GLASILO TOVARNE GLINICE IN Tr9 svobode 1 RIČEVO 62250 Ptuj Večji poudarek znanju tudi v TGA Ze leta ugotavljamo, da je za normalen potek proizvodnje potrebno zagotoviti ustrezne stroje (tehnologijo), surovine in ustrezno strokovno usposobljene delavce. Velik pomen potrebnega znanja se kaže tudi v pravkar sprejeti sistemizaciji delovnih mest, kjer so za vsako delovno mesto določene zahteve, ki bi jih naj izpolnjevali delavci pri opravljanju tega dela. Vodje (na vseh nivojih), ki so bili predlagatelji zahtev, so vsaj na tem nivoju »pokazali«, da znanje pomembno vrednotijo. (Nadaljevanje na 2. strani) Večji poudarek znanju tudi v TGA (Nadaljevanje s 1. strani) Pri tem bi jih v normalnem strokovnem in poštenem pristopu do te problematike naj vodila naslednje v svetu že mnogokrat dokazane ugotovitve: delo lahko kvalitetno opraviš, če veš, kaj moraš delati, kako moraš delati in zakaj moraš delati na določen način. če nisi seznanjen s posledicami napačnega dela (v celotnem sistemu poslovanja), so navodila za delo le nekaj, kar predstavlja motnjo pri delu. — višji nivo znanja imaš, hitreje in lažje sprejemaš spremembe — višji nivo dejanskega znanja tudi omogoča večje možnosti razporejanja med delovnimi mesti v skladu s potrebami delovnega mesta, s tem pa se zmanjšujejo potrebe po sprejemanju vedno novih ljudi. Primerjava zahtevane strokovne izobrazbe na delovnih mestih ter dejanske izobrazbe delavcev, ki ta dela opravljajo pa seveda opozarja, da je večino vodij pri predlaganju zajitev delovnega mesta vodil le en cilj: zagotoviti višji osebni dohodek določenim skupinam delavcev. To trditev potrjujejo opravljene kadrovske analize. Thdi po reorganizacijskih spremembah se razkorak med zahtevano in dejansko izobrazbo velikega dela delavcev TGA ni zmanjšal. Nadaljuje se stara praksa — v procesu sistemizacije doseči čim višjo zahtevano izobrazbo, pri predlogih za razporeditev pa to zahtevo masovno kršiti. V kadrovsko službo še zmeraj dobivajo predloge za razporeditev za določen čas zaradi neizpolnjeva- nja pogoja zahtevane strokovnosti, kljub dogovoru na strokovnem svetu, da bomo to število postopoma zmanjšali. Verjetno ni potrebno ponovno opozarjati, da neustrezna strokovnost vpliva na: — slabo kvaliteto dela naraščanje števila poškodb pri delu, ki so posledica neupoštevanja tehnoloških navodil — naraščanje števila intervencij vzdrževalnikov, ki jih ne bi bilo potrebno, če bi se s stroji in napravami ravnalo v skladu s tehnološkimi navodili majhne možnosti za prerazporejanje delavcev v skladu s potrebami dela v, ; neprestane zahteve po novih delavcih, ker se s starimi »ne da delati.» Od delavcev, ki nimajo ustrezne strokovnosti se ne zahteva vključitev v procese izobraževanja, temveč se iz leta v leto tolerira njihovo pasivnost na tem področju. Kljub dogovorom z vodstvi DE je udeležba na organiziranih oblikah usposabljanja v TGA (tečaji v IC) izjemno slaba. Med delavci, ki so na delih s SS in ViŠ se jih le malo tudi dejansko (ne le navidezno) izobražuje ob delu. Ker z nadaljevanjem takšne prakse v TGA seveda ne moremo pričakovati izboljšanja stanja je predsednik kolegija sprejel naslednjo odredbo: »Vodje DE in služb ter kadrovsko službo zadolžujem, da začnejo reševati to problematiko na naslednji način: 1. Delavcem, ki ne izpolnjujejo pogoja zahtevane strokovnosti je potrebno nuditi možnost, da si pridobijo ustrezno strokovnost (organiziranje tečajev v IC, pomoč za študij ob delu). Kadrovska služba je dolžna spremljati vključenost delavcev v izobraževanje. 2. Delavcem, ki so vključeni v izobraževanje, se lahko podaljša razporeditev za določen čas do konca trajanja usposabljanja. 3. Delavcem, ki se ne vključijo v izobraževanje oziroma ga odklonijo, se z dnem, ko se to ugotovi, prekine odločba za določen čas in se razporedijo na dela, ki odgovarjajo njihovi stopnji strokovne usposobljenosti. Delavcem, ki so sprejeti za določen čas, delovno razmerje preneha. 4. Vodje DE in služb za vse delavce z neustrezno strokovno usposobljenostjo skupaj s kadrovsko službo pripravijo predlog ustrezne kadrovske rešitve: — prerazporeditev delavcev — štipendiranje — iskanje ustreznih delavcev od zunaj (pripravniki neštipendisti). 5. Delavce, ki se ne usposabljajo, lahko izjemoma razporedi za določen čas le predsednik KPO. 6. Vsem delavcem, ki se v letu 1990 niso udeležili organiziranih oblik izobraževanja, se razporeditev za določen čas prekine s 30. 