečiti žclcz-nienrsko stavko, tudi če je trebp v ta namen doprinesli malo žrtev. I stavljenje tovornega prometa ne bi zadelo le širokih slojev prebivalstva, ampak bi šlo tudi kapitalistom za noht?; kajti industrija in promet sta v sodobnem gospodarskem življenju tako spojena kakor siameška dvojčka; enega ne moren udariti, ne da bi zabolelo tudi drugega. V neštetih industrijah bi vsled železničarske stavke ne le na tisoče delavcev ostalo brez posla, ampsk tudi kapitalisti bi ostali brez profitov.
Tako stoje tukaj kapitalistični interesi proti kapitalističnim interesom. Železniški maguati — kapitalisti na eni strani — se z rokami iu nogami upirajo osemurneinu delavniku, češ to sega v denarno mošnjo. Municijski baroni, kralji jekla, olja i. t. d. — kapitalisti na drugi strani — pa pravijo: Nikar ne stavke na železnicah! Ta bi pobila naše profile!
Ce sklene kongres osemurni delavnik, ravna torej popolnoma v interesu kapitalitsov, dasi se zdi, kakor da bi bil tak zakon protikapitalističeu iu dasi rjovi kapitalistični časopisi, kakor da bi bil tak zakon začetek konca sveta.
PAPIRNATI BES.
♦Jeza kapitalizmu vdanih časopisov je res velika, in če se hoče človek zabavati, ni treba iskati šele "Comic Page". Komično je to časopisje v vsaki notici, katero napiše o položaju na železni* cr.h.En sam dan je včasi tako bogat takega neprostovoljnega humorja, kakor drugače ves teden ne.
Se preden je prišla zadeva pred kongres, smo čitali profila o spomenicah neorganiziranih železničarjev, ki so protestirali, da hoče organizirana manjšina voditi akcijo, s katero se neorganizirana večina ne strinja. Veliko bistroumnosti res ni bilo treba, da je človek našel vir takih protestov, katere so kapitalistični listi objavljali, preden so prišli na tisto mesto, kamor so ibli namenjeni.
Niti predsednik Wilson se ni dal zbluffatl s takimi spomenicami, ker je razumel, da mora 400.000 organiziranih železničarjev pač poznati mišljenje in razpoloženje mase bolje kakor tisti, ki — diktirajo take spomenice svojim podrejn nikom.
Sedaj pa eitamo zopet v celi vrsti kapitalističnih listov, da je imelo tisoč sprevodnikov tajen shod, na katerciu so sklenili, da ne pojdejo na stavko in so "baje" naznanili ta sklep W. H.
Hendrichsu, superintendent!! železnice Chicago, Milwaukee ami St. Paul.
Kdor ui še nikdar nikdar opazoval nobenega boja med delom in kapitalom, bo morda tako naiven,, da bo verjel take izmišljotine. Ampak malo bo takih lahkovernežev, zakaj podobni "sklepi" delavcev, ki "ne soglašajo k terorjem voditeljev" in hočejo ostati "zvesti svojim gospodarjem", so že tako star kapitalističen trik, da se zdi poročilo podjetniškega lista o katerikoli stavki čitatelju že pomanjkljivo, če ne oibsega tudi te pravljice.
Zabavna je bila sličica v "Daily News", ki je imela za predmet star dovtip, če naj rep miga s psom. Kep naj bi bili v tem slučaju železničarji. Pes pa naj bo Amerika. Ali naj imajo železničarji pravico migati z Zedinjenimi državami! Štiri procenti delavstva ugro*avajo oiaginjo in prosperity o vse dežele I
To je res šmentana reč. Nikdar nismo mislili, da so kapitalistični listi v Ameriki tako kolektivi tičnega duha. Štiristotisoč žefezničarjev bi se moralo ozirati na interese vse Amerike, ne pa na svoje . . . Ce se uveljavi to pravilo za vse slučaje, pridemo do zaključka, da morajo stati interesi splošnosti v prvi vrsti, potem šele pridejo, individualni interesi in interesi posameznih skupin.
Raca na vodi! To bi nam bilo zelo všeč. To ui nič drugega, kakor socializem. Ampak v računu Daily News manjka le neka malenkost, namreč ta, da živimo še v socialistični, temveč v privatno individualistično kapitalistični državi in da se tukaj še ne moremo ravnati tako, kakor se bo mogoče ravnati v socialistični družbi.
Poleg tega je prezrl kapitalistični list še drugo malenkost. Predrzno je. če hoče 100.000 železničarjev zastopati svoje interese, ne oziraje se pri tem na interese vsega prebivalstva. Kaj pa je tedaj to, če hoče par tucatov kapitalistov, ki imajo železnice v svojih rokah, pahrniti 100 iniljonov ameriških prebivalcev v sitnosti, zadrege, bedo in stradanje, le zato, ker predpostavljajo svoje interese interesom javnosti? Ne železničarji, ampak železniški maguati so tisti "rep, ki hoče migati s psom".
Chicaška "Evening Post" napada kongres v redakcijskem članku, češ da posluša zahteve par tisoč železničarjev in nc jemlje važnih interesov kapitala v poštev. Ves besen godrnja člankar. da imajo delavci "vse" dobiti in ničesar ne izgubiti. Kongres da je izgubil možatost in ener/.ijo, medtem k»> zastopajo železniški podjetniki "pr.ivi a-merikanizem ". Ako sklene kongres, kar zahtevajo železničarji, bo ta zakon "neustaven" in najvišje sodišče ga mora razveljaviti kot "razredno" postavo, ki ugaja "nesramnosti" organiziranih delavcev.
Takih cvetlic s kapitalistično /urnalističnih vrtov bi človek lahko nabral velike š »pc, in včasi bi bilo želeti, da bi delavci čitali take srborite filozofije, ampak da bi jih čitali s prevdarkom in si jih zapomnili za tiste čase. ko In» delavec zopet "Mr. Voter" in ko mu bodo ohljubovali hribe in doline tisti, ki označujejo danes že osemurni delavnik na železnicah za "delavsko nesramnost".
AKCIJA V KONGRESU.
Kakor se utvari razvijajo, pa vendar Ugleda,
da l>oino, preden pride liat iz tlaka, lahko konsta-tirali uspeh železničarjev v kongresu. V zbornici poslancev je večina spoznala, da je ¿as preresen za cepljenje dlak iu je s M8 glasovi proti 56 sprejela Adamsonovo predlogo, o kateri so železničarji izjavili, da jo smatrajo za zadovoljivo in da bo štrajk preklican, ie bo sprejeta. Dodatki, katere je zbornica pripojila predlogi, se tičejo le časa, kdaj naj zakon stopi v veljavo. Od 21. decembra je bil ta datum preložen na 1. januarja, lzvze-te naj bi bile od določb tega osemurui delavnik vpeljavajoeega zakona železnice, ki so krajše od 100 milj.
KONGRESOV SKLEP.
V glavnih potezah obsega predloga sledeče določbe:
Osem ur dela se smatra za delavnik in za podlago odškodnine za uslužbenec na vlakih v meddržavnem prometu, začenši s 1. januarjem 11)17.
Predsednik imenuje komisijo, sestavljeno iz treh članov, ki naj šest do devet mesecev opazuje učinke oscmurnega delavnika in poda kongresu poročilo o svojih preiskavah.
Tekom preiskave in 30 dni po njej naj se mezde ne znižajo. Delo čez čas naj se plačuje po običajnem mezdnem tarifu.
V SENATU.
Vse je sedaj zuvisno od senata, kateremu je bila predložena podobna predloga. Na predlog senatorja Xcwlanda je bila položena na mizo, tla se omogoči razprava o Adaiuaonovi predlogi, ki je bila brez posebnih formalnosti podana senatu od poslanske zbornice t l^oj. ko je bila tam sprejeta.
PRIPRAVE KAPITALISTOV.
Železniški magnati nosijo v teh dneh nepo-mičnc krinke. Kakšne obraze delajo za njimi, pa vendar ni težko uganiti. Pačijo se, ker se jim je zadeva izmekuila iz rok iu se zaradi tega deloma jeze, deloma pa vesele. -
Da bi si haš želeli stavko, se ne more trditi. Zakaj očitno je, tla so se železničarji topot dobro pripravili za hoj iu tla poznajo položaj. Ako se ponesreči tudi kougresovo tlelo, tedaj je stavka tako gotova reč, tla je kapitalisti z vsemi svojimi bogatimi močmi na noben način ne preprečijo. In to pomeni, tudi če traje le nekoliko dni, izgube, ki morajo segati v miljone.
Po izgubah pa niso kapitalisti nikdar hrepeneli. .Magnati si torej na trhem sami žele, da prepreči kongres stavko, tudi če jim za to vsili osemurui delavnik. Preveč se jim tega ni bati, kajti če bo za to kaj stroškov, *o prepričani, tla jih bo plačalo občinstvo.
Nezadovoljni so pa vendar, ker bi bili te stroške v oliliki povišan rti tovornih tarifov radi iztlačili i., občinstva izključno za svoje žepe.
Povrh so pa načeloma jezmi. Kapitaliste jezi vsaka koncesija, ki jo morajo napraviti delavcem, ker jo smatrajo za omajan je svoje avtoritete. V sedanjem slučaju so pa ozlovoljeni. ker se je zgodili». da se je tretja sila vrinila med nje in njihove uslužbeiu-e. Da določa kongres delovno dobo na železnicah, pomeni zanje, tla niso več absolutni gospodarji "v svoji hiši''. To je tisto, kar imenuje Evening Post 44neameriško".
In to je tisto, kar tlraži pomisleke kapitalistov sph«h. Ako si je kongres vzel pravico, da določa delovno dobo v tovornem prometu na železnicah, tedaj ni nobenega principielnega razloga,, zakaj se ne i»i lotil socialnega zakonodajstva sploh. Prav tako lahko določi maksimalno delovno dobo v industriji ,lahko zakonito ustanovi minimalne mezde, lahko uvede vsakovrstne reforme, ki jih smatra kapitalizem za poseganje v njegove domače pravice.
Tako so bili kspitalisti ves teden v zadregi,
da ao ae jiui za krinkami neprenehoma menjali kiali iu sladki obrazi.
Ali dokler še ni bilo jasneje videti poti, katero ubere kongres, so ae pripravljali za hoj. V tem ni bilo nič novega. To se je vršilo popolnoma po starHi navadah in metodah. Ozirali so se po »tavkokazih. Skebskc agenture so imele dobre Čase. In gospodarji so se bahati. V časniških člankih in intervjuvrti so govorili, kakor da bi imeli cele armade stavkokszov na razpolago, tako tla bodo tekli kar vsi vlaki.
Z lune bi bil moral priti mož, ki bi jim bil to verjel. Nekoliko lenuhov, ki jim smrdi delo, pa jiiu je skebstvo zaradi tega poklic, ae najde vedno. Ali o znatnih množicah stavkokazov ne more biti govora, ker ni tistih, ki hodijo skebat v resnični bedi iz slabosti in neznanja.
8 tistimi, ki jih rekrutirajo skebske agenture, se marsikje lahko kaj počne. V tovarno ali v jamo se nažeuejo, tam so pa skriti očem delavstva; ni jim trebs delati, ker so izpolnili svojo nalogo, če so na boječiiejše napravili vtisk, tla se dela.
Na železnicah je tak bluff popolnoma nemogoč. I)a je stavka zlomljena, se vidi tedaj, če se vlaki nakladajo, ranžirajo in če — vozijo. Ali s skebi ni mogoče niti na «postaji premikati vozov! Ako bi se res poizkusilo kaj takega, bi imeli na železnicah v enem dnevni lahko več nesreč kakor normalno vse leto. Ker je pa pri železniških katastrofah — zlasti v tovornem prometu — tako, da je ushržbeneevo življenje najbolj v nevarnosti in ker ne ljubi stavkokaz na božjem svetu ničesar tako kakor sebe, bi i>ar kara m bol o v zadostovalo, da bi se vsa plemenita družba razbežala.
Tako »o bile priprave s stavkokazi prazaprav le haharije. Iu take so bile priprave podjetnikov sploh. Priznati niso smeli, tla l>odo Boga hvalili, če ne bo stavke. Ali želeli so bolj prisrčno, da je nc bi bilo, kakor železničarji sami.
PRIPRAVE VLADE.
Tudi vlada je storila svoje korake. Grozeča zelczničarska stavka je vplivala na položaj — na mehiški meji. Od tam so namreč poklicali razne miličarske regimente domov. Seveda za to, da bodo varovali red in mir, če bo treba. Na to je treba v prvi vrsti misliti, ako zažuga kje stavka.
NTa mehiški meji res niso imeli kaj opraviti. Dolgočasili so se in jezili, ker niso imeli tiste udobnosti kakor doma, ker so jih komarji nadlegovali in ker niso nikakor mogli doseči slave. Precej se jih je že vrnilo domov, ker so izgubili ob Rio Grande upanje, tla postanejo Napoleoni.
Sedaj ni bila treba takega poslavljauja. Vračali so se kot "pravi junaki". In obljuboval se jim je opravek. Tak opravek, kakršnega so bili iniličarji bolj vajeni kakor bojev z Villo in hamliti.
Ztli se, da tudi iz tega opravka nič ne bo. In mislimo, tla tudi v slučaju štrajka ne hi bilo nič iz njega; vsaj železničarji ne bi bili dali povoda zanj.
BOJ SE NADALJUJE.
Kmalu bomo na jasnem.
Ako postane osemurui delavnik zakon, ne bo stavke. Ali boj tudi s tem ne bo končan.
Osemurui delavnik je en tlel železničarskih zahtev. Za ostalo se bodo morali bojevati dalje. Oči bodo morali imeti odprte, da ne bodo podjetniki preveč speljavali vode na svoj mlin, kadar se bodo "študirali" in 4'računali" učinki oscmurnega delavnika. Skrbeti bodo morali, da ne bodo podjetniki s protipotezami uničevali njihovih uspehov.
In pripravljati se bodo morali za nove boje. Kajti z dosego oscmurnega delavnika je končana ena bitka; boj med delom in kapitalom se pa nadaljuje — do končne odločitve.
OLASOVANJE V SENATU.
V soboto je imel aenat odločevati o predlogi, od katere je 'bilo odvisno vprašanje boja ali iniru. Debata je bila živahna in je imela tupatam izredno dramatične momente. Nasprotniki organiziranega dela ao napenjali vse moči, da bi preprečili zakon, ki pomeni zmago delavstva iti so predlagali vsakovrstne irpremeiube iu dodatke. Vsi ao bili z večino glasov odklonjeni. Najdalektmežnejši je bil UnderwoOdov amendment, ki je zahteval, naj se pooblasti meddržavna trgovinska komisija, da ustauovlja plače iu deluvui čas. Ta predlog je bil odločno |M>rtržen s 57 glasovi proti 14.
Nekoliko minut po šestih zvečer je 'bila Adsinsonova predloga odglasovana in sprejeta s 43 glasovi proti 28 brez izprememhe iu brez dodatka, kakor je prišla iz poslaniškc z bor nie«. Vslcd tega ni bilo treba nobene skupne konference obeh zbornic, ampak le še Wilsonov podpis, o katerem pa seveds ni bilo dvoms, ker je sprejeti zakon ustrezal željam, izraženim v predsednikovi spomenici.
ftTRAJK PREKLICAN
Tri ure po odločilnem glasovanju v senatu so načelniki štirih velikih železničarskih organizacij razposlali šeststo šifrirauih telegramov, ki so železničarjem uaznauili, da ne bo stavke in da teko vlaki na Labor Day kakor vsak dan.
Malo je manjkalo, da ni v Texasu in Lousiani na črtah železnice Southern Pacific vendar izbruhnila stavka. Podpredsednik sprevoduiške organizacije A. K. Farguharson je naznanil, tla se je zgodila napaka s šifriranim telegramom, ki je bil poslan v Houston in v nedeljo je bilo tam vse pripravljeno za štrajk. Napaka se je v pravem času opazila in popravila.
ZAKON PODPISAN.
Predsednik Wilson je podpisal zakon v svojem privatnem železniškem vozu na postaji Union Station, kjer se je ustavil na poti iz Shadow Lawn, N. J. v Ilodgenville.
Začetkoma je bilo namenjeno, tla pojde v Belo hiao in podpise tam. Namesto tega je potem ■priiel pomožni tajnik Rudolf Förster s predlogo na postajo in Wilson jo je podpisal brez ceremonij. Nihče ni bil navzoč pri podpisovanju. Pač pa je bilo nekoliko železničarjev na delu blizu Wilso-novega vagona, in napravili so toliko presledka v svojem poslu, da so videli, kako je predsednik podpisal njih zakon. Neki strojevodja se je pripeljal s svojo lokomotivo ravno mimo in je proslavil podpis zakona z nekaterimi dolgimi žvižgi iz parne piščalke.
Da ne bo o zakonitosti podpisa nobenega dvoma, podpiše predsednik zakon še enkrat danes, ko se vrne v Belo hišo.
MIR PROVIZORIČEN.
Z akcijo predsednika in kongresa je bila sedaj pričakovana stavka preprečena. Za sedaj pa to ie ne pomeni definitivnega miru, ker še ni znano, kako sprejmejo družbe to rešitev. Od mnogih kapitalističnih strani je bila že zadnji teden razširjana teorija, da je zakon o osemumem delu neuatavei iu napovedovalo se je, tla bo najvišje zvezno sodinče poklicano, naj odloči o vprašanju ustavnosti in neustavnosti postave.
l>ahko je mogoče, tla so bili to le poizkusi, da se napravi pritisk na kongres. Lahko se pa zgodi, da store nekatere drirzbe še zadnji korak in apelirajo res na zvezno sodišče.
S pravnega stališča pač ne more biti nobenega dvoma, tla ima kongres pravico sklepati o osemurnem delavniku in tla je zakon vslcd tega popolnoma ustaven. Ali najvišje sodišče si je že večkrat prikrojilo pravo po svojih nazorih. Vendar je v sedanjem slučaju težko verjeti, da bi sodisče ugodilo željam kapitalističnih zagrržen-
eev, kajti kakor je spoznal kongres, kako velika reč je na kocki, bo tudi najvišje sodišče razumelo, da gre za vprašanje, s katerim ni dobro uganjati pravniške burke.
Nihče pa ne more hiti prerok, in zato so sicer želez, orgauizacije odpovedale stavko, vendar pa ostanejo pripravljene, da stopijo v boj, če bi se družbe res zatekle k najvišjemu soiIinču in bi to razveljavilo zakon o oseiuurneiu delu.
V takem slučaju se boj vsak čas lahko ponovi.
NAUKI.
Vsakdo mora razumeti, da je bila organizacija prvi pogoj uspeha. Brez nje ne bi bili mogli železničarji uiti misliti na kakšno gibanje. Toda organizirani so bili železničarji že dolgo, iu vendar smo bili dostikrat priče njih krutih porazov. Da niso bili topot zopet, premagani, je predvsem pripisati njihovemu «poznanju, da jc za uspeh ne-izogibuo skupno delo. Dokler je bilo mogoče, tla je bratovščina strojevodij napovedala štrajk, kurjači so pa nadalje opravljali tlelo ali pa narobe, je bila vsaka odločilna zmaga izključena.
Topot se štiri organizacije solidarno nastopale. Družbe niso imele opraviti le s kurjači ali pa le s sprevodniki, ampak z železniškimi uslužbenci sploh. Če bi bilo prišlo do štrajka, bi bila stavka splošna. To je nagnalo strah v kosti ne le družbam. ampak tudi vladi.
Se veliko enostavnejše bi bilo tlelo za železničarje, ako bi bili imeli namesto štirih bratovščin eno skupno moderno železničarsko organizacijo. To bi jim bilo prihranilo mnogo -truda, mnogo sitnosti, mnogo komplikacij in mnogo denarja.
Drugo, kar je za delavstvo zelo poučno, je dejstvo, tla je v gospodarski hoj posegla vlada in za njo kongres. To gibanje je v zadnji instanci odlt>čiIa politična sila. Iu to mora pokazati delavstvu, kako važna je zanj politična moč.
Zakon o osemurnem delu je bil sprejet v o1»eli zbornicah. Ali s tcin ni rečeno, da je moral hiti sprejet. V poslanski zbornici in v senatu je imel opozicijo. Ta opozicija bi bila lahko tudi večja, tako velika, tla bi bila pokopala zakon. Sedanja sestava kongresa ne daje delavstvu nobene garancije, ker ga delavstvo nc kontrolira. Brezpogojno gotovo bi bilo .da bi bil zakon o osemurnem delu sprejet, in sicer da bi bil sprejet brez pogoja, če bi bila večina kongresa delavska, socialistična.
Nihče med železničarji ne bo dvomil, da je bila zakonita rešitev ugodnejša od stavke, ki bi bila tudi uslužbence veljala ogromne svote in jim naložila velike težave. Kajti štrajkati se ne pravi pasti lenobo. Štrajk je boj z vsemi napori in žrtvami in z vsem rrzikom boja. Da se je štrajk preprečil, se je zgodilo tu«li na zadovoljnost železničarjev, in zato so uslužbenci tudi nekoliko odnehali, le tla se je je izpolnila njih glavna zahteva.
Kako bi bilo, če bi bila v kongresu namesto demokratične socialistična večina? Ta ne bi bila čakala, da pride Wilson s svojo poslanico prednjo, ampak takoj, ko so železničarji izrekli osemurno zahtevo, bi bil tak kongres sprejel primeren zakon; železničarjem pa bi bili prihranjeni napori iu stroški celega leta. Gomperg lahko obsoja zakonito ureditev delovnega časa, kolikor lio'e; praksa kaže, da spoznava delavstvo vrednost takih zakonov. Kakor je bilo dobro, tla se je vpeljal osemurui delavnik za železničarje z zakonom, bi bilo dobro, če bi se enako vpeljal za vse delavce. Ne zato, tla ne bi bilo več delavskih bojev, ampak zato, da bi delavci dobili proste roke za druge boje.
Tako potrjuje tudi ta boj veliki nauk, tla je za delavce najvarnejša osvojitev politične moči. Za tako osvojitev je pa treba politične organizacije. Taka politična organizacija inora biti neodvisna otl kapitalizma in njegovih sil. Taka organizacija je edino socialistična stranka.
O ustanovitvi Petrograda
Ko je lani na "vzhodnem bojišču" nastal veliki preobrat, ki je potisnil ruske armade iz Karpatov in s Poljskega ter so se nemške vojske gnale proti Rigi, se je to gibanje smatralo za ofenzivo proti ruskemu glavnemu mestu, in po naglem umi-« kanju ruskih čet je bilo nekaj časa res veliko vprašanje, ali bo mo4oče ustaviti nemško prodiranje, preden postane nevarno Petrogradu.