4. 1990. 7. Vodje DE in služb seznanijo vse delavce z začasnimi odločbami s temi ukrepi. Storili smo vse, da bi delavcem omogočili pridobiti si vsaj minimum tiste izobrazbe oziroma znanja, ki ga zahtevamo in pričakujemo. Če nekdo ni sposoben dojeti niti tega, da mu hočeš pomagati, potem menim, da je že samo zaradi tega izredno vprašljivo priznavanje višje izobrazbe, kot jo dejansko ima.« Thdi delavski svet TGA je, ko je obravnaval analizo kadrovske politike v letu 1989, sprejel sklep, da je potrebno zmanjšati razkorak med zahtevano in dejansko izobrazbo zaposlenih v TGA. Da gre tokrat zares (takšni sklepi so bili v tgajevski zgodovini sprejeti že večkrat) kažejo ukinjene odločbe o razporeditvi za določen čas vseh tistih, ki se v letošnjem letu niso udeležili organiziranih oblik izobraževanja v TGA. Pri ocenjevanju sprejetih ukrepov, pa je potrebno upoštevati, da je število delavcev v preteklih letih neprestano naraščalo, da je vedno težje zagotavljati sredstva za normalen osebni dd-hodek vsem zaposlenim, da je delovnim invalidom vedno težje zagotavljati ustrezno delo zaradi njihove prenizke izobrazbe, da se tudi pri nas pojavlja tehnološki in ekonomski presežek delavcev, ki ga je zelo težko reševati ravno zaradi nizkega nivoja znanja večine prizadetih. Pozabiti tudi ne smemo, da je povprečna izobrazba 2000 nezaposlenih v ptujski občini poklicna šola ter da se jev letu 1989 na eno objavljeno delo v povprečju prijavilo več kot deset prosilcev. Ozreti se je potrebno tudi malo k drugim podjetjem v neposredni okolici ter videti, kam jih je pripeljalo popolno zapostavljanje znanja. Zavedati se moramo, da trenutno še lahko delavcem nudimo možnost in pomoč pri pridobivanju potrebne izobrazbe, kaj kmalu pa se lahko znajdemo v situaciji, da te možnosti ne bo več. V takšnih primerih pa bo prizadetost vseh z neustrezno dejansko izobrazbo veliko večJa' B. Glazer Volišče v elektrolizi B Protestno pismo invalidov TGA Novo vrednotenje del je vneslo mnogo nezadovoljstva med naše invalide II. in III. kategorije, ki pravijo, da so s tem še dodatno prikrajšani pri osebnem dohodku. Na zboruje bilo prisotnih okoli 130 delovnih invalidov in delavcev s spremenjeno zmožnostjo. Tema pogovora je bila seznanitev s pravicami in obveznostmi s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter odmera nadomestila zaradi manjšega dohodka na drugem delu. Tovarišica Jemčeva, vodja invalidskega zavarovanja pri SPIZ Maribor, je prikazala dva načina odmere nadomestila OD — invalidi po 1. 1. 1983 do 31. 12. 1983 in odgovarjala na številna vprašanja razburjenih prisotnih. Ker so skupaj ugotovili, da se po sedaj veljavnem zakonu ne more nič spremeniti, so se zavzeli za spremembo 47. člena republiškega zakona in svoje pripombe zapisali v protestnem pismu, ki so ga podpisali vsi prisotni in poslali predsedniku zakonodajne komisije pri skupščini republike Slovenije. V prilogi podpisani delovni invalidi IL in III. kategorije invalidnosti, zaposleni v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo, smo se zbrali na protestnem zboru delovnih invalidov v Kidričevem 28.3. 1990: 1. ker se ne moremo sprijazniti s čakanjem v nedogled na rešitev problema odmere nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka, ki smo ga izrazili z našo zahtevo po spremembi 47. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, številka 27/83), dne 19.12.1985 in 13. 2. 1987; 2. ker ne moremo razumeti, da smo delovni invalidi, ki smo postali invalidi do 31. 12. 1985 že drugič prizadeti, prvič pri ponovnem vrednotenju svojega in drugega ustreznega dela s 1. 1. 1985 in drugič ob ponovnem vrednotenju svojega in drugega ustreznega dela s 1. 1. 1990, k predlagani spremembi zakonodaje pa se še ni pristopilo. Zahtevamo, da republiška skupščina SR Slovenije obravnava našo zahtevo po spremembi 47. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in besedilo 1. odstavka spremeni tako, da bo glasilo: »Nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu je enako razliki med osebnim dohodkom, ki bi ga delovni invalid prejel za normalne delovne rezultate, če bi še delal na svoje delu in osebnim dohodkom, ki ga prejema na drugem ustreznem delu, pod pogojem, da dosega na tem delu normalne delovne rezultate.