Letos se je ponovilo napovedovanje nove nemške ofenzive proti Petrogradu. Izvršilo se sicer ni, razumljivo pa je, da se nemški generalni štab jezi. ker se je moralo prodiranje ustaviti prav tam, kjer bi bilo postalo najbolj mikavno. Zasesti sovražnikovo glavno mesto pomeni, čc že nič drugega, vsaj velik moralen uspeh in zadoščenje ča-stihlepnosti.
Vojaško l)i zavzetje Petrograda pač ne imelo večjega pomena kakor okupacija kakšnega velikega mesta sploh; odprlo bi pot proti Finski. Toda do osvojitve ali sploh do poraza Rusije bi bilo tudi odtod še daleč. V tem oziru ima veliko večji pomen Moskva, ki jo mnogo Rusov danes še smatra za "pravo'' glavno mesto Rusije.
Znano je, da je ustanovil Petrograd šele car Peter Veliki, po katerem ima mesto tudi ime,»in sicer je bilo do sedanje vojne oficiclno rusko ime 44 Peterluir*g". Zdaj ga je car prekrstil v Petrograd. ker ima IVterburg preveč nemški zvok.
(«lavni namen za ustanovitev Petrograda je bil ta, da sc zavaruje Rusija z močno trdnjavo proti pa/apdnim sovražnikom, da se naretli iz nje evropski« vele v last in se ji odpre pogled na zapad. Tedanje stanje ob Baltiškem morju je bilo za Rusijo zelo kritično iu prav tam je hotel Peter Veliki odpreti svet veliki ruski moči.
Že leta 1M24 je stala na mestu, kjer se izliva Njeva, mala nt niha Novgorodcev (Orešek), ki pa je leta H» 17 prišla v roke Švedom. Rusija je pač poznala pomen svoje male trdnjavice, ki je bila sanjo nekakšna Ahilova peta; zato je sklenila, da si pribori na vsak način trdnjavo nazaj in je ne odstopi nikomur več in poti nobenim pogojem.
Važnost kraja jc spoznal posebno Peter Veliki, ki je vedno hrepenel po tem, da naredi iz ru-
skega nafoda svetoven narod. Ko je osvojil Nieu-šanc ob ustju Velike Njeve, je dobil s to trdnjavo pristan, ki je odprl morje severni Ruski.
Ko je imel malo potem v oblasti vse ustje Njeve, se je lahko pripravil na nadaljnje tlelo.
Ob Njevi jc bilo tedaj nekaj'čez deset prista-vic in vasic. V vojnem svetu se je sklenilo, tla se vse to izpremciii v trdnjavo proti sovražniku, ki je pretil prav na tem kraju z vso silo. Meseca maja je Peter v spremstvu svojih generalov na -tančneje pregledal kraj. Peljal se je na čolnu po Njevi iu ogledal obrežje. Njegovo pozornost je zbudil otok Knisara. ki tleli Njevo in Njevko, in ga je takoj imenoval Lust-Kiland (Veseli otok), kakršnega se je tudi kazal v tem letnem času (v maju).
Tu je sezidal Peter trdnjavo (16. maja 1703), ki jo je nazval Sankt-Peterburg. Dovoljeno je bilo takoj zidati tudi na sosednjih otokih. Neprestano je delalo 20,000 zemljekopov, ne glede na vojake in druge delavce, in delo so nadzirale prve glave Rusije in z največjim zanimanjem Peter sam. ('cz poltlrug mesec je bila trdnjav* dovršena že toliko, tla se je v njej lahko obhajal praznik sv. Petra in Pavla.
Spočetka so delali domačini, potem pa so zgnali vkup delavce iz vse Rusije za petnajst let. , Delavcev je v začetku mnogo pomrlo, ker niso imeli niti strehe niti hrane. Stavba ene same trdnjave je stala 100,000 človeških življenj. A vnema za bodočo prestolnico je bila meti delavci tolika, «Ia se niso dali ostrašiti in so umirali na kraju slavnega bodočega ruskega mesta. Vlada je naselila kmalu v mestu najpodjetnejše rokodclee in trgovce in meti njimi tudi dvorjane. Mnogi špekulanti seveda niso bili tu takoj zadovoljni in so pobegnili; a Peter jih je dal poloviti in jih prisilil, da so ostali v mestu. Sploh se car Peter ni dal oplsšiti od zapocetega dela. ampak jc snoval le še vedno nove načrte. Hotel je ustvariti drugi Amsterdam, ki mu je ostal v spominu iz njegovih mladih let. Velel je torej velmožem in kupcem zidati oh morju svoje hiše; v slučaju, da je komu insnjkslo denarja, sta zidala dva gospodarja sku-
paj. Tako je hotel privleči s silo Rusijo k morju. Določil je tudi, kakšna naj bodo nova poslopja.
Tako jc rastel Petrograd od dne do dne in prebivalstvo se je množilo nenavadno hitro. Volji Petrovi se je f>ilo pač težko ustavljati. Skoro jc lahko videl Peter pred seboj svoje mesto, dasi ne takšnega, kot si ga je bil mislil. Vasiljevski otok je hotel pozidati na način Benetk, in na isti način tudi Peterburški in Amsterdamski otok, a to se mu ni posrečilo. Med prvimi poslopji Peterburga je bil "domik Petra Velikega" in velikansko poslopje Menčikova na Vasiljevskem otoku»; med prvimi ulicami je bila Velika in Mala dvorjanska ulica. Prvi večji del mesta je nastal v prvem desetletju ob Veliki Njevi in Veliki Njevki, najbolj obljudena in najbolj živahna stran mesta pa je bila na Peterburškern otoku, na Trojickcin trgu, kot je še sedaj. Tu so imeli svoje hiše carjevi ljubimci. Kmalu potem je nastala cerkev sv. Tro -jiee. Zraven je bil "gostinij dvor", ki pa je bil leta 1710 zažgan in potem nov lepši postavljen. Zraven mostu je bila prva "avsterija" (gostilniča). kamor je zahajal tudi sam Peter večkrat krepčat se. kadar je prišel iz cerkve sv. Trojice.
Glavni trg je bil Trojiški trg. Tu sc je vršila javna zahvala po Poltavaki bitki 27. julija 170!>. Tu so bile maskeratle, ki so trajale po cele tedne. Tako se je razvijalo življenje v novi stolnici.
Leta 171H je bil sezidan Petrov "ljetni dvorec" z vrtom. Vrt je bil lepo okrašen in je nudil prebivalcem dobrih krepčil. Krasila sta ga zve-rinjak in tieuik s posebnimi vrstami ptic in zverin. Njevski prospekt je bil tedaj še drevored, pozneje se je krasno pozidal. Kanali so ločili mestne oddelke.
Ix»ta 1721 so jeli zidati druge tlele mesta. Tako je nastalo v dvajsetih letih mesto Petrograd, res delo podjetnega moža. In kako bi se razvilo mesto v nsjbliinjih naslednjih letih, da ni bolezen ustavila Petrove delavnosti, se more le ugibati. 1. januarja je namreč car sam reševal na votli ljudi. ko je Njeva preplavila bregove. Pri tem si jc nakopal bolezeu in umrl 28. januarja 1725.
Tako se je ustavilo veUko. po carjevih mislih komaj započeto delo, prav ko j«- Peter mislil na okra še nje novega mesta.
Katarina 1. in Peter II. sta se za IVterburg malo brigala. Klizabeta se je sicer brigala za o k rase nje mesta, a živela je večjidel v stari stolnici v "matuški Moskvi". Katarina II. se je zopet poprijela tlela. Več lepih stavb je iz časa njenega vladanja. Da bi se mesto bolj naselilo, je zapo -vedala v Pcterburg prignati vse Ruse, ki niso imeli doma. Medtem so bili požari v letih 17.16 do 17:18. Mesto je mnogo trpelo, Vendar je imel IVterburg ob nastopu Katarine II. 250,000 prebivalcev. Katarina je izdala pravila za zidanje novih stavb in tikraševanje mesta.
Mesto je rastlo in doseglo skoraj svoj vrhu -nec. Posebno sc je dvignilo v dobi te carice mesto v trgovskem oziru. Štel je Petrograd v njenem času 4600 velikih poslopij in okoli 70 cerkva. Zal, da se je njen naslednik Pavel zopet manj zmenil za novo prestolnico. A njegov sin Aleksander je Petrograd zopet povečal. Poti njim je doseglo mesto 400,000 prebivalcev. Tako je stalo ob začetku 1!). stoletja v isti vrsti s stoletnimi mesti drugih tležela. '
Najlepše stavbo so prirastle Petrogradu pod Aleksandrom II. Alcksandmvski most in več razkošnih poslopij spominja na njegovo vlado. Prejšnje dvo- in tronadstropne hiše so se umaknile pet- in šestnadstropnim. Mesto je postalo središče ruskega življenja in ruske književnosti. Tu so živeli ženiji Puškin, Lcrmontov, Gogolj, Turge -nje v itd.
V drugi polovici devetnajstega stoletja je zopet napredovalo za lepo število krasnih stavb. Kako hitro je rastel IVterburg. naj svedoeijo te le številke: Za vlade KI izahete je imel 150 tisoč prebivalcev, za časa Katarine II. 250.000. za Aleksandra I. 425,000, za časa Nikolaja 515.000, za Aleksandra II. 84.1,000 prebivalcev, in zdaj ima okoli poldrug miljon ljudi, ki prebivajo v f!2,000 hišah, med katerimi jc mnogo krasnih, monumentslnih zgradb.
ADVERTISEMENT
Avstr. Slovensko
Us<sas»S— M- iMuvarj«
im
Bol. Pod. Društvi
fahr«*« a
IM v ériavl
Sedež: Frontenac, Kans.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik : MARTIN OBKRŽAN, Box 72, E. Mineral, Kana. Podpreds: JOHN GORÂEK, Hox 179, Radley, Kana. Tajuik: JOHN CERNE, iiox 4, Breezy llill, Mulberry, Kans. Blagajnik : FRANK STARCiC, Box 246, MiAberry, Kaua. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kan«.
NADZORNIKI: PONURAO JURSE, Box 207, Radley, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kana.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4. Woodward, Iowa. FRANK STUUIN, Box 226, Jennv Liml, Ark. MATIJA LETINA, Box 23, Franklin, Kana.
POMOŽNI ODBOR: WILLIAM IIROMEK, Box 65, Frontenac, Kans. ANTON KOTZMAN, Box 514, Frontenac, Kans. Sprejemna pristojbina od IG. do 45 leta znaša $1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati gl. tajniku. — Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku.
2ivila na Turškem.	da je njena zmaga nemogoča. Ampak
Turška vludu je vzela pod svoje potem bo treba plačevati. In nemara nadzorstvo oziroma vodstvo vse mline odpre plačevanje ljudstvu vendar kaj in pekarije v vseh svojih zemljah; oči.
dalje je tudi vpeljala postavo zu mak-	-
simalno eeno za vso hrano. Določila	Kitajska setev,
je tudi že kazni za one, ki ne bi de- Znano je, da je kitajska dežela sil-lali tako, kot določajo postave, tičoče no obljudena; v njenih mejah živi na|d se razdeljevanja hrane. Te postave 400 miljonov ljudi. To je le mogoče, bodo v veljavi le tako dolgo, dokler ker Kitajec zemljo drugače obdelava se razmere, ki so nastale vsled vojne, kakor naš kmet in mu prinaša izredno ne obrneje na bojje. Tukaj je par obilne žetve. Petrogradski inženir točk te postave: .	Dunčinskij se je s tem temeljito buvil
"Oni, ki skrivajo hrano ali druge in je gospodarske liste seznanil s to stvari, ki jih prebivalstvo neobhodno j stvarjo.
potrebuje, oziram, oni, ki zapirajo Kitajec seje svojo rž tako: Pripravi | svoje trgovine z namenom, da ne bo- «i gredo, ki obsega približno 30 sež-! do prodajali blaga, bodo poleg zapora njev, in vanjo vseje 4 kilograme rži. tudi s tem kaznovani, du se jim bo vse To treh tednih vzame kmet rastlinice blago zaplenilo in prodalo na javni j ven, odtrese prst in jih dene v zaboj, dražbi. To lahko stori vsaka državna katerega dno je potrošeno s Tomaže-ali občinska oblast. Skupiček, ki se vo žlindro. Polje razdeli v 20 cm ii-1 prejme na dražbi, se potem rizroči roke trakove, en trak služi za gredo,! lastniku zaplenjenega blaga.	drugi za brazdo. Po teh trakovih de- j
"Družinski očetje, ali sploh glavni la tri vrste lukenj, ki so v razdalji člani družine, ki naznanijo oblastim 18—20 cm.; za to delo ima desko, kil večje število članov v družini kot je je tako nabita s kolci. V luknje zdaj res, ter osebe, ki dajo oblastim ne- *adi nvoje ržene rastline kakor vrt- j vedoma napačne podatke na stavljena nar salato, in sicer tako, da pride vprašanja in jih tekom treh dni ne po- rastlinica 5 cm globlje v polje, kakor , pravijo, so podvržene kazni.	je bila poprej na vrhu. Rž se zdaj iz-
"One osebe, ki se ne bodo pokorile redno krepko razvija, naredbam raznih državnih in mestnih Seveda ni ta način za naša obsežna uradnikov, ki imajo pooblastila upe- polja poraben. Kdaj bi pa mogli r i ljavati določbe, se bodo kaznovale z zasaditi, ker primanjkuje delavcev? > zaporom od štiriindvajsetih ur do ene- A da se drugače napraviti: Rž se lah-gu tedna.'*	ko s strojem tako seje, da pada zrnje
--v tri vrste, katere so 10 cm ena od
STROJI ZA KIPE.	druge oddaljene; za obsenjanimi vr-
Sir A. < 'onan Dovle je 7. ob/.alova ; stami pa pride 30 cm široka prazna njem opazi val, koliko truda stane ki brazda, po kateri se po treh tednih pnrje izdelovanje njih umetniških pro setev 3—5 cm visoko oborje, kakor izvodov. Kipar si naredi najprej model krompir in koruza, in potem najame klesarje, ki iz velikih Dančinskij poroča, da se na ta na-skal izklešejo najprej surovo podobo, čin dobi iz enega orala zemljišča 20— katero potem umetnik sain natančno j 30 met. stotov, to je 33 birnov; to je izdela. Sir Dovle je /ato iznašel stroj, res stoteren pridelek ki hitro opravlja ono delo, za katero •	■
rabijo klesarji mnogo časa in truda.	Noč med kačami.
Mtroj, ki ga žene plin, se postavi k po O zelo razburljivem dogodku na ne- j dobi, po kateri hočejo Izdelati kij>e, in ki lovski ekspediciji v Afriki pripove-k stroju toliko knmenov aH lesenih duje mister Wells v nekem angleškem brun, kolikor se želi kipov. Umetnik Časopisu. Po trudapolnem lovu se je sede k modelu in leseni kazalec počasi j nekoč ekspedicija utaborila v pokraji- [ premika po njegovi površini . Kakor se ni, kjer je bilo zelo veliko kač. Da bi giblje kazalec, tako klešejo dleta su-ise kače ne priplazile na ležišča, so rovo skalo v poljubnem številu. Dovle gorele ponoči v šotorih luči in sluge pravi, da je mogoče z njegovim strojem so stražili menjaje se potnike. Toda tudi po živih modelih narediti natančne tudi črnce je premagal kmalu spanec podobe. A to še ni preizkušeno, ker ni in zanemarili so svoje dolžnosti. Tako doslej še nihče hotel vtakniti svoje gla je prišlo več kač v šotor in ena se je ve v njegov stroj.	splazila tudi na ležišče mistra Wellsa, j
Tako prihaja stroj polagoma tudi na ki se je zbudil z groznim krikom, sko-tisto izlije, o katerem se je včasih so čil napol kvišku in obsedel na ležišču
«lilo, da je stroj zanj popolnoma izključen, ne le zato, ker se baje taka dela ne morejo mehanično opravljati, ampak ker se je reklo, da umetnost sploh ni več umetnost, ako se rabijo zanjo mehanični pripomočki. Stroj zmaguje povsod.
ves v strahu. Črnci so se zbudili in j eden izmed njih je takoj spoznal ves položaj. Zagrabil je ukročenega mla-! dega leoparda, ki je bil ljubljenec eks-pedicije ter ga vrgel razdraženega na i kačo, ki se je pripravljala, da piči An- j gleža. Takoj se je pričel med kačo
--I in leopardom strasten boj, kajti znano
Evropski dolgovi.	[ je, da so leopardi hudi sovražniki kač.
Odštevši Bolgarsko in Turčijo ima- Kača je sikala, leopard je puhal: po-jo zdaj evropske vojskujoče se države «tala sta cel klopčič. Toda že so za-okoli triinštirideset biljonov dolga čele udrihati gorjače črncev po kači Prebivalstva teb šesterih narodov je i >n boj je bil kmalu končan. Mlali bilo pred vojno 408 miljonov 500 ti- leopard se je nekako polomljeno spla-soč; te države so imele takrat $26,- j*il v kot, ali te živali so napram kačje-190,000,000 dolga, ali na glavo vsa- mu strupu skoro popolnoma neobčut-kegn državljana je prišlo $f»4 dolga, 'j»ve in ni trajalo dolgo, ko se je mladi Ta dolg seje tekom dveh let podvojil, leopard zopet igral in premetaval po Najslabše je še to, da se je pomnožil tleh. "Veliko nevarnosti sem preži-a vojne _ zn uničujoče s v r h e. vel," končuje Wells, "toda nobena mi
Z ozirom na njeno prebivalstvo ima nj osta,a v tako *ivrm «pominu, kot
izmed vseh vojskujočih se držav Ru- <»na no* ka*arni tpr M bom vet,no sija najmanj dolga; na vsakega ruske-1»pominjal hrabrega mladega leoparda
ga državljana pride le $.r>0 dolga.
z vso hvaležnostjo.'
Varnost človeškega življenja.
Nemčijn je pred vojno naložila vsa-	,
kemu svojemu državljanu $75 dolga,1 Mislite na to, da se krajša čas( zdaj ga ima vsak državljan že $200. ¡do volitev. Dramite speče tova Francija je imela pred vojno $ 160 rile!
"per capita" dolgn, zdaj ga ima $180.	-
Anglija je imela pred vojno $80 "per Y'8ak organizirani delavec mo-capita" dolga, zdaj ga ima že $300; ^ ¡^ ^^ da je ,efo8 yo. precejšen del tega dolga je naložen na j.j jet<) rame raznih angleških zaveznikov. In	___
vojna se še nndaljuje. Ti velikanski .. . _	..	,
. : ...	/ ...	Vsakemu citatelju ugaja Prole-
dolgovi bodo rastli in rnstli.	.	. ,	1
Nobena država Pa ni dala doslej ie ,.fl|?ev* .maJsk* «^ilka. Ml b. da znamenja, iz katerega bi se dalo skle- J™ »vojim naročnikom vsako ste-| pati, da je njen finančni polom tekom vilko tako, kakršna je majska, če vojne verjeten. Najbrž tudi ne bo j bi se za vse leto naročilo toliko nobenega tega storila, dokler ne ho <sljemalcev kolikor za majsko 1Z-katers izmed njih pričela spoznavati, ¡dajo. ,
Lahko je živeti tjavemlan, če ima človek na svetu vsega dosti iu mu ui treba skrbeti ne za sedanjost, ne za prihodnost. Ali v tem srečnem položaju niso vsi ljudje ua svetu; ogromna večina imu za danes skrb, za jutri pa negotovost, iu vsaka nepričakovana sapica lahko odnese njeno usodo bogvekatn, v bedo, ali pa tudi v pogin. Pravica do življenja, o kateri so fantasti vrani govorili z navdušenimi besedami, je zrlo prijazna, toda zelo prazna teorija. V praksi je te pravice, deležen le tisti, ki ima dovol j moči, da varuje in hrani svoje življenje. Vse navajanje zakonov in podobnih reči je samo prazno govoričenje brez [kometia.
Pravijo, da živimo v kulturnih razmerah, v civilizirani državi, v krščanski družbi, .lavno varnost iuiamo in vsakovrstne uredbe zanjo; policijo, koustablerje, rešilne družbe, ječe in visli-e: kolikor je mogoče, je torej zavarovano človeško življenje. Cerkve pa imajo nebesa itt pekel za nagrado in za kazen, za vabo iu strahovanje, ter uee: Ne ubijaj! V šoli dopovedujejo otroku že v nežni mladosti, da je greh moriti. Kaj se more se zahtevati ?
Res je, da imamo vse take iu se druge institucije; če gre človek na potovanje, se mu ni treba ravno kakor v dobi roparskih vitezov liuti, da bo kje v hosti ali za kakšnim vogalom napaden, o-plenjen ¡11 ubit. Tudi sicer je roparski romantiki že precej odkienkalo glasoviti razbojniški poglavarji žive večjidel le še v ničvrednih knjigah, s katerimi zastrupljajo špekulativni in brezvestni založniki nerazsodno, same senzacije željno ljudstvo. Kljub temu tudi varnostne priprave moderne države in sredstva verskih sekt niso tako idealna, da ne bi tu ali.tam kakšno življenje izkrvavelo vsled vboda ali strela. Najvzoruejsa policija ne prepreči vsakega umora ali uboja; kakor kažejo razni policijski škandali, jih včaai še sama organizira ali pa pretežira.
. Pa tudi drugih, prilik je dovolj, da se lahko dvomi o idealuotn varstvu človeškega življenja. Železniške nesreče, katerih posledice so pogosto« ma pohabljenci in mrliči, niso zmirom "nepredvidljivi slučaji", marsikatera taka katastrofa bi se lahko preprečila, če bi bilo poskrbljeno za boljše signalne aparate, za dobro blokiranje, če bi i-mel čuvaj nekoliko krajšo službo in strojevodja nekoliko več počitka, če bi bilo no visokih mestih malo manj, v nižji službi pa malo več osobja. Tudi statistika delavskih nezgod govori čuden jezik. Saj ni res, d ahi morali plini v jamah uničiti toliko rudarjev, slabi odri pri stavbah pokopati toliko zidarjev, stroji po raznih tovarnah razmreva-riti toliko delavcev, kolikor jih pogine vsako leto. Kdor študira številke takih nezgod in njih posledice, se mora ironično nasmejati, če nam pripovedujejo, da živimo v dobi, ko je človeško življenje najvišja vrednost. Nekolik*) miljonov delavcev stoji neprenehoma na bojišču, kjer ni nič manj mrtvih in ranjenih, kakor V krvavih bitkah. Razlika j»* le ta. da se na bojnem polju navadno ne more presoditi, odkod prifrči krogla in kam zadene; v industrijskih in prometnih podjetjih se pa navadno lahko ugane, kje tiči nevarnost in večinoma zna tehnika povedati, kako se da preprečiti.
Ali tehnika in izkušnja i nvsa znanost govori zaman, kjer vlada vsegainogočni kapitalizem, ki smatra svoje interese za najvišje na svetu, kapitalizem, ki ne more biti drugačen kakor brezobziren in okruten. Kakor mora rastlina izsesavati zemljo, po kateri se razvijajo njene korenine, in zrak, po katerem se razpenjajo njene veje, da raste, cvete in obrodi sad, tako mora kapitalizem izkoriščati vse svjoe področje. Kaj pomaga stenici očitati, da pije kri in kači, da pika? Kakršna je žival, taka je; in tudi s kapitalizmom ni drugače. On mora izkoriščati, kjer more in kakor more. In kdor misli kaj doseči, ako mu govori o človekoljubnosti, usmiljenju in ljubezni do bliž-»j^ffa, je enak človeku, ki l»i pridigal volkovom, da tudi ovce rade žive.
Kjer gospoduje kapitalizem — in to je danes takorekoč na vsej zemlji — ni vredno govoriti o varnosti človeškega življenja. Ni se treba niti sklicevati na take grozne katastrofe, kakršne, še navidezno izjemama v zgode ladji, ki se sredi oceana pogrezne ali na ehieaski reki prevrne, ali
vlaku, ki trči z drugim ali pa se pogrezne most pod njim. Pri vseh takih katastrofah se pokaže, da jih zakrivi v prvi vrsti kapitalistično dobičkar-stvo, združeno 7. malomarnostjo iu brezvestuostjo.
Življenje je v kapitalistični družbi sploh ha-zardua igra ; kdor si ga ohrani tako, kakor mu ga je narava namenila, lahko pravi, da je imel v tej igri veliko srečo.
Družabne uredbe obljubujejo človeku, da tubo zahoden, zastrupljen, ustreljen, kolikor je pač mogoče preprečiti take neljube slučaje. Ali nož, pištola, eiaukali niso edini sovražniki življenja, do katerih je človeku dana oblast. Nič manjšega pomena niso gospodarske razmere; v njih se skriva dandanes največja nevarnost, one povzročajo največ umorov. Človek, ki misli, «la je zdrav in krepak in da je vsled tega varen svojega življenja, je zelo površen. Njegovo lepo zdravje postane takoj zelo klavrno, če vzkrati svojemu želodcu, kar zahteva. Par dni stradanja zadostuje, da izgine vse zdravje iu z zdravjem vred tudi življenje. Kratkotrajna lakota trpinči, dolgotrajna u-bija.
Nikakor pa ni odvistio od človekove "svobodne" volje, če se bo nasitil, kadar je treba, ali če bo ostal lačen. Da priden človek lahko zmirom toliko zasluži, kolikor potrebuje, je goro* stasna laž. V prvi vrsti odločuje o te 111— kapitalizem. Narava je dala človeku življenje in sposobnost zanje. Postavila ga je na zemljo, ki rodi vse, od česar človek živi. Dala mu je tudi moč, tla pride posredno ali neposredno lahko do vsega njenega bogastva, dala mu je moč dela. Toda vse to bogastvo ko nagradili ljudje, in vse ključe je vtaknil kapitalizem v žep.
Delo daje živež, obleko, stanovanje, razkošje, kulturo, lu človek bi dejal, da vse to lahko doseže in uživa, če hoče deiati. To pa ni res. V naših razmerah mora potrkati pri kapitalistu iu ga lepoprositi, če mu — dovoli delati. Ne delati zase, temveč zanj, za kapitalista! Le toliko, da bi mu kapitalist milostno prepustil majhen del tega, kar m usam prinaša s svojim delom. Kapitalist pa mu lahko odgovori: Ne, ne, dovoli mti delati! In zoper tako odrekanje dovoljenja ui nobenega ugovora, nobenega sredstva. Zakaj zemlja je ka-pitalistova, gozd je kapitalistov, železnica je ka-pitalistovu, rudnik je kapitalistov, tovarna je ka-pitalistova — vse je kapitalistovo. Kje naj delavec dela, če pravi kapitalist: Ne!?
Iu dalje vse po vrsti: Stroji, ordoje, par, e-lektrika, voda — vse je kapitalistovo. S čem naj človek dela, če kapitalist ne dovoli?
Iu kapitalist lahko pravi: Ne! On si lahko izbira med tisočerimi rokami, ki se mu ponujajo. Lahko sprejme tega in lahko odkloni onega. Prvi, drugi, deseti, stoti kapitalist lahko odkloni onega in še katerega in še več njih. Kapitlizem lahko obsoja ljudi na stradanje, lahko jih obsoja ua smrt. Taka je "varnost" človeškega življenja! Da take smrtne obsodbe uiso samo izrodek domišljije, dokazuje statistika samomorov.
Ali če so bolj redki slučaji, ki poženejo človeka na ta način očitno v smrt, jih je pa na ti-soče manj očitnih. Kapitalizem je morilec v velikem. Če dovoli človeku, da sme. delati zanj, sesa iz njega ne le ustvarjajočo, ampak tudi življenjsko silo. S prekomerni indelom, z nezadostno plačo, kar pomeni nezadostno hrano, nezadosten povratek izgubljenih sil, nezadosten odpor zoper napade bolezni, nezadostno stanovanje, s trajnim oslahljevanjem krajša kapitalizem delavčevo življenje spravlja ga prezgodaj v grob — mori in ubija. Dokazano je, da delavci ne dosežejo one povprečne starosti kakor kapitalisti; slabeč očetovo in materino telo pa ubija kapitalizem tudi zarod, kar najbolje izpričuje umrljivost dojenčkov in sploh otrok.
Navsezadnje pa so tudi žrtve, ki jih zahtevajo vojne, žrtve kapitalizma zakaj vojne se vodijo zaradi kapitalizma in njihovih interesov. Ta-kozvana smrt za domovino, je v resnici navadno smrt za kapitalizem.
Tudi s te strani si je treba ogledati blaženo družbo, ki jo je baje sam bog ustanovil tako, kakršna je. Tedaj mora človek spoznati, da je to najstrašnejša družba, ki si jo je misliti. Uničenje kapitalizma je torej najvažnejša kulturna naloga človeštva in to nalogo mora izvršiti socializem.
Mrežna kovina.
Petrogradaki "Herold" poroča, da so odkrili v hribovju Namangani neko novo tvarino, katere lastnosti so še bolj Čudežne, nego one radija. Našel je tam neki rudar neznano kovino temnorjave barve in velike teže. Vzel je gotovo količino s seboj v Moskvo, kjer je skušal ustanoviti družbo za izkoriščanje dotičnih kovinskih zakladov. Načrt pa ni uspel. Tvarino j« dal preizkusiti v kemičnem laboratoriju. Komaj so jo postuvili v dotiko z neko koselino, je kovina razširjala neznanski mraz. Sklediea, v kateri se je nahajala tvarinu, se je zdrobila na kosce. Poizkuse so ponovili v steklenih, porcelanastih in železnih posodah. Učinek je bil vedno enak. Posoda se je zdrobila na kose in tvarina je razširjala neznunski mraz ter se spremenila v prah, čim je prišla v dotiko z dotično kislino. Kemiki so na to napravili poizkus z velikim kosom granita: tvarinu ga je spravilu v prah — brez detonacije in brez razvoja plinov. V dotiki z ulkulijem je posoda izgubila 20 odstotkov svoje teže. Kemiki in najditelj so vzeli na to večjo množino te kovine in nadaljujejo poizkuse v inozemstvu. "Herold" zatrjuje, da smo na pragu novegu senzacionalnega odkritja, sličnega rudiju.
Kokain.
Nedavno je došlo iz Londona poročilo, da je angleška vludu prepovedala uvažati kokain v ozemlje angleškega kraljestvu. Znano je, da se kokain uporablja kot omumljivo sredstvo, katerega so se Angleži celo k ui, vojaki v veliki meri posluževali. Kokain bi zdaj, ko je treba, da je vojak pri polni zavesti in moči, nikakor ne vplival dobro na angleške vojne operacije, zaradi česar je angleška vlada strogo prepovedala uvažati tu strup. Svoječasno je to Htorila tudi kitajska vlada, ko so angleški trgovci uvažali na Kitajsko veliko množino kokaina. Tu korak kitajske vlade pa nikakor ni bil po volji angleškim kapitalistom, ki so se pečali s kupčijo s kokainom, vsled česar so zahtevali od angleške vlade, da protestira proti tej odredbi kitajske vlade ter zahteva prepoved izvoza kokaina. Kituj:;ka ie Angliji takoj ugodila. — Tu se vidi, kdo vlada države. Ko je kitajska vlada prepovedala importirati kokain v svoje ozemlje, so angleški kapitalisti zahtevali od angleške vlade, naj jim preskrbi, da jim ga bo zopet mogoče uvažati. Zdaj, ko je angleška vlada prepovedala kokain, nimajo angleški kapitalisti nič zoper to, ker vedo, da je treba, da so vojaki pri moči, ker se jim sicer ne bo mogoče boriti za kapitalistične interese.
UTRINKI.
Če si delavec in živiš na Angleškem, na Nemškem, v Franciji ali v Avstraliji, nisi v nebesih, Nikjer na tej zemlji 11 i tako, da bi bil delavec lahko zadovoljen s svojim življenjem. Ali raz-li'ka je vendar. Ce delavec oboli, če se ponesreči, če postane prestar ali nesposoben za zaslužek, je v naprednejših deželah kolikor toliko poskrbljeno zanj. Vpeljano je državno zavarovanje za slučaj bolezni, nezgode, starosti, invalidnosti.
V	Ameriki ui nič druzega, kakor v nekaterih državah odškodninski zakon — Compensation Law — za nesreče v industriji. Niti bolniškega zavarovanja, ki je celo v tako nazadnjaških deželah kakor v Avstriji, na Ogrskem itd. speljano, ni v Ameriki.
V	resnici bi Zedinjene dr/ave lože kakor vsaka druga dežela vpeljale vsako vrsto socialnega zavarovanja. Nikjer ne delajo kapitalisti tako velikih profilov in nikjer niso nacionalni dohodki tako veliki kakor v Zedinjenih državah.
Socialistična stranka je edina v tej deželi, ki ima delavsko zavarovanje v svojem programu. Ko je bil Bcrger v kongresu, je vložil nVert za socialno zavarovanje fn delavske penzije. Mever London je zahteval študij tega predmeta, da se vpelje znkon za bolniške in starostne podpore.
To je vprašanje, ki se tiče, vsakega delavca. In le če ho socialistična stranka dovolj krepka v kongresu, more delavstvo v Ameriki pričakovati, da se reši to vprašanje.
Kako bodo delavci volili?
Dokler ne bo delavstvo rešeno materijalne bede, je nemogoče, da «bi se kultura človeštva dvignila na tako stopnjo, da bi mogli brez fraz govoriti o "kulturi človeštva."
(V ima narodnost kakšen pometi na zemlji, mora biti 'kulturen; sicer ne bi tvil nič vreden. Masa vsakega naroda je delavska. Ce t»o ta masa kulturna, bo narod kulturen; kajti dokler uži-va kulturo le par bogatinov, advokatov in profesorjev. je narodna kultura humbug.
ZBIRKA AN&jEŠKEUA CENZORJA.
Najbolj zanimiv muzej v Londonu je muzej poštnega cenzorja, ki pa ui odprt javnosti. V tem muzeju ima angleški cenzor velikansko zbirko različnih ku-rijozitet, ki pokazujejo, kaj si vse ne izmislijo ljudje, ki bi radi goljufali angleško blokado, odkar traja vojna. Večina teh kurijozitet pride iz Amerike, odkoder na tisoče Nemcev in podani -kov i/. Avstrije pošilja razne porabne stvari svojim sorodnikom in prijateljem v staro domovino. Pošiljatelji teh reči so si brez dvoma veliko prizadevali, kako bi prevarili angleško cenzuro. V enem slučaju je bil poslan funt masti, ki je bila tako zavita, kakor da je vse skupaj nedolžen časopis; v drugem slučaju je bil zavoj čistega kavčuka, ki je izgledal kakor navndua čebula. Največja redkost v muzeju londonskega cenzorja je pa veliki komad slanine, ki telita 40 funtov iu katero je poslal neki Nemec iz St. Louisa najbrž v skrbeh, da pritiska pomanjkanje zabele v njegovem rojstnem kraju Nemčije. Mož je mislil, da bo slanina gotovo varna vsake cenzure, če jo pošlje po pošti prvega razreda, in revež je plačal poštnine blizu $.r».00. Slanina pa je prišla v London, k jer prestrežejo vsako pošilja-tev iz Amerike, in zdaj se nahaja v muzeju cenzorja, ki brez dvoma občuduje veliko požrtvovalnost skrbnega Nemca v St. Louisu, kateri je plačal pet dolarjev poštnine — zastonj.
Ce vidite človeka na ulici, ki tava od ene strani ua drugo, veste, da je pijan. Kaj sodite o človeku, ki tava od ene stranke do druge?
Ce se delavec ne briga za delavsko vprašanje, kako mu boste verjeli, tla se resno briga za kakšno drugo?
Beda in policijski kol naučita marsikaterega delavca prav misliti.
Ako bi se danes umaknila kapitalistična družba socialistični, ne bi bili niti kapitalisti nikakor na izgubi. Imeli bi tudi teduj dovolj jesti in piti, lahko bi se dobro oblačili in lepo stanovali, hodili v gledališča in parke. Le izkoriščati ne bi mogli.
Socializem je višja stopnja v razvoju človeške družbe. K njemu gre napredek Nasprotniki socializma «o nazadnjski.
Da pokaže dve obleki.
Neka ameriška miljonarka je priredila na svojem dvoru zabavo v čsst nekemu italijanskemu plemenitašu. Zjutraj ji je prinesel krojač dve obleki, črno in belo. Prva je veljala $6,000,
druga pa $8,000. Ilogatašinja si je razbijala glavo, kako bi se gostom po-kuz.ala zvečer v obeh oblekah, ki sta
bili res nekaj izrednega. Naposled si je res domislilu neko sredstvo, ki je popolnoma uspelo. K sprejemu gostov je došla najprej v beli obleki in zbudila je splošno začudenje. Vsakdo je govoril o "mojstrski umetnini", kdor
je videl veliko in Inhko skupino čipk. Malo pozneje pri pojedini pa je pristopil slugn k gospodinji, nesoč v rokah posodo r. nekim temnim sokom. Naenkrat se je izpodtaknil ter izlil tekočino po dragoceni obleki miljonar-ke. Med gosti je nastalo splošno so-žalje in ogorčenje zaradi take nerodnosti. Za mnlo Čnsa pa je med nje stopila gospodinjh v drngoceni črni obleki in zopet se ji je vse čudilo. Uspeh je bil velik. Nikomur pa ni prišlo nn misel, koliko delavcev in delavk mora garuti v bedi, da si morejo nesramni postopači dovoljevati take "špase".
(' imbolj se debeli kapitalistova mošnja, tembolj se krči delavčev želodec.
P R O L ET A R E C Heda
glqt>okejM<* vzroke. Iii le ee se tnl-praviju rtjeni vzroki; mhie beda. i (o iiuaiu v hiši psa, ki grize, ho I malo pomagano, ako peljem ogri-I cene ljudi k zdravniku. Pes ho grizel drug«. Torej moram odpraviti ima.
Vzrok delavske hede je kapita-Iistveni sistem. Ako se star tlela-
LiST ZA INTEJtKIK DkLAVSKBGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VS4 KI TOREK.
— Lastaik ia iadajtltlji -
4i|iiiivmki dtliski tiskom dniki ? -kiciji, Illinois.
DAIM DELA
Naročnina: Za Armriko $2.00 xa celo leto. $1.00 ta pol leta. Za Evropo H.ftO sa celo loto, $1.2$ aa pol leta.
Ogla u po dogovoru. Pri *prm$mH	VN, ki j.- pttSlii VM svoj« mM v
ktvaliHa je poleg novega nainanitt	tovarnah, pa si ne obeta kapita-
__tudiJ>tari naslov.__1 list več dosti dobička od njegove-
gimiu k« •riuiMciit j«*«mI.	ga dela, zgrudi na eeati in ga u-
- —* A—rthl. -	siuiljeni' ljudje odpeljejo v bol-
Vso pritoib« glwle nerednega pošiljanja	nišnieo, ni s tem rešeno delavstvo. Ibta ia drugih nerodnosti, j« pošiljati
predsednika druibe Ivan Mol.k
( e hi hil bogat, bi dal takemu re-
xruniKU uiutu«	III	il	4 i •
4008 Wast 31. Street, vezu ,a,lko Par dolarjev. Ali je s
Chicago, 111.
PROLETARIAN
Owm4 mJ pub ti »km! «very TaaWay by
lutk Slivi« Virkaii'i Pubiikinf Giipiny
Ckiisgi, Mlinar
Subscription rates: United States and Canada, $2.00 u year, $1.00 for half
rjr. Foreign countries $2.$0 a year, 2$ for half year. -:- -:- -:- -:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
»» w ii s r«t r. cmicago Illinois KDO BO REŠIL DELAVSTVO?
tem rešen delavci razredi Drugi delavci bodo ostareli in kapitalisti jih ImmIo, neporarlme, izžete limone, îuetali na cesto. In k«l<» me more prisiliti, da mu dam kaj vhogajine! ('e sem dobre volje, sežetn v žep; èe nočem, ga grdo pogledam, pa grem svojo pot IJandanes, ko se vozijo premožni ljudje v avtomobilih, pa nimajo niti prilike, «la bi videli take žalostne slučaje.
Z miloščino ni nié. Z blagimi srei ni nié. V Ameriki je veliko "zlatih duš", usmiljenih družb, dobrodelnih zavodov. Koliko se
__pozna vsa ta dobrodelnost v aeda-
Stare stranke obljubujejo ljud-1 »J* J>rezponelnoiiti ! Nino li velika stvu vse mogoče dobrote in po- mest» k,j,,h temu P^napolnjena moči. One imajo neštete "dobre ljudmi, ki hi najslabše delo s.na-
tjudi," ki bodo storili čudeže za|tra,i za	Pomot' kokor VMO
ljudstvo. Le socialisti nimajo ta- dobrodelnost!
kih dobrotnikov med sabo. Ako l" kapitalistični sistem jim ne kandidira socialist za kakšno za- *na preskrlieti dela, čeprav mora-
stojistvo ali javen urad, ne zna tir,W! <1,lavn *arat! tako' <ia obljubiti nič druzega. kakor tla žre tlaka «j>hovo zdravje, čeprav
bo ravnal po načelih in programu bi lhi,° za V8e ««"»J««* lU™\1 de,tt svoje stranke.	'	ak»	zaposlenim delavcem!
Pri ljudeh, ki malo in kratko dovolilo malo vet- počitka, eeprav
mislijo, je to slabo priporočilo.I	»a miljone akrov neol.de-
Kdor jim veliko obeta, se jim U.lj »a"ih zemljišč, čeprav bi bilo tre-
prikupi.	ha vsakovrstnega zboljšanja na
... i. . i • i •	»	železnicah, tla bi bila vožnja var
An ee bi se taki ljudje malo po- .„ .	. . . .,. .
.... .	»i iii	nejša, čeprav bi bili koristni no-
trudili in se vprašali, kako bo po- . ,	.	. . , ., . . . „
..	... 1 .	vi kanali, eeprav bi lulo tr«'ba Po-
sameznik izpolnil svoje velike oh-	. . ,
... ..	,.	.	gulirati reke. eeprav bi bilo z eno
ljube, bi morali spoznati, da igra-	, , ... . »
* . ... . 1	' *	besedo dela in jela za vse.
jo v loteriji, v kateri se ne more ,, .......
« . J	Kapitalistični sistem ne zna. pe
/Auft I	, ,
more spraviti reda v to anarhijo.
Temeljni nauk socializma je ta.	Torej trfba na raesto kapita-da ne more biti delavsko ljudstvo |Uma druj? Hist(Mll ki \to zna| j,,
rešeno do konca dni, če se ne re-	mojH l|ppiUti vst. t(, zadeve. Zem-
ši samo. Iu odtod prihaja naj-	,ja hj ,ahko r(M,ilH vellko Več
večja razlika med socialistično in	nego yth živi Torej je ure-
vsemi drugimi strankami.	iHteV mo|foia>
Demokrat, republikanec, pro- So<-ializem pove, kakšen je nje-hi^4*'ioni4t, progresist, naciona- ^„v sistem, pokazuje, da bi se s list, klerikalec prihaja in pravi: tlMn sistemom lahko uvedla pra-".laz ljubim ljudstvo. Pomagal vivnost in kaže tudi pot do cilja. Vam bom. Storil Vam Ihuu vsako- \yx osyobo<litve morejo iz vrstne dobrote. Rešil Vas boin." | vršiti le tisti, ki so zasužnjeni. Socialist pravi:	Noben posameznik nima in*« -
".laz sem ponameznik kakor vladajoči kapitalistični rr vsak izmed Vas. .laz nimam več pa ne bo lotil tega dela, ker v moči kakor človek. .laz Vas ne sedanjih razmerah popolnoma /.a morem rešiti. Lahko Vam povem, dovoljen.