« Drugi odstavek 47. člena se črta. Prav tako zahtevamo, da se pri odmeri nadomestila v primeru odsotnosti zaradi bolezni zakonsko določi taka osnova na drugem ustreznem delu, ki ne bo povzročala, da nekateri delovni invalidi neupravičeno pridobijo pri dohodku, drugi pa izgubijo, pač glede na to v kateri polovici leta je bil delovni invalid v staležu bolnih. Od strokovnih služb podjetja zahtevamo, da k naši zahtevi priloži konkretne izračune. OBRAZLOŽITEV: V mesecu marcu smo prejeli od podjetja ugotovitve o dokončni odmeri nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu za leto 1989 in hkrati določeno akontacijo za prvo polletje 1990. Akontacija je v večini primerov nižja od dokončne odmere nadomestila za leto 1989, ker je upoštevano ponovno ovrednotenje drugega ustreznega dela s 1. 1. 1990 ne pa tudi svojega dela. Na današnjem zboru nam je predstavnica SPIZ iz Maribora pojasnila, da namerava zakonodajalec upoštevati zahteve po spremembi 47. člena navedenega zakona ob sprejemu nove zakonodaje, ki pa se že nekaj let zavlačuje, ker se čaka na sprejem zvezne zakonodaje. Dokler pa ne bo zakonodaja spremenjena, lahko podjetje odmeri nadomestilo le v skladu z obstoječo zakonodajo, menimo, da bi republiški zakonodajalec moral takoj reagirati na naše zahteve, ne glede na to, kdaj bo spremenjena zvezna zakonodaja, saj čas mineva, nam pa se oblikujejo vedno nižje pokojninske osnove na račun obstoječih predpisov. Menimo, da bi se ob spremembi pri vrednotenju del morale upoštevati tudi spremembe na svojem delu, saj se v naši delovni organizaciji v starih elektrolizah in livarnah, kjer nastaja največ delovnih invalidov, pogoji in način dela niso menjali. V novih obratih pa še ni nastanka invalidnosti. Thko so bila v letih 1985 na novo ovrednotena dela v neposredni proizvodnji predvsem na zahtevo sindikata, ki pa ni dokončal svojega dela, saj ni pospešil postopka za spremembo zakonodaje, da bi preprečil znižanje pokojninske osnove delovnim invalidom. Spremembe v vrednotenju del v podjetju so posledica novega Pravilnika o merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in neposredno skupno porabo, ki je bil sprejet na delavskem svetu podjetja 12.12.1989 in se uporablja od 1. 1. 1990 dalje. Ih pravilnik uvaja skupne osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi analitično ugotovljene zahtevnosti del in nalog delovnega prispevka delavcev na podlagi ustvarjalnosti in inovativnosti. Rešitev problema pričakujemo čimprej! Odgovor zakonodajno pravne komisije smo dobili 18.14. 1990. H -OV-iogn S K U P S CINA REPUBLIKE SLOVENIJE Zakonodajno-pravna komi si j a St evi 1 k a s 172-01/89-2 Ljubljana, 17.4.1990 UNI AL tovarna gfinice in aluminija Bor i s Kidrič predsednik KPO mag. Danilo Toplek 62325 KIDRIČEVO Obveščanih vas, da smo vašo zahtevo za spremembo 47. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju posredovali* nekaterim pristojnim republiškim institucijam s prošnjoj da fpri pravi jo svoje stališče do nje. Hkrati vas tudi obveščamo, da bomo o vaši zahtevi poročali tudi novemu vodstvuf^kupščine oziroma bodočemu Izvršnemu svetu Skupščine Republike Slovenije. Kakšna bo nadaljnj^a usoda vaše zahteve vam v tem trenutku zato žal ne moramo povedati , res pa je,;* da se je Skupščina/ Republike Slovenije do te problematike v preteklosti že opredeljevala. Kot vam je verjetno znano, dosedanje pobude niso bile sprejete. Lepo vas pozdravljamo! Iz Minska (SZ), kamor smo prodali izparilce, smo dobili teleks z naslednjo vsebino: Družba za proizvodnjo hladilnikov se vam želi zahvaliti za dobro sodelovanje in odlično kakovost vaših izdelkov. V organe upravljanja podjetja so bili izvoljeni A-DELAVSKI SVET PODJETJA Delovna enota Proizvodnja glinice: 1. Janžekovič Janez, mat. št. 6274 2. Kostanjevec Konrad, mat. št. 3738 3. Širovnik Srečko, mat. št. 4692 4. Tbminc Maks, mat. št. 2566 5. Vidovič Silvo, mat. št. 4297 Delovna enota Proizvodnja aluminij a: 1. Horvat Janko, mat. št. 7413 2. Ivančič Antun, mat. št. 6986 3. Kaisersberger Brane, mat. št. 6609 4. Kolednik Zvonko, mat. št. 6501 5. Lovrenčič Slavko, mat. št. 8056 6. Mihelič Marko, mat. št. 6772 7. Šešerko Jože, mat. št. 4908 8. Vidovič Ivan, mat. št. 7553 Delovna enota Predelava aluminija: 1. Bosak Miljenko, mat. št. 6420 2. Emeršič Dušan, mat. št. 5276 Delovna enota Livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje: 1. Ambrož Pavel, mat. št. 