česar sem se naučil in kar sem pošteno«* socializma je v tem, spoznal. Rešiti se morate sami. ,|a n0 zj4|a zlatih gradov v obla Organizirati se morate, da botte I fcjgj m (|Jt ne «»bljubnje ljudstvu
snico : mora>
samo rešiti. Noben izveličar nc pride iz nebes, da umre zate in VRvsame h«.in (»d tebe. Nobeli V#U~ izkoriščanje in odkod prihaja kan „j rojen, ki bi mogel s svojo Ampak jaz nisem far, ki zahteva, |>e»tjo zatreti kapitalizem in sne da bi ;nu slepo verjeli. Prepričaj- |,r,Mne s tvojih ram. Samo mote se sami. To ni nemogoče. Ci- ni!; raztrgati verige, k katerimi s tajte éusopisr ! Zanimajte se za to, nklenjeno. Zato pa moraš biti kar se godi po svetu in kar .se go- ,nočno, kajti tudi tvoj sovražnik di v Vaši delavnici, v Vaši okoli- močan. Tvoja mm" je v zdrn ci. Primerjajte svoje življenje z žitvi. v organizaciji, v znanju življenjem drugih delavcev. Pri- Organiziraj se, uči se! Z naukom merjajt" ga z življenjem kapitali-j spoznalo svoje sovražnike, stov. Vprašajte se. koliko je vred-1 SVoje razmere, svoje življenje in no Vaše delo in koliko kapitali- SVojo moč. Spoznalo boš, da je stovo, pa koliko dobite Vi in koli- v tvojih rokah delo, najve'ja sila ko ostane njemu. Potem se pa še SVeta. brez katere bi zmrznilo vse vprašajte, zakaj je tako in zakaj ¿¡vljenje na zemlji. Kadar boš to
.......... spoznalo, boš vedelo, da si v zdrn
žitvi nepremagljivo. Kajki kadar
močni. Spoznati morate, odkod ničesar, ampak mu pove resni prihaja Vaša beda. Vase trplje-	hočeš hiti rešeno, sc'mo
nje, Vaše stradanje, negotovost Vašega položaja. Povem Vam, kaj je kapitalizem, kaj delo, kaj
in odkod
lie more biti v sedanji družbi dru-fta če.
Niti toliko kolikor je črnega za imaš to mo", da lirnko ustaviš vsa
nohtom, ne obljubuje socialist
Ali če bi obljnboval, ne bi bil delavski orijatelj, kajti z obljubami bi jih slepil.
kolesa se mora izpolniti tvoja volja. Dolarji ne delajo, če ne de lajo delavske roke. Vsi cekini sveta nc zmesi jo in nc spečejo e-
RoekefeHer je bogat mož in ve- nega hlebca, ne zgrade ne ene lik gospod. Predsednik Zedinje- bajte, ne preorjejo ne ene njive, nih držav je majhna reč v pri-j ne spišejo in ne natisnejo ne ene meri z njim. Rockefcller je pre- knjižice, ne sešijejo ne ene sraj-pričan o svoji veličini. Ali če kdo ee, nc spravijo niti funta premo-inisli, da bi mogel bogati, mogoč ga na dan.
ni Rockefeller rešiti delavstvo, se Delo jc močnejše od dolarja, zelo moti. S svojim denarjem bi Delo je delavska laat. Organizira-pač temu in onemu lahko potna- no delo je največja sila na sve-gal. da bi si kupil hišo. farmo, no-j tu. Z organizacijo, 7 združitvijo vo obleko, avtomobil, klavir. Am- sc moramo delavci rei.iti. pak delavstvo je več kakor sto,
vee kakor tisoč in' več kakor mi-ljo.ii .posameznikov. In rešitev je nekaj drugega kakor pomoč za par tednov ali bodisi za nekoliko
let.
Danes imam lahko farmo in drugo leto sem lahko berač. Pred kratkim je v New Yorku umrl mož, ki imel pred par leti miljone; ii mrl jc takoreko"1 brez centa. Drugega so zaprli v prisilno dela \nioo.
V NVashington jc prišla vest, da najame Kitajsko v kratkem .'10 miljonov dolarjev posojila «hI Japonske. To jc pomembna vest Japonska ne posoja Kitajski zastonj denarja.
Prolctarcc se ne piše in ne tisko za to, da bi ga delavci podpirali ampak DA BI SE DELAVCI ČIM VEČ NAUČILI IZ NJEGA Tore; za to, da ga delavci ČITAJO.
Zopet je imelo delavstvo v Ameriki "svoj" praznik. In kakor po navadi ga je delavstvo večinoma obhajalo s paradami iu veselicami, |H>sluša-lo je godbo iu govore, mislilo, da se mu dobro godi, iii potem šlo zopet na staro tlako, kakor da ni hilo nič.
"Labor Day" je praznik, pravi ameriški praznik, kakršnih imamo v koledarju te dežele ¿e več. Labor Day stoji na enaki stopnji kakor Decoration Day, Flag Day, Thanksgiving Day itd. Napredni delavci vedo, da je tako in se ne dajo z "delavskim praznikom" vee vleči za iioh. Množica nezavednega ali le na pol zavednega delavstva misli pa še vedno, da ima "Dan dela" velik, čudovito velik pomen.
Res je, da je "Labor Da^" nastal v zvezi z delavskim gibanjem ;uuipak njegov namen je bil reakcionaren, delavskemu gibanju je hotel vzeti njegovo ost, pripraviti ga ob njegov bojni značaj. Tisti, ki so ga vpeljali v ameriški državni koledar, so hoteli z njim preprečiti razredno zavest delavstva in mu namesto nje vcepiti misel, da imajo v veliki, svobodni Ameriki vsi ljudje enake pravice, da je delavstvo enako priznano 'kakor vsak drugi "stan", iu da mu zaradi tega ni treba nobenih revolucionarnih metod.
Delavsko gibanje ima tudi v Ameriki precej staro zgodovino, in čeprav je danes v unijah veči-norua zelo konzervativno, so hili vendar časi, ko je imelo dokaj.revolucionarno barvo. Tudi parade so delavci prirejali v takih časih, pa niso bile tako lepo aranžirane, ampak tudi ne tako pohlevne, kakor dandanes na prvi pondeljek septembra. Hude kriz«' so večkrat p«*hale delavce v veliko bedo, in tedaj so se slišale namesto ponržnili prošenj radikalne zahteve iz «lelavskih ust. Več ka-kor enkrat je lomil gosp«xiujoče mogotce strah pred «lelavstvom, iii iz tega strahu s«' je p«>ro«lil Labor Day, ki naj bi služil kakor ventil, skozi ka-terega bi uhajala delavska nezadovoljnost.
Tisti, ki so ga hoteli, so bili radikalni in deloma celo revolucionarni. Ali tisti, ki so ga dali, so bili nazadujaki.
Demonstracije na ulicah, ali para<le, kakor jim pravijo v Ameriki, so bile «><l nekilaj sredstvo, s katerim so množice ali posamezne skupine javno izražale svoje zahteve ali proteste. Za delavstvo ni pomen takih demonstracij le v tem. da seznanjajo javnost z njegovimi zahtevami in jo opozarjajo na delavce in na njih položaj, ampak tudi v tem, da je za tak nastop treba kolikort«>lik«) organizacije. V skupnem obhodu ne nastopa «lela-vee kot posameznik, ampak k«»t član svojega raz-r«'«la. Celota, ki ima skupne interese in skupne cilje, se kaže javnosti. Tak obhod ima res demonstrativen pomen, in tudi ameriški delavci so se ga posluževali, če s«» hoteli demonstrirali.
Tak obhod je bil n. pr. leta 1X*1, v New Yor-Vu. Prire«lilo ga j«» društvo Knights of Labor in udeležilo sc.ga j«1 okrog 20,0(KI delavcev, kar je bilo za tedanje čase iu razmere res veliko število. Xewyorska buržvazija se takrat ni zbirala na peti aveniji, da bi si napsla oči, temveč je trepetala in povsod je vladal str«h pre<l revolucijo. Hili so za delavstvo slabi časi, in marsikje jc vrelo. Mnogo večjih mest sta prep«»tovala dva s«»ciali-ttična poslanca iz Nemčije, F. W. Fritzche in Louis Viereck; na shodih, na katerih sta govorila, so nastopali tudi angleški govorniki. V Chieagi se je pripravljal kongres revolucionarnih delavskih klulmv, na katerem se je bila potem ustanovila "Revolucionarno socialistična stranka." Dasi je bilo politično «lejanje iu neha nje in stremljenje in koprnenje zelo nejasno, j«* vendar napolnjevalo "dobre državljane" z velikim strahom, in kadarkoli so se večje organizirane skupine delavcev pokazale na uli<*i, s<» vsi Imjazljivei mislili, tla je to pričetek revolucije, anarhije in sodnega «Ineva.
Podobni ohhoili so s<> prihodnja leta ponavljali po raznih- mestih. Potem je leta 18N8. ameriški delavski kongres v St. Louisu sklenil, da naj s«> vsak«! l«'t«> praznuje 1. majnik, leto dni pozneje pa j«' mednarodni socialistični kongres v Parizu napravil i/, njega svetoven «bdavski praznik.
Ameriški kapitalizem pa j«* ugibal, kako bi odcepil tukajšnje delavstvo-od m«-dnnro«lhe zveze in oglodal njegovo moč. katere s«' je čiiiulnlje bolj plašil. V newyorski legislaliiri je bil vložen prctllog, da naj s«> določi prvi pondeljek meseca septembra za praznik dela. Predlog je bil sprejet, četudi šele potem, ko so ga kopirali in sprejeli v državah Oregon in New Jersey; kapitali?,toni se je zdel lak«» praktičen, da je kmalu sledilo triin-trideset držav new.vorškemii zgfe«lu. dokler ni naposled kongres v VVashingtonu b ta 1S!M. razglasil Labor Day za nacionalen praznik. Ilil je torej «lovoljeu, delavvem darovan «lan, iu o demonstra-
Nckateri lju«lj<» mislijo, da so silno napredni, «"•e "privoščijo" delavcem par centov boljšo plačo. To j«« po njihovem mnenju ž«» socializem. S takimi ljudmi je najteže polemizirati, ker nimajo o se s toleranco, živi z drugimi sektami kolikor toli-" pravičnost i" nebenega pravega pojma. Ce se groje le malo ublaži, pa že govore, da je rešena pravičnost, tako kakor da bi bila "pravičnost" mlvisna o«! nekoliko dolarjev. ,Nel Pravičnost je mogoča le tam, kj«ir je krivivtiost nemogoča. Krivičnost je izk<»rwčanje. In izkoriščanje je mogoče tani. kjer imajo nekateri ljudje delovna «reilstva, «Irugi pa nič druzega kak«»r svojo delovno mč. Naravno je, «la morajo zadnji svojo delovno moč prodajati prvim. In prvi j«» ku-pujejo tako, «la imajo pri tej kupčiji čim večji profit.. Za ta profit so delavci opeharjeni. Kapitalisti pa skla«lajo svoje profit«» na kupe. T«i jim omogočal «la kupujejo nova delovna sredstva: Mašine, železnice, zemljišča, rudnike, gozdove, plavže itd. Cim večja j«* njihova posest, tem večja jc delavska dvisnost. V kapitalističnem sistemu je torej nemogo«'e govoriti o .svobodi. Prvi p«ig«ij pravičnosti jc odstranitev kapitalističnega Ki<;tema. Zboljšanje plače je I«' majhen k«irak <lo t g.i cilja, m- pa cilj. Kaj ima delavec od boljše plače, ako mu kapitalist zato pt draži /ivljemke
ciji za kakšne delavske zahteve in pravice ni bilo več govora. Sicer je bilo to izrečeno tudi v kongresu vem sklepu ki je dejal, da naj se tega dne
podjetniki in delavci združijo ter posvetujejo o svojih skupnih interesih.
Z vzakooitvijo Delavskega dueva so mislili
kači izruvati strupeni zob. Parada ,ki je postavno dovoljeiut, je le še parada, demonstrativni značaj je pa izgubila. Kar je dovoljeno, ni nobena zahteva več; in praznik, posvečen solidarnosti dela s kapitalom, ne more hiti več dan delavskega boja proti kapitalu.
Nasprotje med delom in kapitalom, nasprotje med interesi razredov je hotel ta sklep izbrisati, pa na njegovo mesto postaviti solidarnost izkoriščevalcev iu izkoriščanih,
Ce razume delavec, da je taka solidarnost ne-mo(goča, mora tu«li razumeti, da je hil Labor Day licemersko darilo, namenjeno, da zatre revolucionarnega dulia med ameriškim delavstvom. Svoj namen so pa kapitalisti dosegli vsaj za nekaj časa ; z zakonitim praznikom so razdrli demonstracijo, pa jo izpremenili v — parado. Sedaj se tudi naj-vsakdanjejši filister lahko postavi na stopnice pred lepo javno knjižnico na peti aveniji in gleda zadovoljno, kako korakajo delavci, }?po po poklicih razdeljeni, pa posluša godbe, ki korakajo na čelu posameznih skupin; ni se mu treba bati, da ga spravijo iz ravnotežja, kajti večinoma igrajo nevtralne in patriotične koračnice; le tu-patam se vrine vmes kakšna socialistična unija, kat«»ri igra godba "marzeljezo' 'ali "interuacio-nalo," katere pa filister navadno ne pozna. Tudi okrašeni vozovi in avtomobili z alegoričnimi skupinami, ki simbolizirajo posamezne industrije ali rokodelstva, se pojavljajo v paradi in oči imajo prijetno pafto. Ker dajejo taka vozila navadno podjetniki na razpolago, se ni čuditi, da se vidijo imena tvrdke z ogromnimi črkami na zastavah in .velikanskih ščitili; tako prihajajo kapitalisti pri delavski paradi do cenene reklame.
Ali marsikje so se delavci že naveličali tega praznega paradiranja. Tupatam so že popolnoma odpa«ili obhodi, drugod se vrše iz navade, iz trdicijc, ali pa zato, ker ga rabijo nekateri nazadnjaški voditelji unij za demonstracijo — ne proti kapitalizmu, temveč proti socializmu.
Medtem pa dobiva pravi delavski praznik, prvi majnik, tudi v Ameriki vse večji pomen. Čimbolj se krepča razredna zavest med ameriškim delavstvom, tembolj tudi spoznava, kako velikanska je razlika med tema dvema praznikoma. Enega so dovolili mogotci, drugega si je delavstvo vzelo. Eno je praznik sprave z izkoriščevalci, drugo je praznik boja.
Labor Day je simboliziral dose«lanje mišljenje ameriškega^delavstva. Propadajoče zanimanje za to praznik in odvračanje od praznih parad kaže„ da se vrši preobrat med tem delavstvom in se njegova pohlevnost razpuhteva.
Za nas je Ijtihor Day le zaradi tega važen, ker nam omogoča, da prihajamo v dotiko z bolj zaostalimi delavci, da jih dramimo in vodimo do socilističnega spoznanja. Mnogo proletarcev, ki se vs«' leto ne spomnijo, da so «lelavci in «la i-majo k«>t «lelavci posebne-interese in potrebe, se zbere ta «lan četudi le na piknik. Socialističen govornik dcVbi tako priliko, da stopi mednje, jiin pokaže njih pravi položaj, potrka na njihovo zs-vCst in pripravi preobrat v njihovih glavah.
Cim hitreje jn energičnejo se izvrši ta preobrat. tem Ik)Ij«* bo za delavstvo te dežele. Prej-alislej se mora zgoditi, kajti ttuli iiajponržnejši proletarec mora naposled spoznati, da so kapitalisti radi dali delavcem en dan v letu, da jim pa nočejo dati poštenih plač, razumnega delovnega časa iu pravičnih delavskih zakonov. Spoznati mora, «la ni tisto, kar dajejo kapitalisti svojevoljno, nič vredno, tisto, kar bi bilo kaj vredno, se pa ne dobi brez hoja.
Cimlmlj se razširi to spoznanje, tembolj u vene tudi slava "Delavskega dneva" in tem več pomena dobi tudi po Ameriki prvi majnik ne zato, ker se ta dan lahko počiva, ampak vanje, predvsem zaradi njegovega revolueionar-n«'ga značaja. Delavci se teilaj ne bodo navduševali za praznik, ki jim je bil "darovan", ampak bo« i o v vsakem oziru postavljali svojo delavsko voljo na«l darila.
Počasi se vrši ta razvoj v Ameriki; to«la vrši se. Počasnost je imela svoje vzroke, ali tudi razvoj ima svoj«- razloge, in kakor postajajo močnejši, tako mora tudi razvoj postajati hitrejši. Letošnje leto nam pokaže, v kakšni meri se pospešuje. Jesenske volitve ImmIo za delavsko gibanje v tej «Icželi pomembnejše kakor vse piiradc na Labor Day.
ptrebščine in mu tako z levo roko dvakrat toliko vzame, kot mu je z desno dal.
Do materijalne svobode, ki omogoči «lelavst vil zave«ino kulturno «lelo in kulturne užitke, pride delavstvo le v mednarodnosti. Slovenci ne morejo sami zase organizirati socialistične države, d«ikler je ves svet naokrog kapitalističen.
Torej pride tudi narodnost do prave veljave le po mednarodnosti. Sovražniki mednarodnosti so tudi sovražniki svojega tianula.
Pravičnost kapitalističnega sistema se krasno izraža v tem. «bi je "zaslužek" posameznega kapitalista. lastnika podjetja, nekolikokrat večji o«l zaslužka vseh delavcev, ki delajo v dotičnem p«sl-j«tju. Kapitalisti imajo izgovor, da riskirajo svoj kapital, «lelavci pa lic. Toda ue riskirajo ga zato, «la hi imeli delavci zaslužka, ampak zato, da imajo sami «lobieek.
Izkušnja kaže, da je njih riziko navadno prazna bese«la . Če bi res toliko «riskirali, ne bi bilo aedaj na miljone brezposelnih v Ameriki. Oni že vedo, kdaj se jim isplača vlagati kapital v o-hrat; cim mislijo, da ac ne hi izplačalo, zapvj tovarne, brez skrbi, če bodo delavci uhiirali od lakote.
NABELJBNlftKI ZAKON
Se enkrat je padel glasoviti, bolje rečeno razupiti zakon o naseljevanju pod mizo. Pre«lse«luik Wilsou je vnovič kandidat za predsedništvo in si ne želi pred volitvam nobenih blainaž. Pa tudi javnega spora s svojo stranko si sedaj nikakor ne želi.
To hi morali demokratje v kongresu razumeti, toda Imhüsí «la nekateri izmed njih res niso razumeli ali pa niso hoteli razumeti; s pomočjo repuhličanov so privlekli načrt še enkrat na dan, da bi ga kongres še v sedanjem zasedanju rešil.
Predsednik Wilson je .(Mitrkal, pouiežikni! in pomignil, iu načrt je bil odpravljen. Do volitev ne bo več govora o njem. Kaj bo pozneje, to je druga reč.
Wilson je že lani, kakor je znano, vetiral ta zakou. In že pred njim je to storil Taft. Načrt obsega določbo, da naj se prepove vstop v Zediujene države ljudem, ki ne znajo citati in pisati. To je navidezno kulturna zahteva, namenjena, da obvaruje to deželo analfalK'tov, ker se z njimi ovira napredek in izobrazba. Po drugi strani se poteguje za tako prepoved tudi Amer. Fed. of Labor I pod pretvezo, da hoče tukajšnje delavce varovati umazane konkurence nekvalificiranih, nepismenih delavcev.
Oba argumenta spadata med tiste, ki se razhlinejo kakor sapa, če se le malo pihne nanje. Kar se tiče boja zoper nepismenost, ga potrebuje Amerika toliko doma, da ne pride tistih par analfahetov, ki utegnejo pripluti od zunaj, niti v poštev. Zediujene države se v tem oziru nikakor ne morejo meriti z evropskimi zapadnimi , deželami, ampak stoje gle«le na analfabetizeui približno na balkanski višini. V nekaterih južnih «Ir-žavah je še slalrš«» kakor n. pr. v Srbiji. -
Argumenti, katerih se poslužuje A. F. of L., tudi nis«) mnogo I vredni. Nepismenost je na vsak i način ner«»dna reč, tudi v delav-i pkem gibanju. Toda nepismenost sama na sebi ni zadostno merilo za delavčeve sposobnosti — ne v : tovarni, ne v gibanju. Ootovo je, ; da ne bo delavec, ki ne zna citati i in pisati, mogel opravljati vsakega dela; navadno bo navezali ' na slabše plačano delo. To je njegova škoda. Ali tudi tak delavec je lahko sposoben za organizacijo in postane lahko jako dober tova-! riš v boju, kakor je na drugi strani dovolj omikanih delavcev, ki so ! kljub svoji ImiIjši izobrazbi popol-, ni sebičneži in se ni niti najmanje zanašati nanje.
rWilson je lani o<lkloiiil zakon z ; utemeljitvijo, «la bi nasprotova-lo vsem ameriškim tradicijam, a-ko bi se politično preganjanim ljudem zabranil vstop v Zeilinje-ne države, le zat«> ker v svoji «lomilci deželi niso imeli prilike, da bi se bili naučili citati in pisati. Ako bi bili sedaj zopet prišli s tem zakonom, bi bil Wilson v največji zadregi ;če bi hotel ostati dosleden, bi bil moral zopet vetirati načrt; ali če bi to storil, bi se zameril A. F. of L. iu nazadujaške-. mu delu njenih članov. To bi bilo ' pre«! volitvami seveda tudi zelo neugodne;.
Iz tega se je mogel Wilson izmotati le na ta način, «la s«> je načrt za sc«laj skril in ni prišel na razpravo sploh. Z«li se pa prav tako, tla je to le kompromis, ki o-mogoči Wilsonu, «hi izpremeni po volitvah svoje mnenje; ve bo zakon tedaj zopet z večino spr«'j«'t, pravijo, da ga Wilson tedaj potrdi.
Zakaj prepričanje se mora prilagoditi potrebam . . .
Depeša iz Aten po niča, da je gtški ministrski svet v pondeljek popoldne sklenil napovedati. H«il-garski vojno. To bi samo «ib sebi pomenilo tudi vojno z Avstrijo, Nemčijo in Turčijo.
Na delavski dan so razni božji namestniki priredili (Miscbne delavske priti i ge. V hoppestcnski cerkvi je zelo "poučno" govoril škof Samuel Fallows. Dejal je:
"Kakor sem za vojno pripravljenost, sem tudi za prisilna razsodišča v sporih med delom in kapitalom. To pomeni, «la se morajo odloki od zakona ustano\lje-nega razsodišča izvesti tak«) ka-kor drugi »odnijski odloki. Da se stranka, ki se temu upira, p«iko-ri, je treba porabiti tudi vojaško silo."
Katoličani in Mehiko
Pre<i kratkim je imela 14American Federation of Catholie Societies" v New Yorku svoje letu« zborovanje. Ta zveza katoliških društev nastopa kot versrka, je pa v reside» politična organizacija, ki hoče priboriti katoličan«!vu, to se pravi katoliški cerkvi, njeni upravi in njenim interesom odločilen vpliv na politično ¿ivljcuje v deželi.
Katoliška eerkev v Ameriki ni nič druzega kakor katoliška cerkev na svetu sploh. Ona se v nobenem hivstvenem vprašanju ne razlikuje otl katoliške cerkve v Italiji, Avstriji, Nemčiji ali Španiji. Niti ne more ne razlikovati, ker je katoliška eerkev po vsem svetu ena organizacija, cerkve v posameznih deželah so pa le njeni tleli.
V Ameriki je hilo katoličanstvo dolgo previdno. Priznati mu je treba sploh po vsem svetu, da lina v svojem stremljenju večinoma dobro, to se pravi njegovim namenom služečo, premišljeno taktiko, katere najvišji izraz je najti v jezuitiz-inu. Katoličanstvo zna, kjer nima moči, nastopati skromno, navidezno brez zahtev; zadovoljuje se j; toleranco, živi z drugimi sektami kilikortoli-ko n prijaznosti iu išče ugodne stike z vladajočimi silami. Toda v vsem :;amozatajevaiiju ne pozabi nikdar na svoj pravi namen, na svojo vesoljno nalogo : Priboriti svoji cerkvi gospodstvo na zemlji!
Tudi v Zedinjenih državah ni pozabljen ta cilj. Dejstvo, ila nimajo katoličani večine v tej de/eli, navaja cerkev le na to, tla si izbira taktiko, ki je čimholj primerna razmeram, nikakor pa ne na to, da i>i opustila svoj cilj. (V ne more zavladati danes, je treba delati, tla bo mogla jutri, po-jutišnjein. Ce ne more hipoma skočiti na cilj, je trt ha pripravljati iu gladiti pot do njega. In pri tem delu jc katoliška cerkev okretna!
Nekoliko od h čnejc kakor v preteklosti že lahko nastopa rimska organizacija. Prejšnja previdnost j pospešil njen razvoj, in zdaj, ko čuti trdna t!a poti nogami, /c lahko pokaže tupatain t ud if pravo barvo.
Ne svojem zborovanju v New Yorku jo je precej kazala. Sprejela je na primer oster protest proti vladi v Washingtouu, ker je priznala Carrauzo za načelnika mehiške vlade.
!,ahko bi liili stavili, da se 'bo aklenilo kaj podobnega. »Mehiko je naša iiajsosednejša katoli-
Karl Kautsky:
Po eni strani očitajo marksistom, da izločujemo človeško voljo iz politike, da nam jc politika saniotvoren proces. Po drugi strani pa trdijo naši kritiki nasprotno: I>a nam jc naša volja več kot spoznanje dejanskih razmer; da izražajo razmer»' uemožnost vsake revolucije, mi pa tla iz golega čustvenega fanatizma jahamo na revolucijski misli iu se opajamo 7. njo. Za vsako ceno tla hočemo politično revolucijo, četudi bi na dani postavni podlagi mnogo hitreje napredovali.
M» d drugimi postavljajo mene v nasprotje s Friderikom Kngelsoin, ki je bil, kakor pravijo, svojčas tudi poln revolucionarnih čustev, ki pa da se je tik pred svojo smrtjo spametoval in spoznal nev:i'ržnost svojega revolucionarnega stališča.
Kes jc, tla je Kngels 18i)5 v svojem znanem predgovoru k Marxovim 44Razrednim bojem na Francoskem'' pokazal, kako silno so se izpreme-uili pogoji revolueijskega boja otl leta 1848. Ce hočemo zmagati, nam morajo slediti po njegovih mislih velike m rise, "ki vedo, zakaj gre", in 44 re-volucionarci", "puntarji" uspevamo mnogo bolje s postavnimi pripomočki, kakor z nepostav-niini iu s prevratom. Ampak pozabiti nc smeino, da jc Kngels imel v mislih le tedanji položaj. Kdor !u <v izvedeti, kako je umeti Kngelsove ntavke, jih mora primerjati z Kngelaovitni pismi, Ui sem nanje pred kratkim opozoril v "Ncnc Zeit i' .. VII.. I. str. 7.) Iz njih jc razvidno, da jc odločno zavračal mnenje, kakor da bi bil 44 miroljuben oboževalec poštavnosti za vsako ceno."
Komur nc zadoščajo ta pisma za oceno Kn-gel.sovega stališča napram revoluciji, naj prečita članek. Ui ga je nekaj let preti svojim uvodom v Mirxove "Razredne boje", 1. 18i»2. priobčil v
V	Ncnc Zeit" t» ''Socializmu na'Nemškem ". Tam je izvajal:
"Kolikokrat nam je huržvazija svetovala, tla lin j se odrečemo revolucionarnim sredstvom potk vselili pogoji in naj se gibljemo v postavnih mejah	\ !co je odpravljen izjemni zakon in
V	o velja enaka pravica za vse, tudi za socialiste. Žal. da nc moremo gospodom buržvazijccin ustreči. Kar pa nc pomenja, da ne obračamo v sedanjem trenutku poštavnosti na glavo. Narobe, posta vnost navaja vodo na naš mlin, in bili bi norci. če bi jo kršili, dokler sc razmere nc ¡spremene. Mnogo bližje jc vprašanje, če ne bosta baš
Cv
Kapitalisti fiojretbufiejo nepo^ene delavce. Veliko bolj nujno jih potrebujejo, nego se marsikomu zdi.
Tndi neumni delavci so dobri; zlata so vredni. Ali svoje usode nc morejo kapitalisti obešati na ta klin, kajti neumnost ni večna. Razni faktorji sodelujejo, tla se ljudje sčasoma spametujejo — i/k usnja ni zadnji med njimi. In za izkušnjo akrbe kapitalisti —- hočeš, nočeš, moraš — sami.
Nepošteni delavci — to jc drug račun. Tu se pusti neumnost lahko na stran. Možu, ki ima svojo vest tako na vrvici, da jo lahko priklene in se ne sme niti geniti, se izplača ponuditi kak^
k k a dežela, in ker so v Zed i 11 jenih državah vsakovrstni "krivoverci" v večini, je zelo važno, kako se godi katoliški cerkvi v Mehiki. Če ima tam zadostne privilegije ¡11 veliko moč, služi tudi tu- . kajšiijeinu katoličansivu lahko za oporo in /a ba- 1 so njegove osvojcvalne vojne.
V Mehiki se pa sedaj »katoliški cerkvi ne godi tako dobro, kakor sc ji je godilo. Zbor katoliških društev v New Yorku je podal tistim, ki so sc hoteli zanimati za to, sliko strahote, oh kateri bi se morali človeku ježiti lasje na glavi. Carran* za je nov Nero, Calligula, Julian Apostata. Zoper uboge katoličane divja kakor Atila iu kako/ Turki v prvih stoletjih svojih zmagovitih vojn. Nobeno pero ui dovolj močno, tla opise preganjanje, kateremu so podvrženi nedolžni katoličani. ; Srce trepeče v prsih človeku, ko posluša te povesti. Vse vtiske je katoliški zbor podčrtal z izrekom: 44 Izza časov francoske revolucije ni svet videl take orgije umora, pohujšanja iu zanikanja . vsake človeške pravice."
Izza časov francoske revolucije! Hm! Izza časov francoske revolucije so bile vendar na svetu nekatere precej hude reči. Zgodovina lahko ua-štejc nekaj vojn v različnih krajih sveta. Tudi nekoliko drugih krvavih dogodkov je hibi,in prav sedaj je onkraj oceana šestnajst držav v konfliktu, o čemer bi bilo tudi katoličanom v New Yorku lahko kaj znano. Treba je precej — recimo poguma, če se hoče trditi, da so katoličani v Mehiki tako preganjani, kakor so bili n. pr. koiuunardi v Parizn, ko so Vcrsaillei zavzeli mesto.
Sploh ni bilo posebno pametno, tla so boga-boječi gospodje na newyorškem zboru spomnili francosko revolucijo. Zgodovina je namreč zabeležila, tla jc bila duhovščina poseben stan na Fruneoskeni, obdarjen z velikimi privilegiji, katere je kakor aristokracija! zlorabljal za izkoriščanje in zatiranje ljudstva, in je s tem pospešil revolucijo.
Toda francoska revolucija jc vplivala po vsej Evropi toliko, tla ni pozneje duhovščina nikjer več tako brezobzirno izrabljala svoj privilegirani položaj na škodo ljudstva, kakor.— v Mehiki. Cerkev jc povsod branila svoje predprnviee in se jih posluževala; ampak tlasi jc hila v tem tupatain brezobzirna, je vendar priznavala gotove meje. V Mehiki tudi teh ni priznala. Tam je ravnala kakor na Francoskem pred revolucijo,
Nekatere priče, ki so z vsakega stališča izven suma, nam to lahko potrdijo. Kmalu po nastopu vlatle je predsednik VVilson poslal John 1/uitla v Mehiko, da preštudira ondotne razmere in predvsem vzroke nemirov. John Lind pravi, da je katoliška cerkev poleg prostitučnih hiš najhujša sovražnica rednih razmer v deželi. Njegova žena dodaja, tla jc treba izguati katoliške pope ¡11 nune, če sc hoče doseči red iiivinir v deželi.
V neki naretlhi, ki določa v državi Nuevo l.aredo število dovojjenih cerkva na podlagi javnega zdravstva, morale in pravičnosti, pravi gu-vernor Villarcal, ki spada nedvomno meti najuglednejše osebe v M.ehiki: 44V vsem življenju naroda je bila cerkev škodljiv faktor, ki jc ustvarjal neslogo iu razdor. Na svoj duševni poklic je popolnoma pozabila. Cerkev sc jc vselej združila z vsako reakcionarno vlado, z vsakim despotom, celo s tujimi napadalci; bila je sovražnica vsakega svobodnejšega gibanja iu sc je t>d prve revolucije dalje upirala vsakemu napredku."
Največjo razburjenost je povzročila lakomnost duhovšine. ki si je znala prilastiti ogromna zemljišča, doeim so ubogi kmetje stradali. Zlasti pod vlado Diaza in Huerte so si znali prilastiti velika zemljišča, Ui bi bila morala po padcu Huerte služiti za naselitev poljedelskih delavcev.
Neka naredha Carranzove vlatle iz iiiesecp maja t .1. je v tem oziru precej jasna. Nanaša sc na preiskavo zemljišč, ki so baje v privatnih rokah, v resnici pa pripadajo katoliški duhovščini. Vrednost teh zemljišč ceni naredha na več kakor tisoč miljonov pezov.
Kakor njihovi predhodniki na Francoskem, takti so se znali tudi duhovniki v Mehiki odtegniti vsakemu plačevanju davkov. V glavnem mestu so tbrsegli neplačani cerkveni davki lani svoto pol miljona dolarjev. Poskušali so ta denar dobiti na ta način, da so aretirali 250 duhovnikov. Po vsem klerikalnem in prot¡mehiškem časopisju je bilo seveda vsled tega silno tarnanje zaradi strašnega preganjanja uboge katoliške cerkve. Seveda so trdili, tla je zatirana zaradi 44 vere", niso pa povedali, tla gre le za defravdirarie davke.
Mehiška vlada ima naipen, tla zapleni zemljiško posest, katero si je cerkev tekom časa prilastila. Finančni položaj dežele je nadvse klavern; ljudstvo je v strašni revščini, cerkvena posest je^
Revolucija in zakonitost.
huržvazija in njena vlada kršili postave, da nas šiloma uničijo? Mi čakamo. Dotlej pa: 44i/volite, prvi streljati, gospoda huržvazijska'.
Nedvomno je, da bodo prvi streljati. Nekega lepega jutra ho nemška huržvazija in njena vlada sita preplavljajoče socialistične povodnji: zate» čc se k ncpostsvnosti, k nasilju. Kaj jima lw» pomagalo? Nasilje lahko zatre majhno sekto na 0-mejenem ozemlju; ampak doslej še ui odkrita sila, .ki bo iztrebila po obsežni državi razširjeno stranko dveh ali treh miljonov ljudi. Protirevo-lucijska premoč lahko zavleče zmagoslavje socializma za nekaj let. tla nastopi pozneje tem zanesljiveje in popolneje." (Vi>. 1. str. 58^.)
To mesto, kakor tudi omenjena pisma mora v.poštevati, kdor hoče prav umeti izvajanja Kn-gelnovega uvoda o postavnosti,katera nam jc pro-ypesna. Vse prej so nego opustitev revolucijskc misli.
Tuda naši nasprotniki jo označujejo za odločno opustitev uaziranja, ki stavlja vse na karto hoth če revolucije in ki pričakuje, da sc ta revolucija ponovi po vzorcu iz let lN;t(l in 1K48. A kdor misli, dr nasprotuje moje stališče Kngelso-vemu, sc moti. V resnici sem še pivd Kngelsovim uvodom, v drugi zvezi in v drugi obliki rar.vil do pičiee enake m sli. V 12. letniku "Nclie Zeit" sem priobčil članek t» "Socialno demokratičnem katehizmu," v katere* 111 sem na široko razpravljal vprašanje revolucije. Tam pravim:
44Revolucionarji smo. in sicer nc le v tem mii slu, kakor je parni stroj revolucionaren. Socialni preobrat, ki po njem stremimo, sc da doseči le s politično revolucijo, le z osvojitvijo politične n-blasti. in edina drža\na oblika, v kateri je soci-alizein izvedljiv, je republika in sicer demokratična republika.
4 Socialna demokracija jc rcvolucij^ia stranka, a nc stranka, ki "tlela" revolucije. Dobro vemo, tla dosežemo svoje cilje le z revolucijo, vemo pa tudi, tla ne moremo stresti revolucije iz rokava, kakor je baši protivniki ne morejo preprečiti. Nc prihaja nam na misel, tla bi "uprizorili" a»li pripravljali revolucije. Iu ker ne moremo po svoji volji uprizoriti revolucije, tudi ne moremo napovedati, kdaj, pod kakšnimi pogoji ¡11 v kakšnih oblikah nastopi. Vemo, da razredni boj med huržvazijo in proletariatom nc preneha, dokler si delavstvo ne osvoji politične oblasti, ki jo uporabi za uvedbo socialistične družbe. Vemo, da
bo ta razredni boj vse obsežnejši ¡11 vse močnejši; «la proletariat po svojem številu in po svoji 1110-rai 11 i in gospodarski sili neprenehoma raste, tla jc njegova zmaga in poraz kapitalizma neizogiben, ampak le zelo negotova ugibanja so mogoča
0	poslednji, odločilni bitki v tem družabnem boju. \ se to ni nič novega . . .
Ker nam ni o odločilnih bitkah družabnega boja nič znanega, nc moremo napovedati, če bodo krvave, če »bo v njih vloga telesne sile velika ali če bodo dobojevane le z gospodarskimi, zakonodajnimi in moralnimi sredstvi.
Pač pa je verjetno, tla bodo v revolucijskih bojih proletariata poslednja sredstva vse bolj prevladovala natl telesno, t. j. vojaško silo, nego v. revolucijskih bojih meščanstva.
Eden vzrokov, tla se bodo bodoči revolncijski boji izvojevali vse redkeje z vojaškimi sredstvi jc: premoč vojaškega orožja nad orožjem, ki jc na razpolago "civilistom", vsled česar je odpor civilistov navadno že vnaprej brezuspešen.
Nasprotno pa razpolagajo danes revolucionarni sloji z vse boljšim orožjem gospodarskega
1	k >1 • t it* ne v <• in moralnega odpora nego revolucionarni sloji osemnajstega stoletja. Izjemo dela le Rusija.
Koalicijska svoboda, tiskovna svoboda in splošna volilna pravica (včasi tudi splošna branili-na obveznost) pa ue predstavljajo le boljšega o-rožja, ki ga ima proletariat modernih držav pred l.izrctli, ki s«» izvojevali revolucijskc boje meščanstva; te naprave razsipajo moči posameznih strank in razredov in t» duhu, ki jih preseva jasna luč. Ui jc v absolutističnih časih ni bilo.
Tedaj so tavali vladajoči kakor tudi revolu-t ionarni razredi v temi. Ker jc bila vsaka javna opozicija onemogočena, niso poznale ne vlade, nc revolucionarci svojih sil. Obe stranki sta bili izpostavljeni nevarnosti, tla se precenjujeta, dokler se nista pomirili v medsebojnem boju, ¡11 tla se podcenjujeta, če sta doživeli en sam poraz in tla obesita puško na klin. To jc eden poglavitnih vzrokov z;i mnogoštevilne "puče" v časih revolucionarnega meščanstva, ki so bili mahoma potlačeni, in za mnogoštevilne vlatle, ki so bile ma litima poražene; vsled tega sta se tako naglo vrstili revolucija in protirevolncija.
Vse drugače jc danes, vsaj v deželah s kolikor toliko demokratičnimi napravami. Te naprave so imen »vali varnostni ventil tlruž>be. To ozna-
pa pridobljena z metodami, ki bi se v nekaterih slučajih lahko imenovala tatvina, v drugih goljufija, v nekaterih zopet rop. Vlada ima torej gotovo pravico, da izvede te ukre|>e, Povrh tega hoče izvesti ločitev cerkve iu države, tako tla bo eerkev prav tako podložna zakonom kakor privatne osebe.
Dosedanja moč katoliške cerkve bo v Mehiki seveda pri kraju, čc sc to izvrši. Ona ne Ik» več gospodovala, ampak če bo hotela imeti sploh šc prostora ¡11 poklic, sc Im morala brigati za duše, pa pustiti posvetno vlado iz pesti.
Za ureditev gospodarskega položaja dežele iu prebivalstva bi bila izvršitev teh ukrepov naj-večjega pomena in bi omogočila, tla sc postavi deželno gospodarstvo na zdravo podlago.
Vse to lie briga nič služabnikov katoliške cerkve. Dežela lahko bankrotira; prebivalci lahko stradajo, tla sc jim štejejo kost i poti kožo. Tudi če sc tisočkrat dokaže, tla ni za ureditev teh razmer druge pot i, kakor tla vrne cerkev, kar si je ! po krivem prilastila, se bodo vendar duhovniki tlo skrajnosti upirali in bodo kričali, tla so preganjani, zatirani in okradaui.
Zato je tudi katoliški zbor v New Yorku, ki je sicer s taktično vladajočo silo. torej za sedaj z Wilsonom, rati prijazen, tako veheuicntno protestiral Yr°t i Wilsonu in priznanju Carranze. Katoličanom v Mehiki -- namreč zastopnikom katoliške cerkve — je le tak glavar v Mehiki všeč, ki jim vrne 111 zagotovi vse cerkvene privilegije kakor ptitl Diazom in Huerto. Poleg tega je lah ko največji tiran, okrutnež in inorilee, kakor sta bila
oba —- to nič ne de. On sme izrabljati svoj položaj, kolikorkoli hoče, le da dovoli cerkvi in njenim "vdanim služabnikom", da izkoriščajo svojega.	.
Toda protesti katoliških zborov so precej izgubili svoj pomen. V Avstriji bi še kaj zalegli; v New Yorku ne Initio izbrisali niti eni črke v dekretu, v katerem je izrečeno, tla je Curranza priznan.	•
Mehiško ljudstvo bo imelo v d ogled ne m času priliko, tla ši bo samo izvolilo svojega predsedniku. Mogoče, tla ne izvoli Carranze; ali kandidat ta na ukaz katoliške cerkvêSzvoli še manj. Izkušnja trde preteklosti mu je odprla oči.
čevanje jc napačno, če mu podtikajo to misel, da preneha v demokraciji revolueionarntmt proletariata, da se zadovoljuje z manifestacijo svojega ogorčenja in gorja in da se odreka politični iu socialni revoluciji. Demokracija ne more odstraniti razrednih nasprotij kapitalistične družbe in ne ustaviti nujne posledice teh nasprotij, družabnega preobrata. Revolucije nc more preprečiti, pač pa preprečuje prenagljene, brezupne revolucijskc poskuse, in marsikakšna revolucijska vstaja postane v demokraciji nepotrebna. Popolno jasnost ustvarja o moči posameznih strank in razredov; njih nasprotij ne odstranjuje, njih končnih smotrov ne prestavlja, pač pa ovira vstajajoče razrede, da bi sc lotevali nalog, ki jim še niso kos, in odvrača vladajoče razrede od tega. tla bi odrekali koncesije, ki jih ne morejo Več odbijati. Smer razvoja sc 11c premakne, pač pa postane« pot stalnejša in mirnejša. Prodiranja proletari-jata v drŽavah s kolikor toliko demokratičnimi uredbami nc označujejo tako presenetljive zmage, kakor svoječasno prodiranje meščanstva, pa tudi ne tako hudi porazi. Izza poeetkov modernega socialno demokratičnega delavskega gi-banja v šestdesetih letih je evropski proletariat doživel en sam velik poraz, v pariški komuni 1. IHTI. Takrat je Francija krvavela še na |»osledicah cesarstva, ki je kratilo ljudstvu resnično demokratföne uredbo, le v neznatnem delu francoskega pro-letarijata se jc predramila samozavest, in vstaja mu je bila vsiljena.
Demokratično proletarska metoda izgleda dolgocasnejsa nego revolucijska metoda meščanstva: manj dramatična je iu manj žrtev zahteva. To je estetarskemu literatovstvu, ki se igračka s socializmom, tla najde prijetno zabavo in prijetne snovi, vsc»no. ni pa vseeno tistim, ki se resnično bojujejo.
"Meščanske revolucije drve mnogo hitreje od uspeha tlo uspeha* njih dramatični efekti prekašajo drug drugega, ljudje in dogtnlki so kakor okovani z ognjenimi liri I ja 111 i, ekstaza je vsakdanje razpoloženje, ampak krat koži ve so, kmalu dosegajo svoj višek in dolg maček se loteva družbe, preden še trezno osvoji uspehe, pridohljne v dobi vrenja in kipenja. Proletarske revolucije pa . . . . se kritizirajo neprestano" itd. pravi Marx: 4418. liminaire*', str. 4. Za primerjanje meščanske s proletarsko revolucijo Marx 18.V2 šc ni mogel vpoštevati vpliva demokratičnih naprav.
?no korist, n. pr. priboljšek plače, nagrado, manj priganjalijn itd.
Neumen delavec gara kakor črna žrvina, ker nc ve, tla bi moglo biti drugače. Ali tudi črna živina lahko zdivja. Na samo neumnost se ni zanašati. Plačana Judeževa služba je kaj druzega; to jc kupčija.
Judeževa služba je važna. Samo s svojo močjo si kapitalisti ne bi mogli zavarovati gospod-stva. Njih je manjšina, delavcev ogromna večina. St roji se nc sučejo brez tlela. Premog 11c lc-*e sam iz zemlje. Ruda se 11e izpreminja na povelje v jeklo. Vlak nc poli i t i čez ameriški kontinent, ako pihneš vanj.