4759 2. Frol Ana, mat. št. 4791 3. Hribar Martin, mat. št. 4801 3. Okorn Emil, mat. št. 4993 Delovna enota Vzdrževanje: 1 Bogdan Rudi, mat. št. 7284 2. Černenšek Franc, mat. št. 3767 3. Ćernezel Anton, mat. št. 3319 4. Klajnšek Franc, mat. št. 6096 5. Kokol Silvo, mat. št. 4607 6. Majcen Franc, mat. št. 4680 7. Širec Franc, mat. št. 2903 Delovna enota Promet: 1. Malek Janko, mat. št. 8255 2. Zamuda Jože, mat. št. 4413 Delovna enota Kontrola kvalitete: 1. Rižner Konrad, mat. št. 3118 Delovna enota Družbeni standard: 1. Premužič Hilda, mat. št. 3915 Delovna enota Splošne zadeve: 1. Podvršek Anton, mat. št. 8015 Službe: 1. Bauman Ferdinand, mat. št. 6541 2. Draškovič Irena, mat. št. 2286 3. Pavlinek Jože, mat. št. 7394 4. Verdenik Mira, mat. št. 4332 B - ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE 1. Horvat Silva, mat. št. 6016 2. Kelc Alojz, mat. št. 6832 3. Krajnc Miran, mat. št. 7260 4. Mesarič Julijana, mat. št. 5061 5. Novak Jožefa, mat. št. 3870 6. Pal Stanko, mat. št. 7850 7. Perko Stanko, mat. št. 3755 8. Slapar Emil, mat. št. 4858 9. Sukič Janez, mat. št. 2492 10. Zupanc Štefka, mat. št. 3109 C-DISCIPLINSKA KOMISIJA Člani: 1. Ahec Milko, mat. št. 6611 2. Cajnko Marjan, mat. št. 4535 3. Hozanovič Serif, mat. št. 5915 4. Javernik Franc, mat. št. 6884 5. Kelenc Bogdan, mat. št. 7547 6. Kovačič Anton, mat. št. 4647 7. Kolarič Marjan, mat. št. 7213 8. Košir Martina, mat. št. 6743 9. Kramberger Ignac, mat. št. 4043 10. Majcen Alojz, mat. št. 4221 11. Marinič Miran, mat. št. 6490 12. Nadelsberger Roman, mat. št. 6344 13. Strašek Anton, mat. št. 3621 14. Šaše Vili, mat. št. 3251 15. Šprah Janez, mat. št. 2090 16. Švagan Drago, mat. št. 5059 17. Verblač Terezija, mat. št. 2631 Namestniki: 1. Babšek Drago, mat. št. 5780 2. Belšak Vlado, mat. št. 5516 3. Brglez Anton, mat. št. 5966 4. Egartner Marjan, mat. št. 5625 5. Fele Antonija, mat. št. 3202 6. Firbas Janja, mat. št. 5382 7. Horvat Marjan, mat. št. 4576 8. Krapša Janko, mat. št. 3720 9. Kuserbanj Jože, mat. št. 4150 10. Novak Irena, mat. št. 6032 11. Ritonja Miran, mat. št. 6553 12. Simič Danko, mat. št. 5468 13. Skledar Janez, mat. št. 6200 14. Slapar Katarina, mat. št. 4859 15. TJoha Milan, mat. št. 4876 16. Vtič Franc, mat. št. 3174 17. Vugrinec Dragutin, mat. št. 4700 Volive organov upravljanja podjetja so bile izvedene zakonito in so bili izvoljeni kandidati, ki so dobili potrebno večino glasov. Volitve v glinici VARSTVO PRI DELU Letno j joročilo službe varstva ] pri delu Osnovna značilnost stanja na področju varstva pri delu v letu 1989 je dejstvo, da seje stanje izboljšalo proti letu 1988. Število poškodb je sicer večje kot v letu 1988, je pa manjše število izgubljenih delovnih dni. V letu 1989 ne beležimo smrtnih poškodb pri delu. V letu 1989 se je v TGA pripetilo 387 poškodb pri delu in 20 poškodb na poti na delo. V to število poškodb so zajete samo tiste poškodbe, ki so evidentirane na obrazcu »ER-8«. Prijava poškodbe pri delu. Iz podatka je razvidno, da se je največ poškodb na število zaposlenih pripetilo v DE PREDELAVA ALUMINIJA, sledi DE PROIZVODNJA ALUMINIJA in DE VZDRŽEVANJE. Glede na resnost poškodb je na prvem mestu DE PROIZVODNJA ALUMINIJA in DE GLINICA, v teh dveh DE se pripeti največ težkih poškodb. VZROKI POŠKODB PRI DELU Pri raziskavah in rekonstrukcijah posameznih poškodb smo ugotovili, da do poškodb pri delu prihaja iz več vzrokov, najpogostejši so: — neupoštevanje predpisov s področja varstva pri delu, — nepoznavanje dejanske nevarnosti na delovnem mestu, — delo z zastarelimi in dotrajanimi sredstvi za delo, — neuporaba sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu. Analiza poškodb po stažu poškodovancev nam že vrsto let kaže, da so najpogosteje poškodujejo mlajši delavci, to so delavci, ki še nimajo delovnih navad in izkušenj oziroma nevarnosti pri delu podcenjujeo. Nadzor od neposredno nadrejenih je poman-kljiv in tako mladi delavci sami odločajo o svoji varnosti, ne smemo pa zanemariti poškodb, ki so se pripetile zaradi zastarelega tehnološkega postopka, napake v delovanju delovnih naprav in priprav, nadalje zaradi neurejenih, neustreznih transportnih poti ter delovišč. (Dober primer v pozitivnem smislu je elektroliza C s sodobno tehnologijo, kjer praktično nimamo poškodb, ki so neposredno povezane z delom.) Podrobnejša analiza poškodb pri delu nam