Ako ni med delavci Judežev, jim ho izkušnja
pod neizogibnim kapitalističnim pritiskom preja-lislej pokazala, tla jc tlelo v njihovih rokah največja sila človeškega sveta. Ce nastopi združeno delavstvo proti kapitalistom, sc mora izvršiti njegova volja. Kdo naj ga užene?
Peščica kapitalistov, tudi čc bi imela potrebne sposobnosti, ne more opraviti tlela, ki ga izvršujejo armade delavcev.
Z zakonom ni mogoče upogniti delavcev; kajti njih je več in lahko si napravijo zakon po svoji potrebi.
S puškami se nc premagajo; kajti kdo bo streljal na delavca, čc nc gredo sami v uniforme in ne pokajo na povelje!
Sloga delavstva je poraz kapitalizma.
Treba je preprečiti slogo delavstva. To je služba Judezev. Očitno jc, tla jc to važna služba.
Kapitalisti vedo, la potrebujejo Judeže, pa jih zato vzgajajo. Delavsko ljudstvo je organizirano. Kapitalizem izvršuje vse v velikem slogu, torej tudi podlost. Posebne ageiiturc se bavijo s tem, tla dodajajo kapitalistom oh času kakšne stavke cele trume skebov. in kupčija mora biti thilira, kajti znana so imena takih finrli sclf-made-mauov, ki so si nagrabili velikanska bogastva oh tem nečednem poslu. Drugi iščejo v podjetjih slabe značaje med delavci, pa vztrajajo iz njih špione, ovaduhe, škodljivce organiziranih tovarišev. Tretji lezejo v delavske organizacije in se (Konec na G. strani.)
ADVKUTIHRMMNT
SLOV. DELAVSKA
UmmhvUMI« <•»• M. »«riiU
PODPORNA ZVEZA
lak.r»«w4ran« U l»HI*
v UrUvl Pmm».
Sedež: Conemaugh, Pa«
O LAVNI URADNIKI: PftfchHEDMK: Ivan Proctor, 10DS Norwood HI., Cleveland, Ohio. PODPREDSEDNIK: Joaip Zorko, K. F. D. t, box 50, West Newtou, Pa. TAJNIK: Blaa Novak, 20 Main St., Coneniaugh, Pa.
POMOŽNI TAJNIK: Andrej Vidrich, 170 Franklin Main Ht., Coneniaugh, Pa. BLAGAJNIK: Joaip Žole, 010H Ht. Clair Ave., Cleveland, Ohio. POMOŽNI BLAGAJNIK: Frank Pa v lov ¿i i, 20 Maiu Ht., Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI.
1.	nadzornik: Ivan A. Kaker, 207 Hanover 8t., Milwaukee, Wis.
g. nadzornik: Nikolaj I'ovie, 1 Craib Ht., Nuiurey Hill, N. H. Pittsburgh, Pa. 'j. nadzornik: Jakob Koejnu, 1400 E. 52d Ht., Cleveland, Ohio.
POROTNIKI:
L porotaik: Anton I.avriX, boz H, Yukon, Pa.
2.	porotnik: Frank Havdek. Box 242. Dunlo, Pa.
3.	porotnik: Anton Welly, box 44, Huperior, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
F. J. Kern, M 1>., 0202 Ht. flair Ave., Cleveland, Ohio.
POMOŽNI ODBOR:
Frank Akufca, 4S5 2nd Rt., Coneniaugh, Pa. Ivan Jager, b. r»4:i Woodland Ave., Coneniaugh, Pa. Franc Ko«, Coueuiaugli, Pa.
Mihael Flek, R. F. 1>. 4, b. 14.1 a, Johnstown, Pa. Jakob Rupert, b. 238, South Fork, Pa. lvuu Hribar, Johnetown, Pa.
GLAVNI C RAD v hill At. 20 Main St., Coneniaugh, Pa.
Uradno Glasilo: P ROLET AREC, 4008 W. 31et St., Chicago, IU. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, ao uljuduo proieni, }»oiiljati vse
dopise naravnost na glavnega tajnika iu uikogar drugega. Denar na se poiilja Mihu potoui Poštnih, Ex presnih, ali Itan^nlh doua mili nakaznic, nikakor pu ne peto m privatnih tokov na naslov Blas Novak, S. I». P. Z. 4 Couetuaugh Depoait liauk v Coneniaugh, Pa.
V aluraju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kak« pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da ae v prihodnje popravi.
Delavčevo zdravje.
Zdrava .pu met pove človeku, da mora biti med materi jalnimi razmerami iu ljudskim zdravjem zveza. V kapitalistični družbi velja vsaka reč detia r, tudi zdravje i it vse tisto, kar je za zdravje potrebno." Preiskava, ki jo je vodil javni adravatveni ind t a indu-# atrijsko komisijo, je pokazala, kako se izraža denarna izguba na tem polju. Poprečno izgubi vsak delavec v Zedinjenih državah po devet dni na leto vsled bolezni; svota vsled tega izgubljenega zaslužka iu izdatkov za zdravila pa znaša sedeniatopetdeset niiljonov dolarjev «a leto.	„
Preiskava je nadalje dognala, da Iti se velik del bolezni lahko ■preprečil. Največji odstotek smrtnih slučajev je med najslabše plačanimi delavci»
Poročilo pravi, da polovica delavcev v Zedinjenih državah ne zasluži dovolj, da bi mogli živeti v zdravih razmerah in si trajno o-hrauiti zdravje. Nadalje pravi poročilo, da so bolezni velik vzrok
lj*'iija med delavstvom. Če bi se to ozdravilo, bi tudi druge holez ni kmalu izginile.
('e se zdravstvena oblast ni lagala — iu tega ni misliti, ker pač ni imela razloga za to — so prenizke plače krive vsaj velikega dela bolezni. Kdor pa znat i šteti vsaj do pet, mora sklepati, da bi boljše plače odpravile veliko bolezni in obvarovale delavstvo velikih izgub, Iu če ljubi delavstvo zdravje, bi se moralo potegovati za boljše plače. Za to pa bi se tuo- < ralo organizirati.
Ker pa vemo, da pomenijo višje plače le začasno in relativno'
zboljšanje, bi moralo misliti delavstvo še dal,v» in tudi /iti dplje.! Izkušnja uči, da sledi boljšim plačam podraževanje potrebščin. To se more preprečiti le tedaj, če postanejo p rodil cen t i — delavci —j sami gospodarji produktov, ki so jih izdelali in ki jih potrebujejo; za svoj konsum. In to morejo hiti le tedaj, če so gospodarjrfclelov-tiHi sredstev.
brezposelnosti in da pomnožujejo AH <v |)rid<1 nad ^javca bole armado bednih in obupanih.	zrn pa pravi< da je t0 božja vo-
Vse to sc pravzaprav razume Ija, in če umrje, pa se tndi pra-samo po sebi. Kdor premalo za- vi, da je to božja volja, se ne mo-služi, se ne more tako hraniti, da rejo razmere zholjšati. bi ostal krepak. Oslabljeno telo j Tuberkuloza n. pr. ni božja vo-ne more tako kljubovati napadom lja, ampak bacili, neznansko maj-1 bolezni kakor močno. Nezadostna ■ hnPf n!i Mi|no zanikrne živaliee. plača ne dovoli človeku, da bi si Teli bestijc je toliko, da jih ni poiskal stanovanje, kakršno l»i j nihče varen. Najbrže ni človeka potreboval; stanovanje, ki je po ,la sVetu, ki-jih še ne bi bil imel v ceni. pn navadno ni le manj lepo svojem telesu. Ali močno telo se in udobno od dražjega, temveč niti ne zrnHli zanjr; njfg0V orga-!
tudi manj zdravo.* Tudi kakšna	nize m jih premaga kakor majhen da je obleka, kajpada ni vseeno	nahod. Sestradano, oslabljeno lepa zdravje.	]0 jjm pA n(> more upreti; nase-;
Najslabše plačani delavci ima-	'¡j<> se v njem in mp m nože z ne-1
jo navadno najdaljši delovni čas,	znansko hitrostjo, pa se goste v
Oelo najbolj izčrpa njihova telo, prilike, da bi nadomestili izguh-
njem, dokler ga ne uničijo.
Ali če opnzi o pravem času, kaj Ijene sile, imajo pa najmanje. Vsi H(, godi v njegovih plučih, 11111 ni pogoji, ki jih zahteva bolezen, se | lrp|)a pošiljati po pogrebnika. V zbirajo pri njih. Torej ni treba prvHi stadijih se jetika ozdravi, veliko vpraševati.zakaj je umrlji- ;xiti glave si ni treba veliko beliti vost med njimi največja.	zaradi medicin. Le telesu je tre-
Kapitalistična družba je pn ba pomagati, da se dovolj okrep-kulturun.	ča, pa. samo premaga napadalce.
V pričo poročila zdravstvene ( >st zrak, solnce, zdravo stanova-oblasti postaja človeku še bolj ne- j nje in dobra hrana — to je vse, jasno, kaj je pravzaprav kultura. | česar je treba. ■ Polovica delavcev v Zedinjenih Ampak to je tisto: Zrak, aoln-državah ne more živeti tako, da bi ee. stanovanje, hrana to potne-si obvarovala zdravje. Razmere, v ni v kapitalistični družbi denar, katerih mor** živeti vsled prepi-1 To se pravi: ('e imaš dosti denar-elega zaslu/ka, torej menda niso ju, ozdraviš; če ne, te vzame
. (Konec s 5. strani.) trudijo, da bi koruiupirali njih voditelje iu uradnike. četrti postanejo sami organizatorji; hlihi-
jo se delaacem, igrajo komedijo, dokler ne «peljejo nekoliko delavcev na led, pa oanujejo organizacijo, ki jt- po imenu iu tpo svojeiu čl\istvu pač delavaka, v resnici pu služi kapitalistom.
Take reči sAffiejfv aeveda denarja. Delavci bi se lahko vprašalii-zakuj ao kapitalisti tako radodarni za |km1oImic namene, in prišli bi do zaključka, da se jim mora to izplačati. Potein In se morali pa še vprašati, na čigav račun se jiiu to izplačuje. Tudi ta denar, ki ga trošijo zu tukc svrhe, mora priti od nekod. Tistega slavnega osla iz hajke, ki daje cekine-od sebe, ni več, Iz oblakov padu marsikaj — nekdaj je celo manu deževala; ali dolarjev ni iz njih. Vse bogastvo je posledica dela. Delo opravljajo delavci, in to se v kapitalističnih blagajnah izpreminja v zlato iu srebro iu v bankovue čeke.
Torej je tudi tisti denar, h katerim se podkupujejo Judeži, delavski denar.
Ali mspoštejiim ljudem tudi ta argument ne imponira. Oni mislijo, da opravljajo imeniten posel, imeniten seveda z materijalnega stališča. Ob poštenem delu ue hi mogli tako dobro živeti kakor ob izdajniški raboti.
Tukaj je napaka v njihovem računu. Krvavo se motijo.
Najprej je tr»'l»a pomisliti, da imajo Judeži le dotlej ceno,dokler je njih število omejeno. A-ko bi bila podlost splošna delavska lustnost.ne bi bilo treba iskati špionov in drugih lUmpov; noben izdajalec ne bi dobil nagrade, ker bi kapitalisti izhajali brez njih. Saj jih ne plačujejo zato, ker so Nploh izdajalci, ampak zato, ker imajo korist od izdajstva.
Špekulacija z lopovščino se torej lahko ponesreči. Kajti kapitalisti trosijo le toliko, kolikor je treba. Če zadostujeta dva Kfilata, ne bo tretji dobil nagrade.
Zato je služba infaiuije tudi precej nezanes-
ljiva, nesigurna. Danes si ljubljenec kapitalistov ; jutri ae najde boljši talent za podloat, pa
je tvoje glorije konec. In to ae prav rado zgodi, zakaj tudi tukaj velja pregovor, da nova metla dubro pometa.
Knkrat ae izčrpa vsaka taka sila. Človek pride nekoliko v leta, gibčnost in iznajdljivost pojema, "služba" se ne opravlja več dovolj premeteno, pa je amen. Ali pa se orgauizacija tako učvrsti, da spozna kapitalist sam njeno moč in ji mora ugoditi; tedaj ue potrebuje več zgaga r-jev, ki so mu le na škodo, in jim da brco. Kajti spoštoval jih ni nikdar; izdajniško službo je sprejemal, ker mu je koristila, izdajalce je pa preziral.
Tedaj obvisi »Judež med nebom iu zemljo. Iz kapitalističnega kraljestva je dobil brco, vrata k delavskim tovarišem mu pa ostanejo zaprta. Kdor se potrudi, da opazuje življenje takih pošteuja-kov, lahko opazi, da jih večina popolnoma propade. Cus brezuspešuosti pride, iz tega se porodi obup, človek se zapije, pa konča popolnoma po baraliako. In če mu ostane še toliko moči v možganih, da more premisliti svoj položaj, spozna, da je za par let ugodnosti prodal svoje življenje.
Druga zmota je pa v tem: Kdor ovira splošno zboljšanje delavskega položaja, ovira tudi svoje zbol jšanje. Alko ne bi bilo Judeiev, bi delavstvo hitreje napredovalo, prišlo bi do svojega eilja v razmeroma kratki dobi, iu kadar bi bili delavci gospodarji svojega dela, bi se vsem bolje godilo kakor tistim, ki se morejo v kapitalistični družbi najbolj pohvaliti.
Judeži so pomilovanja vredni ljudje. Nepoštenega človeka ni mogoče blagrovati, tudi če se mu dobro godi. Ce ga pa povrh še čaka neizogibno razočaranje, mu ne more nihče zavidati par •ludeževih grošev, ki itak pojdejo, kakor so prišli.
Ce pridejo izdajalci delavstva do zavesti, da ravnajo podlo, ne bo to nič pomogalo. Nemara bi kaj zaleglo, ee bi spoznali, kako krvavo se bodo tirezali prejalislej!
V cesarskih kronah, na prstih bogatinov, na belih prsih in v temnih laseh visokih dam se blešči belo kamenje, trdo, čisto, v ivoji svetlosti čudovito krasno kamenje, za katero plačujejo izvoljenci tega sveta ,ljubljenci Mamona, nezaslišane avo-te. Zelo skromna je praktična korist, ki jo daje beli diamant, ali redkost in lepota mu dajeta iz-, redno ceno, tako tla bi cele velike družine, da cela plemena lahko udobno živela, če bi imela toliko, kolikor je vreden tupatam posamezen tak kamen.
Oloboko v zemlji pa se skriva plemenitega diamant» preprosti sorodnik, premog. Crn je ali pa rjav, noben labodji vrat »e ne okrasuje z njim, , noben prstan ga ne objema, iu imetuiki se ne pe- 1 hajo, ponujajoči vrtoglave cene za posamezen kos.
Ali nobene nesreče ne bi bilo, če bi na kakšen način izginili vsi diamanti z zemlje; atrašen udarec pa bi bil za človeštvo, Če bi mu kakšna elementarna katastrofa vzela ali odineknila premog v nedosežno daljavo. Na sedanji stopnji razvoja si ne moremo misliti človeškega življenja brez tega črnega kamenja, v katerem je shranjena soln-čna toplota; zakaj vsa industrija, ves promet našega časa je odvisen od njega. Tovarne, železnice, plavži, parobrodi bi morali ustaviti obrat; nešteta mesta bi bila ponoči zavita v temo, silne množice ljudi bi bile obsojene na prezebanje. Človeštvo je pač žiivelo, ko ni poznalo premoga, ali živelo ni tako kakor sedaj; živelo je tudi, ko ni imelo železnic, ko ni vedelo, kaj je brzojav in telefon; živelo je ,ko ni tiskalo knjig, ko ni znalo streljati s puškami in topovi, ko ni znalo zidati hiš in ko sta 11111 bila neznana plug in brana. Ali vsaka izguba pridobljenih vrednosti je bridka, če pa gre za splošne, vsemu človeštvu služeče vrednosti, je izguba katastrofa kakor vesoljni potop.
Kaj pomeni premog za gospodarsko življenje našega časa, kaže vsaka večja premogarska stavka z najkrepkejšimi argumenti. Le kratek čas naj traje, a že so njene poaledice velikanske in večje od dne do dne. To se je pokazalo pri večjih pre-mogarskih stavkah v Ameriki, v Nemčiji, v Avstriji. n najbolj na Angleškem. Posredno in neposredno učinkuje premogarska stavka na industrijo in trgovino vse dežele; izguba, ki jo imajo rudniški mogotci, ni majhna, pa vendar komaj šteje v primeri z izgubami v podjetjih, ki morajo vsled take stavke drugo za drugim ustavljati delo.
Premogarji stavkajo; nekoliko varnosti hočejo za sadove svojega dela, a premogovniška gospoda se upira, ker si ne da krajšati svojega profita. Zagotovitev minimalne mezde za vsakega premogarja, ki dela, večja varnost v jamah ali pa skrajšanje delovnega časa, je zahteva organi-
zcije. Ali kapitalisti nočejo spoznati, da potrebuje delavec kruha zase in za svojo družino tudi tedaj, če je doli v globočini naletel na sterilen prostor, pa se k ruši pod njegovo sekiro več slabega kamenja kakor dobrega premoga. Kakor da so delavci trgovci, jim hočejo podjetniki plačevati natančno toliko, kolikor dobe od njih premoga ; kadar jim tako kaže s stališča njihovega dobička, pozabijo hipoma na svoja najsvetejša načela. Sicer so vedno gospodarji; delavci kopljejo njihov premog, v njihovih jamah; oni so lastniki. delavci pa le hlapci. In zato hočejo premogarji, da se jim plača delo. Če ima lastnik ves dobiček, je pravično, da nosi tudi riziko. Ce je prostor, kjer seka, slab, ui kriv delavec"; dobri iu siabi prostori so podjetnikovi, ne pa delavčevi, torej je v redu, da zadenejo slabši učinki onega, ki ima največ dobička od dobrih.
Ali če stališče gospodarjev ni pravično, je vendar razumljivo. Profit je vrhovno načelo kapitalizma, iu njemu se morajo umikati vsi drugi. Za dosego čim večjega dobička izrablja vso moč, kolikor je ima. Njegov egoizem sc vzpenja na vrhunec iu je brezobziren. Ne briga se, kako žive delavci, ki služijo njegovim blagajnam, nič mu ui mar, kako se razvija vse drugo na svetu, ali kako zaostaja. Da se le spajajo s kapitalom obresti, čim večje obresti — vse drugo mu ne šteje nič.
Proti kapitalizmu, ki rabi svojo moč edino le za svoje sebične smotre, ne kaže delavcem nič drugega, kakor postaviti svojo moč. Posledica je stavka. Delavci vedo, kaj jih čaka v boju in se ne plašijo, če so organizirani, ker so pripravljeni.
Ali učinki stavke posežejo da'eč preko meja premogovnikov; občutljivi postanejo v industriji, v prometu, v privatnem življenju. Za to se ne zmenijo lastniki rudnikov. Dokler jih ne prisilijo njihove lastne izgube, ne odnehajo. Naj se minira gospodarsko življenje vse države -r to jih ne briga, zakaj njihova skrb je le njih profit.
Privatna lastnina je razvoju človeške družbe splošno škodljiva; ali nikjer ni ta resnica tako očitna kakor v rudništvu, in zlasti v premogov ništvu. Gospodarstvo cele države je v rokah malega števila ošabnih kapitalistov! Zaradi trme nekaterih glav se lahko ustavi vse delo. In lahko si je misliti tako situacijo v treh, štirih, desetih deželah ob enem. Da — gospodarsko življenje vsega sveta je odvisno od male tolpe brezvestnih in brezobzirnih izkoriščevalcev.
V tem. da so premogovniki v privatnih rokah. je velikanska nevarnost, katere se bo morala tudi kapitalistična družba rešiti v svojem lastnem interesu. Socializiranje je stvar socialistične družbe; podržavljenje bo že v kapitalistični družbi neizogibno.
kulturne. Polovica ljudske mase ne živi v kulturnih razmerah in družba pravi vendar, da je kulturna. Kdo rnzvozlja to protislovje T
vrag.
Kapitalist rna ceniti svoje1 zdravje. Pred vsem mu ne groze bolezni tako kakor delavcu, in če ga zapravi, je to v veČini slučajev
Sedematopetdeset niiljonov do- j okrivil z neumnim načinom ziv-larjev na leto izgubi delavstvo IJovija ; če se n. pr. želodcu preveč zaradi bolezni. Ker premalo za- naklada, se prav tako lahko ol>o-služi, ga nadlegujejo bolezni; ker yK kakor čc »e mu ne daje, kolikor boleha, ima še od prepričlega za- potrebuje. Ali če že oboli, ima služka 7.r>0,000.000 dolarjev izgu- kapitalist vso mogočo nego, naj-be. To so strašne številke.	boljša zdravila in najugodnejše
Ali nekaj je še hujšega. Naj pogoje za okrevanje. Kaj je njc-
usodepolnejša bolezen, katere zdravstvena oblast ni preiskavala, je duše\na slepota iu topost miš
mu, če mu, pravi doktor, da mora iti v Kgipt ali pa v Karlove va rc! Toda če pravi delavcu: Za pet
ali šest mesecev morate iti na jug, Ali delavstvo mora to hoteti: nič ne smete delati iu vsak«» skr- delavstvo se mora naučiti eeniti bi se morate iznebiti, je to naj- svojo zdravje in spoznati, da si večja ironija.	g» more pridobiti le s svojo moč
Ogromno štvilo ljudi umira jo. prezgodaj, ne zato, ker so ne-
ozdravljivi, ampak zato. ker nimajo denarja. Iu družba, v ka-
Kdor misli, da v Zedinjenih državah ni šovinizma, se zelo moti
teri se to godi, se imenuje kultur iu pozna prav slabo to deželo. Ne
koliko primerov popolnoma zadostuje, da potrdijo to. Neki šolski načelnik je denuncirul dve učiteljici, češ da nista izkazali zadostne časti ameriški zastavi. V Lvn nu je stopilo frfM) organiziranih, kljub temu, kakor je videti, zabitih čevljarjev v stavko, ker se neka njih tovnrisiea ni hotela tidele-
ua!
Kaj se bojuje socializem res le "za vamp"? Stoinsto tisoč ljudi bi si lahko ohranilo zdravje in podaljšalo življenje, če bi bila družba tako urejena, da bi vsak njen koristni član lahko dobil vse. kar zahtevajo njegove potrebe, to se pravi, če bi bila socialistična.
ra. V St. Paul, Minn., kjer sta dva socialistična govornika popolnoma mirno govorila o mehiškem sporu, ju*je okrog iiO oboroženih iniličarjev napadlo ¡11 skoro linéalo. Takih primerov 4>i pa lahko navedli cele knpe. Tudi v Ameriki je torej dovolj šovinizma. Vsa zgodovina drugih dežel nam pa kaže, da je nacionalni šovinizem na zunaj vedno pospeševal nevarnost vojne, doma pa podpiral re-akeijo in zatiranje svobode.
NAZNANILO.
Čl. nom dr.
Cleveland, Ohio. 'Delavee" S. D. P. Z.
Krepko in zdravo ljudstvo bi do- žiti htlmbtlga Z zastavo m JC tli naznanjam, d* s.m se pr.s.lil na 1125 bili, ki bi lahko rodilo zdrav in tovarna zaradi tega odpustila. V 60 ulko
krepak zarod. In v zdravejših Haltimore so dva miličarja, ki sta z. v., druitv.n. potr.b. s. obrnit, telesih h\ bili lahko zdravejši du- odrtkla zahtevano prisego, slekli ^ mrM
hovi. Tedaj bi družba lahko po skoraj do nagega in s krikom in .	AUGUST OREL,
stala kulturna.	| smehom izgnali iz vojaškega tabo-) novi tajnik dr. "Delam" it. BI.
Koliko |o zemlja stari.
S tem zanimivim vpražaujetu ae bavijo učenjaki ¿e leta iu leta, a pozitivnega odgovora do danes še ni. Starost zemlje računajo na dva načina in sicer z astronomic-nega iu z geologičnega stališča, toda rezultata se ne strinjata in glavno vprašanje je zdaj, kako izgladiti razliko med obema re* zultatoma. Astronomi (zvezdo-znanci) računajo takole: Zemlja je ravno toliko stara, kakor solu-ce, kajti soluce je porodilo solarni sistem — pa naj se vzame ka* terakoli teorija o postanku solarnega sistema — to je vse planetu z zemljo vred, kar jih je v našem oMolnčju. Soluce je ognjeno telo (še danes je v stanju stisnjenih plinov), ki se polagoma ohlajuje in zgoščujc, iu na podlagi tega dejstva je mogoče s pomočjo fizičnih principov zasledovati stanje aolnea v preteklosti ¡11 v bo* doČuosti. S tem so se pečuli uče« tijaki Helmholtz, Newoomb in drugi iu so izračunali, da je minulo najmanj petindvaaet niiljonov let, odkar je bilo solnce veli* kanska nebula ali zvezdna megla, ki se je raztezala po vsem nebesnem prostoru v krogu današnjih najbolj oddaljenih planetov, kot je Neptun. Ako je to res, da je namreč zemlja nastala iz dela tiste megle, iz katere je nastalo tudi solnem potem tudi zemlja lii stara več kakor petindvajset niiljonov let. Na isti način so astronomi tudi izračunali, da se bo solnce v petih do desetih miljon letih tako zgostilo, da ne bo moglo več dajati vročine in svetlobe, kakor prej, iu takrat bo na zemlji zavladala \»i^na tema in s tem konec življenja v sedanji obliki. — Tako pravijo astronomi. Oeo* loifi pa pravijo povsem drugače. Oni niso nikakor zadovoljni z o-incnjeno starostjo, ki jo prisoja-io astronomi zemlji, temveč trdijo, da je trajalo najmauj štiri* krat petindvajset niiljonov let iu morda tndi desetkrat toliko, preden se je mogla zemlja polagoma razviti do sedanje dobe; a to še ui vse; omenjena geologiška kalkulacija sega nazaj samo do ti-ste periode, ko se je zemlja ohla* dila in dobila trdo skorjo. Geologija se namreč ne briga, kaj je bilo prej z zenlljo. dokler je šo bila plinovo-ogniena krogla, kajti geologiška znanost se opira sa* 1110 na trda tla zemeljskih plasti. Vsaka plast skalovja — in tudi več plasti skupaj — ki ga je čas nazidal v gorah in v nižinah z in pod morsko gladino, reprezentira gotovo geologiško periodo zemeljske tvorbe in te periode ali dobe so trajale miljone in miljone let. Samo sedanja ali četrta perioda, v kateri se je pojavil človek, traja po mnenju geologov blizo nol miljona let. Zato se ni čuditi, da so si geologi ostro v laseh z astronomi glede starosti zemlje, in nikakor se ne morfjo sprijazniti s trditvijo, da bi bila zemlja stara samo petindvajset niiljonov let. Oeologijo tudi podpira znanost paleontologične evolucije, to je znanost, ki se peča z gradualniin razvojem živečih vrst ali špceij iz najnižjih živalskih oblik. Učenjaki na polju te znanosti celo, prekašajo geologe in trdijo, da mora biti zemeljska skorja z ozirom na razvoj od prvih pojavov živečih prabitij, najmanj tisoč niiljonov let stara! — Seveda, tupatam so astronomi in,geologi, ki si v svojih računih dajejo koncesije. Nekateri astronomi so si žc dali dopovedati, da je njihova kalkulacija vsekakor prenizka in dodali so ie enkrat toliko niiljonov let; na drugi strani so tudi nekateri geologi popustili do sto tniljonov. Tako 11. pr. opira .1. J. Joly svojo kalkulacijo na količino soli v o-ceanih in na čas, ki je bil potreben, da se je sol, izsesana iz ska-lovia, sesedla na morskem dnu, in je prišel do zaključka, da geo-logična starost zemlje ni več kot HO niiljonov let. Profesor O. V. Becker, ki se tudi opira na usedline morske soli, je pa znižal gornje število tia 50 niiljonov let. — Veliko veselje je zavladalo med kalkulatorji starosti zemlje pred nekaj leti, ko je bila najdena velika količina radija. Pričakovali so 'namreč, da je radii tisto posredovalno sredstvo, ki bo premostilo široki prepad med astronomi in geologi iu odpravilo dispu-laeijo. Hipoteza je bila, da je radij tista sila, ki že od začetka »»ksistira v solncu in daje enerži-jo toplote ,ter da se s vadanjttt te cneržije na podlagi padajoče
radijeve aile more izračunati Čas, ko je izginila ognjena površiua
zemlje in se «trdila. Ali ta hipoteza je zadnje čase zaspala, ne zato, da morda nima dobre pod lagc, ampak zato, ker manjkajo obširnejša fakta v zvezi z bivat voiii radija. — Tako je ataroat zemlje, vsaj približna ataroat, še nerešena atvar. MiuiiZum petindvajset miljonov in maksimum tisoč miljonov let je vsekakor ogromua razlika in vzelo bo še dokaj truda, preden se to razdobje izenači.
POLOŽAJ NA GR&KEM.
Koncem zadnjega tedna so londonski telegrami pripovedovali, da se je grški kralj Konstantin odpovedal prestolu. Z ozirom na ves položaj na Grškem ni bila ta vest popolnoma neverjetna; ali doslej se ta nesreča še ni zgodila. (Jrki imajo še svojega "ljubljenega kralja", le da nima njih vladar pa "milosti božji" razun kraljevskega naslova in kraljevske plače nič drnzega kraljevskega. iŽv krst v deželi ga ne vpraša, kaj misli, kaj žeji in kaj hoče, in v tej popolni brezinoči ne bi bilo nč posebno čudnega, če bi res vrgel krono v kot.
Po zadnjih poročilih je baje dejal, "če ga grški narod ne bo več zahteval, da se odpove prestolu in pojde s svojo familijo v Nemčijo." To bi bilo zelo pametno, kajti tako bi se na najložji način vpeljala republika.
Za sedaj je pa Konstantin še vedno po imenu kralj. Resnično oblast pa ima v rokah ministrski predsednik Zaimis, ki gospoduje kakor pravi diktator.# Počim je veljal ves čes za kraljevega pristaša in vsled tega za prijatelja Nemčije, se kaže sedaj v povsem drugi vlogi in se smatra za pristaša zaveznikov. V resnici je vpliv Anglije in Francije v deželi tak, kakor da so oni postavni gospodarji.
Ponoči od petka na soboto je zavezniška mornarica v pirej-skeni zalivu zajela nemške in aš-strijske trgovske ladje, zasedla postajo za brezžičen brzojav, in povzročila silen strah med nemškimi in avstrijskimi agenti. Ta
strah ni bil neutemeljen.
i
Zavezniki so zahtevali, da se spode omenjeni agenti iz dežele, in Zaimisova vlada je ugodila tej zahtevi. Nadalje so zahtevali, da se jim izroči kontrola nad pošto in brzojavonu Tudi to se je zgodilo. Želje zaveznikov so prijazno podpirali kationi na njihovih ladjah, ki so kazali Atenam svoja žrela.
Zdi sc skoraj, da se je to zgodilo v sporazumu z Zaimisom, ki vlada sedaj popolnoma absolutno.
Sodeč po nekih vesteh zahtevajo zavezniki, da naj postane Pire j njih baza za oskrbovanje zavezniške vojske v Macedoniji. Iz-preinembe na (irškeiu se vrše na vsak način zelo hitro in lahko pri-neso še marsikatero presenečenje. Najbrže pa ne bo nihče presenečen, ako vstopi (Irska v najkrajšem času v vojno.
gixtbo na Čelu spremilo k zadnjemu počitku. Sedaj ae mu ne ho treba več boriti za vsukdanji kruh.
l)ne 17. septembra bo na Ogles-, by velika protestna parada in zborovanje vseh unijskih iu ne-unijskih delavcev. (Jovorili bodo I razni govorniki iz vseh delov A-' merike. Slovence bo zastopal nar najboljši govornik Ktbin Kristan iiz Chicage. Rojaki, vas pa povabim v obilnem številu, in pokažite simpatije do cementnih štrajkar-jev in jim pomagajte še nadalje v našem pravičnem boju za oseiu-urno delo in nekoliko boljšo plačo.	Joseph Meglich, h, 99, Oglesby, 111.
GLENCOE, O.
Nesreča se je pripetila dne 26. avgusta zjutraj v bližini mesteca . Pine Fork, O. Pod vlak jc prišel naš rojak, član S. N. P. J. in soc. kluba št v. 2. Vlak mu je odrezal obe nogi nad kolciunn. Zdravniki upajo, da okreva. Sedaj lezi v bolnišnici Marthinaferry, O. Kadar okreva, mu druzega ne preostane kot miloščina usmiljenih sre. Delavci, ne hodite po železniških progah.	L. Britz.
FHOtiETARHO
=5=
bomo zopet tam, kjar smo bili prej. da se veselice kolikor mogoče Debate se udeleie Godina, žikič, Pe- polnoštevilno udeleže. .
trich, Dubravac in Suša. Končno se zaključi, da ae zadnji zaključek razveljavi.
Zakljsček aeje.
F. Mrgole, t. č. zapisnikar.
KLUBOM J. 8 Z NA ZNANJE
——.- *
V kratkem dobe klubi glasov-nioe za glasovanje o pravilih, ki
Da se razumemo: ( isti dobiček veselice gre za volilno kampanjo, pa ne po načinu, kakršen je v navadi pri kapitalističnih buržvaz-uih strankah: za smrdljive cigare in upijanljivo godljo, kar rabijo za omamo nezavednih delavcev, da volijo za njih kandidate. Sklad za volilno kampanjo bomo pora-
jih js sprejel naš III. gbor Vsa ibi,i na ttt	d* pomnožimo in navodila bo najti na glasovnici.	razširimo našo soc. literaturo, ki Zapisnik zbora se je bil vsled	'mt v bo,j*° bodoinost člo-sadrikov, ki so jih imeli sapisni	v<>Akl druibi. I>« «Mjubuje karji, zakasnil, in sedaj nima več	nl« n«MORoieit in nedosežnega. smisla priobčevati ga v listih, pač	U /mUvo in «borno postrežbo pa iside tiskan v formi letaka in	Ma ve8<,|lci ,>0 poskrbljeno. Na šviga bo dobil vsak klub določeno	den* ior*i 9 »eptembra! Za«čc-
Železnica St. Louis and San Francisco je imela julija 4,425.-401 dol. dohodkov proti 3,564.-996 dol. lanskega julija. Železnica Missouri, Kansas and Texas je imela 3,127.313 dol. proti lan-skom 2,517.250 dol., železnica St. Louis and Western 483.991 dol. proti lanskim 396.518 dol. Čistega dobička je imela prva železnica 940.327, druga 617.422, tretja 149.431 dol. v enem mesecu. Vidi se, da je neizogibno potrebno zvišanje t ari l'o v !
>MMM»M»»MIMMMMM
8 a
število, — To naj vzamejo klubi na znanje.
Tajništvo J. 8. Z.
TAJNIKOM JU008L. 800IAL. KLUBOV NA ZNANJE.
V kratkem dobe klubi glasovnice za glasovanje o strankini platformi in programu in za glasovanje o odpoklicu sodr. Der-gerja kot člana eksekutive.
Tajniki naj vrnejo glasovnice v kraj, odkoder so bile poslane, v času, ki je naznačen na glasovnici. Na glavni stan ni pošiljati glasovnic.
Tajništvo J. 8. Z.
tek veselice je točno ob 6. zvečer. S soc. pozdravom
Alois Šleber.
Stran Ka i
aos»»»»»»*»»**
Ameriški kongres se odgodi jutri, v sredo, 6. septembra.
Iz Avstralije poročajo, da se je tam zadnje čase mogočno razvil uvoz japonskih surovin iu produktov. Japonska izrablja vojni položaj. »
Po poročilu poslanca VVilliama O/Thona, ki je podal predlog o državni kontroli bank, je v državi Illinois od začetka letn 1912 propadlo Ki privatnih bank. Izmed njih jih je bilo 31 v Chicagi, 15 pa v drugih krajih. Pri teh polomih so splavale po vodi največ vloge malih hranilcev, delavcev in farmarjev.
DOPISI.
Oglesby, 111.
Štrajk v tukajšnjih cementnih tovarnah še vedno traja. Družbe so začele obratovati s skebi in žele, da bi se povrnil i v siižnost stari delavci. Pri tem se poslužujejo vseh dopustnih in nedopustnih sredstev. Najbolj jim je neljubo, da se štrajkarji mirno obnašamo. Dne 17. avgusta so v German Amerika Portland cement Co. ondotni najeti morilci ustrelili nekega štrajkarja poljske narodnosti.
Pogreb se je vršil dne 20. avgusta, do 1000« štrajkarjev ga jc z
ZAPISNIK SEJE EKSEKUTIVE
J. S. Z. DNE 12. AVGUSTA 1916
Navzoči so Žikič, Polovina, Godina, Sava, Dubravac, Suša, Dimič, Petrich, Mrgole. Od odbornikov je navzoč Mavrich; od urednikov Cvetkov.
Predseduje Polovina, zapisnik vodi Mrgole.
Zapisnik zadnje seje se prečita in sprejme. Dopisi klubov it. 141, 53, 61 in 92, nanašajoči se na letak, ki je poslan iz literarnega odseka kluba št. 9, v Milwaukee, Wis., se prečitajo in vzamejo na znanje. Zaključi ae, da se klubu št. 9 piše in mu sporoči, da se eksekutiva J. S. Z. ne strinja z akcijo kluba št. 9 in njega literarnega odseka, kajti take letake, kakršne misli izdajati dotični klub, ima v tisku že Zveza sama.
j- Prečitajo in na znanje se vzamejo poročila ki. št. 6 glede izključitve S. Horaka, kluba št. 53 glede L. Todoro-viča, dalje kluba št. 27, ki vprašuje za financiranje slučajno prirejenih shodov v okolici Clevelanda.
Z ozirom na financiranje takih shodov, bodisi od strani slov. ali hrvatsko-srbske sekcije, se zaključi, da ima vsaka sekcija v ta namen na razpolago $150.00.
Z ozirom na poročilo ki. št. 137, ki poroča priključitev kluba h County-organizaciji, se zaključi, da se apelira na člane, naj ostanejo pri Zvezi, če pa tajniku ni mogoče kluba pridobiti zato, gre kdo v imenu glavnega odbora iz Chicage na klubovo sejo in se ž njimi o zadevi pogovori.
Sodr. Savich je navzoč kot zastopnik odbora za skupen Dom v Chicagi;
v ta odbor je bil izvoljen na skupni konferenci chičaških klubov dne 2. avgusta. Iniciativa za Dom pVihaja od klubov št. 6, 20 In 60, Savich pojasnjuje namen skupnega Doma. Kot zastopnik govori v imenu M.Mavricha, kot predsednika, M. Dimicha, kot tajnika in G. Novaka, J. Veljačiča, O. Hampla, B. Stojanovicha. T. Mitro-vicha, J. Pitanca kot odbornikov. V svojem govoru navaja potrebo-katero je izrekel tudi III. zbor-da podvzame-jo chikaške organizacije v sporazumu eksekutive J. S. Z. korake za gradnjo Doma, poleg katerega naj bi bila tudi zvezna tiskarna. Ker je to zadeva Zveze, je treba, da se delo osredotoči in tako pride po krajši poti do zaželje-nega cilja; vsled tega predlaga v smislu zaključka konference, da odbori eksekutiva namen in da gre načrt na splošno glasovanje. Natančnejši načrt, pravi, poda odbor v uvodu predloga, ki pojde na splošno glasovanje. Po kratki razpravi se namen odobri.
Tajnik Petrich poroča, da je bilo v mesecu juliju razpečanih 19R5 rednih, 78 dualnih in 2 izjemni znamki. Reorganizirali so se klubi št. 25 v Indianapolis, Ind. in št. 95 v Pine Fork, O. Nov klub se je ustanovil v Yukon, Pa., s 13 tirni člani.
Odpre se razprava o Platformi. Sodr. Cvetkov pravi, da je bil zadnji zaključek, naj ae o platformi nič ne debatira v naših liatih, napačen, kar vae časopisje danes piše in razpravlja o platformi. Polovina kritizira, zakaj ae ne vpoštevajo zaključki eksekutiva; mnenja je, da če sa začne razprava,
Važno za jugosl. socialistične klube v državi Ohio.
KJubi v državi Ohio, ki še nimajo charterja, naj to takoj naznanijo tajništvu zveze, da jim ga izposlujc. Charter mora biti iz-.dan po okrajni ali okrožni — v drugem slučaju po državni organizaciji. Kjer ne obstoji okrajna ali okrožna (County) organizacija, izdaje charter klubom državna organizacija. Kolikor jc znano tajništvu, nekateri klubi šc nimajo Charterja, zato je potrebno, da se store koraki, da ga dobe. (II. tajnik bo to izvršil, čim dobi od dotičnih klubov obvestilo.
Tajništvo J. S. Z.
OBVESTILO!
Oanonsburg, Pa.
Klub štev. 118. Jug. soc. zveze je izvolil na svoji redni seji so-druga Jože Ambrožica in John Kirna, da obiščeta vse sosedne naselbine v okolici Canonsburga v svrlio agitacije za 'Prolctarea'. Klub štev. 118. torej prosi cenjene rojake, sodruge in somišljenike, da gredo omenjenema sodru-goma kolikor mogoče na roke pri njunem delu.
Odbor kluba štev. 118.
PROftNJA!
Tajnikom J. 8, Z. na znanje.
Ker jc v nekaterih državah že v praksi, da dajejo naši klubi pristopnice ne le zvezi, ampak tudi County organizaciji — to je na pr. v državi Illinois in Ohio — je prišel gl. odbor J. S. Z. do zaključka, da sc pristopnice v*bodo-čc ne pošiljajo več zveznemu tajništvu, ampak ostanejo v varstvu kluba, kamor člau spada.
Zveza izdaja sicer tudi v bodoče pristopnice in jih na zahtevo pošilja klubom, kakor doslej; sprememba je torej le v tem, da hrani pristopnice, potem ko jo kandidat podpiše, klub in ne tajništvo zveze. Kadar sc ustanavlja nov klub, jc pa naravno treba poslati gl. tajniku imena novopri-stopivših članov na posebni listini da more na podlagi dotičnih imen zahtevati od državnih organizacij charter.
Tajniki ao prošeni, naj vnamejo to na znanje in se v tem smislu v bodoče ravnajo.
Tajništvo J. S. Z.
Kakor je bilo po slovenskih časopisih že ponovno objavljeno, i-inamo v tukajšnjih cementnih tovarnah stavko že nad tri mesece. Pripravljeni nismo bili nič, ker je stavka nenadoma izbruhnila; na-
i
ši mali prihranki so nam potekli. Večina članstva našega društva jc prizadeta s to stavko, za kar se obračamo na Vas brate in sestre za pomoč v naši veliki sili.
Prosimo Vas, pomagajte nam da naše zmage ter nam omogočite plačevati asesment, da moremo šc nadalje ostati Vaši bratje in sestre pod okriljem S. I). P. Z. Kapitalisti hočejo nas in naše družine izstradati, s čimer bi nas prisilili nazaj v sužnoat. V slučaju, da Vaše društvo zadenejo slične težkoče, sc smelo zanašate, ila bomo z bratsko ljubeznijo priskočili na pomoč.
Vsak najmanjši dar sc hvaležno sprejme.
j Darove bomo priobčili v glasilu "Projetarcc."
Darovi naj sc pošiljajo na naslov: Joseph Meglich, bo z 99, O glcsbv. 111.
Društveni predsednik: Fvan Malina.
Tajnik: Joseph Meglich.
Blagajnik: Frank Nadvcšnik. (Društveni pečat.)
ima tajnik J. S. Z. $4 363 letne	va ml ameriške strsnke $19.00 na
plače, iu da je to bilo v Glasilu,	teden. Drugi člani glavnega od-
Kdaj in v kakšnem glasilu T K»>t	bora J. S. Z. pa sploh «hI nikoder
člau gl. odbora J. S. Z. konštau-	nimajo uobenega centa plače, pni
tirani, da g. lvunetič luže, Gluvui	pa plačujejo še vožnjo k sejam ¡Z,
tajnik J. S. Z. nima <h1 Zvezo niti	svojega žep«,
centa plače. Zu svoje delo dobi-.	Frank Sava. ,
KAKI IZBORNI LINIMENT
ima veliko število uporab v vsaki hiši. Nikoli ne poteče dan ne da bi ga kaki član imel priliko rabiti.