pokaže, da je na področju varstva pri delu še ogromna rezerva, da se stanje uredi tako, da ne more priti do poškodbe pri delu. Predvsem se moramo zavedati, da raziskovanje vzrokov in varstvena zakonodaja nista zadostno jamstvo za uspešno borbo proti poškodbam. Prav tako se moramo dokončno zavedati, da z osebnimi zaščitnimi sredstvi ne bomo rešili varstva v TGA, če ne bomo razvijali in razširjali tehnično varstvo posredno z dobro organizacijo dela. Torej delovno mesto oziroma delo moramo pripraviti tako, da delavec ne more sam odločati o svojem varstvu pri delu. Podatki iz razpredelnice o poškodovanih delih telesa nam kažejo, da je največ poškodb na rokah, kar je povezano z najpogostejšimi materialnimi povzročitelji (ročno orodje, kosovni material, stik z vročimi predmeti), kar je ponovno dokazano, da le preveč opravljamo na primitiven—ročni način, to je na način, kot smo ga opravljali pred toliko in toliko leti. PREDLOGI ZA ZMANJŠANJE ŠTEVILA POŠKODB PRI DELU Kot je razvidno nam poškodbe iz leta v leto naraščajo, služba varstva pri delu je že večkrat podala zahteve in predloge za zmanjšanje poškodb, kateri pa se ne realizirajo. Iz tega razloga ponovno predlagamo določene aktivnosti, ki se morajo izvajati: — novosprejetim delavcem morajo njihovi nadrejeni delavci posvetiti več pozornosti pri uvajanju v delo s posebnim poudarkom na varno delo '5'—: s strani nadrejenih delavcev je potrebno povečati nadzor nad upoštevanjem navodil za varno delo ter drugih varnostnih ukrepov. Posebni poudarek dati na dosledno uporabo predpisanih osebnih zaščitnih sredstev da se redno opravljajo periodični pregledi in preizkusi (dnevni, tedenski, mesečni, letni) vseh delovnih naprav, še posebej naprav pri katerih obstaja večja nevarnost poškodb KB pomanjkljivosti, ki se ugotovijo pri pregledih (SVD, zavoda, inšpekcije) delovnih sredstev se morajo čim prej odpraviti Pred voliščem — vsaka poškodba se mora dosledno analizirati oziroma ugotoviti vzrok in na osnovi ugotovitve povzeti ukrepe, da ne bi 1988 1989 Prirast, v % Povprečno število zaposlenih 2648 2795 5,57 Ženske 411 424 3,16 Moški 2237 2371 5,99 Poškodbe pri delu 354 387 9,32 Poškodbe na poti 23 20 -13,04 Štev. izgublj. dni zaradi poškodb 4889 4801 -1,80 Poškodbe pri delu 4509 4489 -0,44 Poškodbe na poti 380 312 -17,80 Izguba zaradi ostalih BO 29010 39740 36,98 Opravljene delovne ure 4416532 4936494 Redne ure 4294989 4836959 Nadure 121543 99533 Izguba dni na poškodbo pri delu 12,30 11,83 Pri delu se je poškodoval vsak 7,60 7,15 Izguba dni na poškodbo na poti 16,30 15,60 Na poti se je poškodoval vsak 115,00 138,35 prišlo do podobnih poškodb pri delu. K tej točki bi se morali vključiti precej neposredno nadrejeni (preddelavci, izmenski vodje) H9 proti kršiteljem predpisanih varnostnih ukrepov (neupoštevanje navodil, neuporaba zaščitnih sredstev) je potrebno takoj ukrepati ter uvesti postopek zaradi hujše kršitve delovne obveznosti Hj v uporabo se sme dati samo takšne delovne naprave, ki ustrezajo predpisom o varstvu pri delu in zagotavljajo delavcem varno delo. V tej smeri je potreb- no več sodelovanja tehnologov po posameznih obratih s SVD pred nabavo oziroma izdelavo posameznih delovnih naprav. Zraven predpisanih obveznosti je SVD opravljala naslednje naloge: 1 PREGLED DELOVNIH SREDSTEV Nekatera delovna sredstva je SVD pregledovala sama oziroma skupaj s prestavniki posameznih DE, določena delovna sredstva pa pregleduje pooblaščena organizacija (IVD Maribor). V letu 1989 so se vršili pretežno pregledi na varilnih aparatih, dvižnih napravah, obdelovalnih strojih, transportnih sredstvih. Aktivnosti v zvezi pregledov tlačnih posod se ne premaknejo z mrtve točke. Vsa leta pregledujemo ene in iste posode (kotli, avtoklavi) med tem, ko vrsto posod ostane nepregledanih. S (Nadaljevanje na 6. strani) (Nadaljevanje s 5. strani strani SVD je bila že podana zahteva, da se pristopi k načrtnemu pregledu ostalih tlačnih posod, vendar se je vse ustavilo pri »ni ljudi, ni časa sedaj itd.«. 2. POUČEVANJE ZA VARNO DELO V letu 1989 je bilo opravljeno obdobno poučevanje delavcev iz DE Vzdrževanje. V okviru internega dopolnilnega izobraževanja se je SVD vključevala kot predavatelj preko izobraževalnega centra na tečajih za pridobitev P KV, KV, VKV kvalifikacij. Opravljeno je bilo tudi vrsto tečajev za izpite voznika viličar- ja, električnega vozička in žer-javovodja. Istočasno je SVD izvajala izobraževanje za vse tuje delavce, ki delajo preko drugih DO oziroma zasebnikov v naših proizvodnih obratih (elektrolize, vzdrževanje, livarne). 3. IZVAJANJE NOTRANJE KONROLE Nad upoštevanjem predpisanih varstvenih ukrepov je stalna naloga SVD, vendar ne samo njena. Pri nas je dostikrat prisotna miselnost, da je kontrola nad spoštovanjem oziroma upoštevanjem predpisanih varstvenih ukrepov naloga samo SVD in nikogar drugega. Nekateri poza- bljajo, da tudi oni »nadrejeni delavci« imajo določene zakonske pravice in obveznosti v zvezi varstva pri delu oziroma ukrepanja v primeru opustitve varnostnih ukrepov. 4. VODENJE IN OBDELAVA EVIDENC SVD opravlja med ostalimi nalogami tudi vodenje evidenc ter ukrepanje v primeru negativnih pojavov oziroma rezultatov. Vodijo se naslednje evidence: — evidence o poškodbah in obolenjih, ki so posledica poškodb pri delu in poklicnih bolezni ter vzrokih nesreč pri delu POŠKODBE PO DE IN ŠTEVILO IZGUBLJENIH DNI DE Pov. št. zaposl. Št. poškodb Izg. del. dni Pov. št. dni na eno poš. Poš. na 100 zap. Bol. izos. v % na opr. ure DE SPLOŠNE ZADEVE 99 3 42 14 3 0,20 DE PROIZVODNJA GLINICE 347 52 647 12,4 14,9 0,84 DE PROIZVODNJA ALUMINIJA 766 147 1944 13,2 19,2 1,15 DE PREDELAVA ALUMINIJA 114 34 348 10,2 29,8 1,38 DE LLBK TRBOVLJE 202 31 347 11,2 15,3 0,78 DE VZDRŽEVANJE 623 107 1149 10,7 17,2 0,84 DE PROMET 143 14 150 10,7 9,8 0,48 DE KONTROLA KVALITETE 88 6 71 11,8 6,8 0,37 DE DRUŽBENI STANDARD 89 11 86 7,8 12,35 0,44 STROKOVNE SLUŽBE 324 2 17 8,5 0,6 0,03 SKUPAJ 2795 407 4801 11,8 14,5 0,77 — evidenca o periodičnih pregledih in preizkusih sredstev za delo — evidenca o rezultatih periodičnih preiskav ekoloških škodljivostih in mikroklime — evidenca o preizkusih znanja delavcev glede usposobljenosti za varno delo |||g| evidenca o odločbah inšpekcije dela in njihovih izvršit-venih rokih — evidenca o analizah pitne vode — evidenca o analizah podtalne vode V-^i evidenca o analizah odpadne vode — evidenca o zdravstvenem nadzoru družbene prehrane. 5. SODELOVANJE Z ZUNANJIMI INŠTITUCIJAMI SVD strokovno sodeluje z zunanjimi ustanovami kot so: Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, ZC Ptuj OA, Inštitut za varstvo pri delu, Zavod SRS za varstvo pri delu. Istočasno pa je SVD v podjetju kot podaljšana roka organom nadzora, predvsem pa inšpekcijskim službam. V letu 1989 ni bilo primera, da bi bil uveden postopek zoper podjetja od strani organa nadzora, zaradi kršitve predpisov iz področja varstva pri delu. Vodja SVD Šterbal Janez, dipl. org. VARSTVO PRI DELU Poškodbe v februarju DE OZIROMA SLUŽBA NA DELU : NA POTI SKU- PAJ brez BO in BO do 8 ur BO več kot 8 ur s PROIZVODNJA GLINICE 14 6 gllll 20 PROIZVODNJA ALUMINIJA 32 10 t 43 PREDELAVA ALUMINIJA n 4 - llllll LLBK TRBOVLJE 1 lili mug mnn VZDRŽEVANJE 31 6 j 3 7 ; PROMET SV 1 - KONTROLA KVALITETE lisi! mm :: I ~ g DRUŽBENI STANDARD 1 - gjjj 1 ' SPLOŠNE ZADEVE 2 2 lllll 4 ' STROKOVNE SLUŽBE :lil!l 1 - SKUPAJ 96 29 ':"T ' 126 DE PROIZVODNJA GLINICE 1. Kojc Iztok, mat. št. 8177, rojen 16. 15. 1966, stanujoč Preša 25, zaposlen v belem delu, po poklicu PKV gliničar, se je poškodoval pri delu dne 14. 2. 1990 ob 17. uri. Pri odpiranju izpustnega ventila na črpalki za zeolit, je skozi ventil udarila para, kije ostala od prebijanja ter ga opekla po zapestju desne roke. Utrpel je opeklino desnega zapestja. 2. Krajnc Franc, mat. št. 7485, rojen 22. % 1966, stanujoč Veliki Okič 14/a, zaposlen v rdečem delu, po poklicu gliničar, seje poškodoval pri delu dne 16. 2.1990 ob 16. uri. Poškodovanec je odpiral ventil za izpust iz rezervoarja, ker je bil ta zabit, gaje hotel z železnim drogom odmašiti. Pri tem je lug nenadoma brizgnil iz izpusta in poškodovanca obrizgal po levi nogi. Vzrok: nepravilen način dela. 3. Vtič Venčeslav, mat. št. 5313, rojen 4. 8. 1958, stanujoč Majšperk 38, zaposlen v rdečem delu, po poklicu PKV gliničar, se je poškodoval pri delu dne 6. 2. 1990 ob 6,15 uri. Pri odzračevanju batnih črpalk, mu je spodrsnilo ter je pri tem udaril z levo roko po cevi. Utrpel je udarec po palcu in zapestju leve roke. Vzrok: mokra in spolzka tla. 4. Jeza Štefan, mat. št. 2638, rojen 2. 12. 1937, stanujoč Potrčeva 59, Ptuj, zaposlen v belem delu, po poklicu KV gliničar, se je poškodoval pri delu dne 20.2. 