Severa's Gothard Oil
(Severovo Gothardako Olje) je taki liniment ter se že rabi preteklih 85 lat. Izkazal je svojo vrednost pri zdravljenju
REVNATIZMA, NEVRALGUE, IZVINJENJ, OTOLKLJAJEV, OTEKLIN, OTEKLIH ŽLEZ, OKORELIH SKLEPOV IN MIŠIC, KRČEV, BOLEČIN IN BOLESTI.	Cena 25 in 50 centov.
iMrf» plimo: "S*VMT»V« Omthftrriiilco Olj« )• Ukutaln t»lo ii»p<4no. MoJ* len* j* imrla hit«!«' hoUAin« v rv<«»h »<«U po rnNjcnJ» H*v«r<ivr>d» Uothunlhk«-r» Olj* *> bnWlnt* iHJhUie iiitii)J hmlr iu ko y> porabil» pol »toklenic«, *> boMina popolnoma Izginile."
John Mikiil&stik, UM. No. 1, lini 9A, Iron MounUin. Mleh.
Kupit« Severov« Pripravke v Mcnrnuh Ako lih ne morete
Zavrnit« n»di>ine«Utv«.
dobiu, naročite jih od du
Cedar Rapids, Iowa.
y
pllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^ Vabilo
| plesno veselico, |
=	katero priredi
S. eJ. D. "VIHAR" I
NA SOBOTO 9. SEPT. Pričctek ob 6. uri zveč.
Na veselici bode pel pevski odsek več lepih pesmi. Vese- = = lica se bode vršila v Slov. Izob. Domu v Dunlo, Pa.
i Vstop SOc	Dame so proste vstopnine. =
Za mnngobrojno vdeležbo se priporoča ODBOR, ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintif^
Naznanilo.
Iz tukajšnjega društva* Mladi Slovenec št. 42 Oglesby, 111. S. I). P. Z. smo izključili rojaka člana Anton Remsa, ker opravlja sramotno delo stavkokaza. Doma jc iz (iadič, Kamnik, Kranjsko.
Joscph Meglich, tajnik.
Izvirno potrdilo
(ORIGINAL RECEIPT)
ki nam ga pošlje poštni urad iz starega kraja, priča vsakemu, da je denar poslan naslovniku, bil izplačan. Potrdilo je podpisano od osebe, ki ste ji poslali denar in ko ga mi dobimo sem, ga hranimo za to, da se lahko vsak pošiljalcc sam prepriča o prejemu poslane vsote.
Cene po dnevnem kurzu*
ZA DENAR JAMČIMO V VSAKEM SLUČAJU!
Prebitek, Glavnica in Hranilne vloge $6,000,600.00.
Pišite nam v vašem materinskem jeziku na
KASPAR STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAOO, ILLIONOIS. .
Chicago, 111.
Jugoslovanski socialistični klub štev. 1. v Ohicagu priredi na zahvalni dan (Thanksgivings I)ay), 30. novembra, svojo jesensko zabavo. Ker se hoče klub potruditi, da p»>da slovenskemu občinstvu v Chicagi zopet čim boljši sjnired, prosi ostale slovenske organizacije in bratske klube v Chicagi, naj ne prirejajo svojih veselic ta dan.
Filip Godina, tajnik.
ZA &TRAJKARJE V OOLESBY.
NAZNANILO
Nokomis, 111.
Članstvo Jugoslovanskega socialističnega kluba štev. 128 v Nokomis, III., naj vzame na zna-inje, da je klub, ki je zadnjih par mesecev zaradi brezposelnosti počival, zopet začel s svojim delovanjem. Prihodnja seja bo v nedeljo 10. septembra ob 2 popoldne pri sodrugu Porenti. Ker imam brezplačne znamke, naj pride vsak član na sejo, da jih dobi za zadnje mesece, ko smo bili brez dela.
Torej vsi na sejo 10. septembra!
S socialističnim pozdravom
Frank Poreiita, tajnik.
• Herminie, Pa.
Socialistični klub štev. 69 J. S. Z v Herminie No. 1 priredi v soboto dne 9. septembra plesno veselico v Delavskem Domu dr. 87 S. N. P, J. Ker je čisti dobiček veselice aanienjen v svrlio volilne kampanje, vabimo vss v bližini se nahajajoča društva in klube,
, Prosim priobčite v Proletareu sledeče : Za štrajkarje na Ogles->by. III. so darovali, društvo Pla-.ninski Raj št. 8 Dawson, N. Méx. S. D. P. Z. po *L: Mihael Krivec, Primož VVlčar, John Prnc, Maks •Kosernik; po 60e.: John Krivec, Joseph žagar, Josef Kosernik, Fr. Kosernik, John Starvasnik. Po ,2f>c.: John Zorman, Matevž Sla-novic, Frank Jckove, Frank Sla-I novic, Frank Jerovšek, Lukn Ber-gant. Skupaj — Društvo Sn-va št. A:\, Portage, Pa. S. 1). P. Z. .+ 1. (ico. Raspotnik; po 50c.i Martin Razpotnik, Mary Božič; 'po 25c: Ignac Sakošek, Krnil Krajnc, Frank Imrich, Kari Schniuk, Joe Braniscl. Skupaj $3.25. — Društvo Avstrija št. 5, Ralph t on, Pa. S. I). P. Z. Darovali skupaj *2.50.
Društvo Prvi Maj S. I). P. Z. št. 81, Bishop. Pa. darovali sku-»paj $2.45. — Vsem skupaj darovalcem se izreka najiskrenejša hvala za prejeti dar.
Joseph Meglic, tajnik druAtva Mladi Slovenec št. 42. S.D.P.Z., b. 99, Oglesby, III.
ItazSirlte uvojc rnnnjr! Poučite n«* o aocinliimul Rnrvedrite ti duha! " Pfolctarec" ima v svoji knjižt vui zalogi sledeče knjige ia brošure. Pošljite nnrofiilo tv dnncg:
Mskftlm Gor ki: Mati, mehka veaba ...............................91.00
Uptoa Sinclair (poslov. J os Zarertnlk ln Iv. Kaker): Diungel. Povc.it
iz chlcadklh klavnic ...........................................75
Enrlco Fcrrl: Socializem in moderna veda..........................60
Proletarlat........,............................................10
Etbin Kristan: Nevarni socializem ................................10
Kdo uničuje proizvajanje v malem ...,.............................10
Socializem.......................................................10
Socialistična knjižnica, 2 zvezka in "Nafta bogatatva" .............10
Kapitalistični razrrd.............................................10
Vojna ln aorljalna demokracija...................................15
Prof. Wahrnmml (po.Mov. A. Kristan): Katoliftko svetovno naziranja
ln avobodna znanost.........................................25
O konsnmnlh društvih............................................10
Zadrulna prodajalna ali knnstim ...................................05
Kako Je lep vojaški stan (Poljudne zbirke "Vt luči!" 6. snopi«.)... .10
Katoliška cerkev in socializem ..............................v.......10
Spoved papeta Aleksandra .........................................10
Francka ln drugo...............................................25
Vso te knjige la brošure pošljemo poštnine prosto.
PROLETAREO, 4008 W 31*t St..	CHIOAOO, ILUNOIR.
KOGAR SE TIČE

Po državi Ohio hodi g. Ivane-tič, zastopnik "(llas Svobode". Vsak list ima pravico, da pošlje zastopnikov na potovanje, kolikor jih hoče. Ni pa lepo. ako dotični zastopiniki lažejo. O. Ivane-tič pripoveduje o kapitalističnih plačah v glavnem in upravnem odboru J. S. Z. Pripoveduje, da

Soc. klubi so pooblaščeni
nabirali oglase za
A. D. KOLEDAR ZA LETO 1917
Prošeni ao, da a« potrudijo pridobiti kolikor mogoče oglasov in jih pošUjo upravništvu do 31. avgusta. Kasneje poslani oglaai ae neupoštevajo. UpftVt Kolldirjl,


PROLET A R EC
Zadnji brzojavi iz Londona |>o-ročajo, da je knez Buelo* neua-doina iz Berlina odpotoval na (Irsko. Knez liuelow, nekdanji nemški - kancelar, je imel tekom vojne posebno nalogo: Odvračati države od vstopa v vojno. Namreč take države, ki bi ae utegnile pridružiti zaveznikom. V tem zmislu je poskušal svojo srečo zlasti v Italiji, pa, kukor je znano, ni i-mel uspeha. Ce je res, da ga je kajzer sedaj poslat na (irsko, ima pač tudi tam enako misijo. Ampak zdi se, da pride tudi tja prepozno.
V metodistični cerkvi sv. Pavla v Chicagi je pridigar Hoy L. Smith iut Lahor Dav pridigal za delavce in je dal od sebe sledečo modrost:
"Ameriški ideali so izkušeni, kakor še nikdar ne. Splošna nezadovoljnost med izučcnim in neiz-učenim delavstvom v času, ko so plače nenavadno visoke, kaže. da je nekaj radikalno slabo. Amerika je priča ponižujočega prizora, da je bilo njeno najvišje zastopstvo, predstavljajoče vladno moč, prisiljeno sprejeti zakon, ker je grozila stavka. Delavci so prisilili narod, <la je sprejel zakon brez obzira na razne okolšči-ne."
Temu se pač pravi prijateljstvo do delavstva?
i • ' j*
Železnica Pan llaudle je imela
meseca julija 4.2H9.7f>f> dol. dohodkov in 1,143,790 dol. čistega dobička, to je za 849.51»!) dol. več dohodkov in za 342.514 dol. več dobička kakor lani. lThoga železnica !
Iz San Franeisea poročajo, da prihaja za poizkus na cestnih železnicah na vsak voz še po en sprevodnik, ki ima le pomagati ženskam pri nastopanju in sestopanju, paziti na otroke in dajati pojasnila.
Zdrav želodec.
Jako znano dejstvo je, da včasih želodec nečo sprejemati hrane, naj bo še tako dobro pripravljena. Ta zguha apetita je navadno prvo znamenje bolezni. Vi morate to takoj upoštevati iu vzeti Triner-jevo ameriško grenko vino, ki hitro uredi prebavljalne organe k ponovnemu delovanju. Mnogo bolezni povzročuje ali zaprtje ali nered prebavljalnih organov. To zdravilo sčisti prebavljalne organe. Po lekarnah. Cena $1.00. »los. Triner, izdelovalec, LM—.1!) So. Ashland A ve. Chicago. III.
Ce boleče mišice in sklepe drgnete s Trinerjevim liiiimentom. bodete hitro čutili «»lajšanje. Ko-pclj po drgnenju s tem liiiimentom ohrani mišice močne. Po lekarnah 25 in 50e, po posti 35 in 60 centov.
Nov naročnik na Pro*etarc& po stane nov bojevnik za osvoboditev delavstva.
Pozor rojaki! Iščem svojega prijatelja Franka Mlekuš, donta iz Koritniee pri Bovcu na Primorskem. (i<lšeI jc v Ameriko leta 1901. iz llamborna v Nemčiji. Od takrat nisem ga več videl. Znano ini je, dn se nahaja nekje v llli-| noia, okrožju Springficld. Prosim cenjene rojake ako kateri ve za njegov naslov, naj ud ga pošlje, ali naj se mi pa sam javi ako še kuj upošteva staro prijateljstvo.
Frank topi, l»ox 137,
(ilencoo. ()hio.
MODERNA K NI GO VEZNICI
okusno, hitro in ;rpeine de* a privatnike in druitva. 8pr«> uaiuo naročila tudi isvai« Imamo modern« stroj«, ene in poétena postrefba.
aRATTE HOLA*, insa Bins Island A v*,
A«|v*r	(ÜW«lL V
liMf« F. Slepili«,
predsednik.
lirlsllan R. Willerk,
I. podpreda.
jnanuel Beranek.
II. podpreds.
id alf J. I rasa,
blagajnik.
Ravnalel|skl «dkor
Michael Ztm»rw»r, » » Kmuwl |i#r»n»h Ur. AnUm I tankim Jofcn Ku«ik
A. V Or'nr"
j «hi h c. kite« lirltr»! Kvki'« JllltM V. Ktr|ilH| C K WalU*k
Dr. Riclitefs Pain Epller
ta r«vmst.l£n« to-ledine, ta bolaein« otrpneloatl *kla-por ln mlAis.
Pravi dobi U * tavitku, kot tati kake ta «lika. i- i vzemite ga. ak<» nima na tavitku naAe tržne znan>-ke ■ Sidro.
CARL STROVE!
Attorney at Law
Zitlipi si mil sidiiiik.
specialist za tožbe v odškodnin» ki h zadevah. St. sob« 100»
133 W. WASHINGTON STIIEE1
CHICAGO, ILL. Telsfon: Main 3089
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
Uravwifc aa notxanjo tolaanl in raascalalfc. .•4r«vtilk* piMkan broaplala»—ft*
j. »• z4r*vtla 1»2« Blu« Maar Arm., Cfclcaff*. Urodnja #4 1 pol.; ad T S ava4ar. livaa O šivati bolniki aaj pitaj« slav«
do S f
ROJAKOM NA ZNANJE.
25 in 50 centov • vaeh lekarnah, t » pa naroAito at skrivnost od
Cenjenim rojakom v Chicagu, Wau-koganu, Kenoshi in Milwaukee naznanjam, da «cm prevzel dobroznano gostilno Jazbec in Omahne, bivii Martin F. Ad.RicllterAt«. I>otokarjev	n» 1*26 S. Racine
74-80 Wanhlnftia Ave., ter se jim priporočam za ovilen ■treat.	obisk. Točil bodem najizbornejšt ?i-
New York, N V. Ja<;e ter vsakemu kar najbolje postre-
..._____gel.
Ameriška Državna Banka
1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ate ulice,
CHICAGO, ILL.
Glavnica in prebitek ... $500,000.00
21 nPRTfl" P°n(teljek in v četrtek do 8A zvečer UUrniU. vse druge dneve pa do 5i popoldan
Pošiljamo denar v stari kraj brzo in točno. POZOR!
Zaradi nepričakovanega naglega dviganja in nestalnosti kron-ske vrednosti, nemogoče je določiti stalno ccno, ali vse naše cene bodo računane po najnižjem dnevnem kurzu. Uprašajte ali pišite po cene.
Obsežnj denarni premet in nizke cene. Vse pošiljatvc ¿arantirare.
Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Zi» grebu in njenimi podružnicami.
Pošiljamo denar vojnim v jetnikom v Srbijo, Rusijo. Angleško in Francosko.
Govorimo vse slovanske jezike.
Obogati se na vsak način, je kapitalistično geslo v miru, še bolj pa v. vojnem eavli. To geslo se uporablja brezobzirno in niti najvažnejši interesi človeškega zdravja in življenja -ga ne ovirajo. Cítalo smo najganlji vejše jeremijade o bedi v Belgiji iu ni dvoma, da so. te tožbe utemeljene. Ali nobena beda ni tako velika, »!a bi genila srca kapitalistov iu jih ovirala pri ¡zkoriaeanju. Iz Amsterdama poročajo, da so preiskave v Belgiji dognale ogromne goljufije s popačenimi živili, (»lavni ravnatelj javnega zdravstva je odkril, da se prodaja nadomestilo za olje, katerega ni več mogoče dobiti, /.a fantastične cene, pa velja fahri-kante komaj par centov za liter in je absolutno brez vrednosti. Tako zvani 44mesni ekstrakt" je sestavljen iz b."» odstotkov vode, 15 odstotkov žganega si: dkorja in 2'» odstotkov soli. "Maslo", ki se je prodajalo kilogram za i 1.20, je napravljeno iz bombažnega olja, malo loja iu horaksa. Vsakovrstni podobni falsifikati so prodajajo za drag .denar. Mala peščica kapitalistov vleče iz tega bo-gatstva; kaj jim je mar. kaj bo iz ljudi, ki uživajo tak 14/i vež"?
Kar se davkov samih tiče. spoznamo iz kratke vesti lahko, da ni sedaj v habsburški monarhiji menda nobenega predmeta več, da ni ohdačen. Stave pri dirkali nas ne zanimajo; kd«»r ima v *c daujih časih še dovolj denarja, da prireja dirke ali pa da sat vi, katero ki juse pride »prvo na cilj, naj le plačuje davek. Ampak vžigalice. Ta davek je sicer vlada že dolgo pripravljala, h parlament se mu je upiral. Sedaj, ko ni parlamenta, si gi je vlada sama dovolila, in sicer najbrže tako, kakor ga je prej nameravala. To pomeni, da so se vžigalice podražile za več kakor 1<H> odstotkov. Prej je veljala mala škatljica 2 vinarja, sedaj velja 4 vi na i je, zato je pa v njej — manj vžigalic, nego je bilo prej. Ker so si hoteli ljudje pomaga-' ti s takozvanimi mašmieatni za v/igatije, so pa "¿c t<* obdačili. tako da ji' človek na vsak način vjet,-če noče živeti brez ognja kakor divjaki pred kakšnimi štiristotisoč leti. Po t.mi» je lahko soditi, kako krasno mora biti sedaj življenje v Avstriji.
JOE PITT Joa. Pungercic ali po domača Skut
1625 S. Racine Ave., Chicago, 111. Telephone Canal 3014
Central Hotel
Conemaugh, Pa.
Fred. Mosebarger,
LASTNIK.
Naiveria cinvanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2146-59 Blue laland Avenue, Chicago, U».
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Anprleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
Avstri jska vlada je zopet povišala davke, ker ik mere drugače pokrivati obresti za vojna posojila. Povišani ? o vi direktni davki in kolki. No v i davki so vpeljani na stave pri dirkah, na vžigalice- i.i na druge predmete. Seveda je vse to zopet izvršeno s cesarskimi naredbumi na podlagi zloglasnega paragrafu H. zakaj o parlamentu sploh ni govora v Avstriji. Ta je bi! in ga ni več. Celo v reikcionftrni Rusiji sc včasi skliče duma. Noben dn*. < 1: <• tam ne poviša brez njenega dovoljenja. Tako jc Avstrija resnično zaostala z« .caristično Rti.''jo in je danes nr.jbolj absolutistična država \ vsej K v ropi.
Dne 1. septembra izdano poročilo Fordove motorne družbe kaže, da j»' "veliki delavski dobrotnik". Ford prav dober trgovce, ki ve, kaj koristi njegovi kupčiji. Dobre plače se najbolje izplačujejo — njegovi družbi. Vsak teden ji prinaša nekaj čez miljon dolarjev profita. Letni kupčijski pri.mct j«' /.na>al 2<>fi.S';7,:U7 dolarjev, čisti dobitek pa f>!I.M!»4.1 IS dolarjev. Zaposlenih je pri Fordovi kompaniji	ilelavcev, od teh
C":z 27.000 v Detroitu. :itl.b2i» d. lavcev zaslui-i najmanjc po.o dolarjev na dan. Lahko jc izračunati, koliko bi mogla biti njih plača večja, če napravijo Fordovi družbi miljonov čistega do-'bieks. Podjetniki, ki so upiraj«» dobrim plačam, so v svoji kratkovdinosti ami svoji sovražniki.
najboljših socialistiAnik revi i v angleškem jeziku v Am«rl ki j«: "INTERNATIONAL 80 CIALIST REVIEW." — Izhaja
mesečno in stane $1.00 na l«to. — Naslov: Int. Soc. Review, 341 B Ohio St., Chicago, 111.
Ako želiš čitati najnovejše in dobre novice, potem se naroči na "Milwaukee Leader" navečji socialistični dnevnik vzhodno od mesta New York. Stane 25c na mesec. Milwaukee, Wis.
Moderno urejena gostilna VILLAGE INN
i prostranim vrtom za 1*1*4« MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno ialsami ik« postaje, Lyon«, DL Telefonska fttev.: 224 m.
, • i J^AOAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F". KERŽE CO.,
2711 South Mfllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj. -:- Vse delo garantirano. «««»»» »♦♦•o«» o •»»»❖<-»«>■»»»»• »o»«» o««os«»«e ♦♦«»»«♦ i <
Edini slovenski pogrebnik
i	MARTIN BARETINČ1Č
324 BR0AD STREET Tel. 1475 JOHNSTOHN, PA.
NOVA IZBIRA, NOVE CENE!
Slovenskih grafofonskih ploč imam v zalogi le se par sto. Naro čite, dokler ni prepozno! Tudi nekaj zlatnine še imam. Požurite sc, dokler mi zaloga ne poide!
Anton J. Tcrbovec, P. 0. Box 1	Cicero, 111.
Louis racsei
mn<|«>rrio urejen naliin
II 4S0 6R4N0 ME..	IMOSHI. WIS
lvl«f«m ll!»!»
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI.
Zavarujete se lahko za $1.00, ali $3.00 dnevne bolniške podpore iu za $150. $b(X). $1.000 ali $1.500 posmrtni nc.
Pišite za pojasnila glede ustanovitve novih društev c I tnjoiku Johnu Verderbar, 2078 So. Lawn-dak: Ave., Chicago, 111
Boj za življenje.
V lekarnah
Cena $1.00
Hoj v.a življenje, ostrejši vsak dan, je škodljiv, ako ne popubonosen, mnogim ljudem, ki po-jh bi jo nase, postanejo brebriini in zanemarijo svoje telo in zdravje. Posledica takega življen ja jo, da je človek popolnoma izčrpan. Temu potem sledijo tiercdnosti prebavljanja. duševna potrtost in fizična onemoglost, človek v takem položaju si mora t»koj pomagati in pravilno je, da brez odloga uživa
TRINER,V EVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO.
To .nedstvo spravi v pravi tir in gibanje pre-bavljnlnc organe, ki opešajo vslcd prenapetega dela ali \t druirih razlogov, z rednim čiščenjem nccistocc i/, tlroba; s tem
izKoljaa aprtit, regulira pri>bavnoit, prepreči zabaaanosl, odpravi zapeko in pokrepča talo.
Trinerjcvo ameriško zdravilno grenko vino regulira delo prebavljalnih oiganov. Uživajte to vino, kndar občutite
isfubo apetita, alnhost po jedi, napenjanje crev, amrad iz uat, nečiat jezik, koliko in krče, zapeko, okledeloat, nervoznoat in teleano alahoat.
Tn mo vnm 7agotovi pokroprcvnbio spnnjc in moč, lahko opravljale svojo dolo vnak dnn.
Stari ljudje bi morali imeti to zanesljivo src-1 tvo vedno v hiši za redno u/.ivnnje. fcen .kc, ki tijic na glavoln.lu in na diugih neprilikah. bi moralo poskusiti Trinerjcvo ameriško zdravilno grenko vino.
JOS. TRINER
Izdelovalce,
1333 1J JO So. Ashland Avc.	Chlca#4*. III.
kriiu' neuralgiji, otečenim «dom n otrplim »gibom sc poslui.te Trmerjcvega linimentn. M,',ce oslabljene valcd dela je treba drgniti s Trinerjevim linimentom. tona ¿bc in 60c v lekarnah. Po pošti 35c in 60c.