1990 ob 13,30 uri. Poškodovani je nadzoroval delovanje črpalk za pranje filtrov. Med tem je padel poškodovancu del strnjene lužine v desno oko. Utrpel je opeklino desnega očesa. Zaščitnih očal pri delu ni uporabljal. 5. Prešiček Anton, mat. št. 8141, rojen 7. 1. 1965, stanujoč Apače 150, zaposlen v belem delu, po poklicu posluževalec pomožnih naprav v kalcinaciji, se je poškodoval pri delu dne 6. 2. 1990 ob 11,30 uri. Poškodovanec je hotel odpreti izpustni ventil, ker je bil ta zabit, je s kladivom udaril po njem. Pri tem mu je brizgnil lug v levo oko. Vzrok: Nepravilen način prebijanja izpustnega ventila in pri tem delu ni uporabljal zaščitnih očal. DE PROIZVODNJA ALUMINIJA 1. Gričnik Igor, mat. št. 6931. rojen 22. 2. 1960, stanujoč Dornava 28/a, zaposlen v livarni I., po poklicu livar, seje poškodoval dne 1. 2.1990 ob 13,50. Pri izstopanju iz avtomobila na parkirnem prostoru pred tovarno, mu je veter zaprl vrata in ta so mu stisnila sredinec desne roke. Utrpel je stisnitev sredinca. 2. Novak Ivica, mat. št. 8346, rojen 20. 5. 1960, stanujoč Gornji Hraščan, Rade Končara 6, Čakovec, po poklicu KV elek-trolizer, se je poškodoval pri delu dne 4. 2. 1990 ob 18. uri. Poškodovanec je ugašal anod-ni efekt na peči številka 518. Ko je ugasnil anodni efekt na peči, je leseno palico postavil pokonci ob peči. Pri tem je s palice padla gruda vročega kriolita poškodovancu za vrat. Utrpel je opeklino povratu in hrbtu. 3. Jurič Franc, mat. št. 8318, rojen 28. 6. 1969, stanujoč Pleterje 19, zaposlen v anodni masi, po poklicu posluževalec obliko-valnika, seje poškodoval pri delu dne 25. 2. 1990 ob 16,15 uri. Poškodovanec je vršil obhod okoli oblikovalnika. Ko je šel po stopnicah z zgornjega podesta mu je spodrsnilo. Pri tem mu je klecnila leva noga v gležnju. Utrpel je zvin gležnja. 4. Petek Anton, mat. št. 5909, rojen 17.1.1961, stanujoč 25. maja 9, Ptuj, zaposlen v livarni II, po poklicu KV livar, se je poškodoval pri delu dne 6. 2. 1990 ob 12,30 uri. Po prekinitvi litja je poškodovanec čistil livni žleb. Pri tem mu je kaplja aluminija padla v desni čevelj. Utrpel je opeklino na nartu desne noge. 5. Tibaut Robert, mat. št. 7891, rojen 10.3.1968, stanujoč Mezgovci 12, zaposlen v livarni III., po poklicu KV livar, se je poškodoval pri delu dne 7. 2. 1990 ob 3. uri. Po končanem vlivanju je poškodovanec odstranjeval plavač izpod livnega žleba. Pri tem se je z desno roko naslonil na vroči livni žleb. Istočasno mu je iz livne dize za rokavico stekel ostanek aluminija. Utrpel je opeklino po podlakti in zapestju desne roke. 6. Zajc Mirko, mat. št. 7822, rojen 26. 6. 1966, stanujoč Sela 34, zaposlen v livarni I., po poklicu PKV livar, se je poškodoval pri delu dne 4.2.1990 ob 13. uri. Poškodovanec je zlagal 5 kg Al hlebčke. Ko se je z hlebčkom v rokah obrnil, da bi tega odložil, je z levim komolcem udaril ob sklop zloženih hlebčkov. Utrpel je močan udarec levega komolca. 7. Kelc Milan, mat. št. 4069, rojen 30. 4. 1952, stanujoč Gru-škovec 101/a, zaposlen pri čiščenju plinov, po poklicu KV voznik, seje poškodoval pri delu dne 20. 1. 1990 ob 8. uri. Poškodovanec je polnil cisterno za prevoz glinice za elektrolizo C. Pri sestopu iz cisterne mu je spodrsnilo na tleh, pri tem sije zvil gleženj leve noge. Vzrok: zmrznjena—spolzka tla. 8. Bilanovič Zdravko, mat. št. 7128, rojen 14.8.1965, stanujoč Kajuhova 7, Kidričevo, zaposlen v HA, po poklicu gliničar, se je poškodoval pri delu dne 19. 2. 1990 ob 1,30 uri. Poškodovanec je prebijal 106 peč. Pri tem se mu je cev za dovod zraka ovila okoli prebijal-ca. Hotel jo je sprostiti. Ko je sestopal s prebijalca je sodelavec potegnil za cev, obenem se je tudi prebijalna glava zavrtela in poškodovancu stisnila desno nogo v gležnju. 9. Munda Branko, mat. št. 7825, rojen 18. 5. 19767, stanujoč Mala vas 2, zaposlen v livarni I, po poklicu pomočnik pri žaganju Al, se je poškodoval pri delu dne 24. 2. 1990 ob 7. uri. Poškodba se je pripetila v livarni I. Poškodovani je odstranjeval odrezke bram na Waldrich žagi, oziroma pri transportu odrezkov, na valjčni liniji, je z roko pridrževal odrezek, ter mu je pri tem stisnilo palec na desni roki. 10. Vinkler Branko, mat. št. 7569, rojen 16. 7.1964, stanujoč Majšperk 110, zaposlen v livarni I, po poklicu pomočnik pri žaganju Al, se je poškodoval pri delu dne 26. 2. 1990 ob 8,50 uri. Poškodba se je pripetila v livarni I. Poškodovani je odstranjeval Al odrezke pri EHL žagi. Ko je prijel odrezek je z druge strani sodelavec potisnil Al ter mu je pri tem stisnilo desno roko. Utrpel je stisnitev kazalca na desni roki. Vzrok: neusklajeno delo v skupini. 11. Predikaka Silvo, mat. št. 6516, rojen 12. 11. 1961, stanujoč Poljska cesta 14, Ptuj, zaposlen v hali A, seje poškodoval pri delu dne 26.2.1990 ob 15,40 uri. Poškodovanec je s sodelavcem jemal vzorec Al na 215. peči. Ko je z zajemalko zajel aluminij in jo hotel izvleči, se je ta zataknila na skorjo na peči. Poškodovanec je s kleščami za jemanje vzorcev stal zraven in ko se je zajemalka sprostila je Al brizgnil poškodovancu po zapestju leve roke. 12. Pavlinek Jože, mat. št. 8131, rojen 3. 7. 1968, stanujoč Cesta Olge Meglič 8, Ptuj, zaposlen v Hali A, po poklicu PKV livar, se je poškodoval pri delu dne 28. 2. 1990 ob 23. uri. Poškodba se je pripetila v hali A. Poškodovanec je zagrebal peči po prebitju serije. Ko je šel okoli 418. peči, mu je noga zdrsnila med betonom in katodno omaro peči. Pri tem je padel in z levo roko udaril po katodni omari. Utrpel je udarec po zapestju in mezincu leve roke. 13. Purg Igor, mat. št. 7211, rojen 24.3.1964, stanujoč Lešje 21, Majšperk, zaposlen v livarni II, po poklicu livar, se je poškodoval pri delu dne 26. 2.1990 ob 1. uri. Poškodovanec je po končanem litju T formatov iz W5 peči na livni stroj Čistil livni žleb. Ker je obzidava žleba že neravna, je poškodovancu brizgnil aluminij za rokavice, ko je s stiritom potegnil po žlebu. Utrpel je opeklino po podlakti desne roke. Vzrok: poškodovani žleb. DE PREDELAVA ALUMINJA 1. Križanec Branko, mat. št. 8216, rojen 30. 3.1963, stanujoč Belšakova 69, Ptuj, zaposlen v obratu rondic, po poklicu pomočnik izsekovalca, se je poškodoval pri delu dne 14.2.1990 ob 10. uri. Poškodovanec je z dvigalom nameščal kolut na podajalno napravo prvega izsekovalnega stroja. Kolut se je pri nameščanju zanihal in poškodovancu stisnil palec leve roke. Vzrok: nepravilen način dela. 2. Šoštar Vili, mat. št. 4959, rojen 14. 7. 1944, stanujoč Kajuhova 12. Kidričevo, zaposlen v obratu izparilci, po poklicu KV ključavničar, se je poškodoval pri delu dne 1. 2. 1990 ob 19,10 uri. Pri nameščanju Al traku na odvijalno napravo, se je ta sko- (Nadaljevanje na 8. strani) Naša godba Poškodbe v marcu DE OZIROMA SLUŽBA NA DELU IISaI POTI SKU- brez BO iri 8 ur BO več Tkot 8 iir PROIZVODNJA GLINICE ilill Sli PROIZVODNJA ALUMINIJA 40 fällig Ilill £,fr; PREDELAVA ALUMINIJA 2 1 mn 3 LLBK TRBOVLJE iilill lllll Ilill Ilill VZDRŽEVANJE - : 25 pgžf illl !!:32:;1:; PROMET Ilill ;äli;II '•è KONTROLA KVALITETE "t Ilill Hill "■’jr" DRUŽBENI STANDARD mm > L t. 3, SPLOŠNE ZADEVE Ilill m Ilill lili STROKOVNE SLUŽBE - 1 ■|ž - SKUPAJ 90 ; 25 BfijBB upr (Nadaljevanje s 7. strani) talil po tleh in mu pri jem stisnil palce na levi nogi. 3. Špindler Branko, mat. št. 6784, rojen 31. 3.1961, stanujoč Velika Nedelja 2/c, zaposlen v obratu izparilci, po poklicu klepar, se je poškodoval pri delu dne 9. 2. 1990 ob 14,15 uri. Poškodovanec je odstranjeval palete v obratu za izdelavo izpa-rilcev. Pri tem mu je paleta zdrsnila z vilic viličarja in ga stisnila nad gležnjem desne noge. Vzrok: nepravilen način dela. 4. Kmetec Anton, mat. št. 3951, rojen 6. 6. 1951, stanujoč Apače 224, zaposlen v obratu izparilci, po poklicu PKV delavec, seje poškodoval pri delu dne 27. 2.1990 ob 10,15 uri. Poškodba seje pripetila v garderobnih prostorih. Pri čiščenju tal v garderobi, se mu je spodrsnilo, ter si pri tem zvil gleženj na desni nogi. Vzrok: mokra tla. DE VZDŽEVANJE 1. Cimerman Anton, mat. št. 6620, rojen 16. 12. 1961, stanujoč Obrež 35, zaposlen v gradbenem vzdrževanju, po poklicu KV zidar, se je poškodoval pri delu dne 7. 2. 1990 ob 11. uri. Pri montaži betonskih plošč okrog elektrolitske peči številka 137, mu je spodrsnilo inje padel. Pri padcu je z roko udaril ob tla in si poškodoval peti prst na desni roki. Vzrok: razsuti kriolit po tleh. 2. Pungrašček Dušan, mat. št. 8189, rojen 4. 4.1967, stanujoč Strelci 8, zaposlen v tekočem vzdrževanju, po poklicu ključavničar, se je poškodoval pri delu dne 1. 2. 1990 ob 8,30 uri. Poškodovanec je s sodelavcem odstranjeval del zaščitne ograje pri obračalni mizi. Ko je sodelavec odrezal ta del, je odmaknil rezilnik in poškodovanca, ki je ograjo držal, opekel po podlakti leve roke. 3. Novak Stanko, mat. št. 7283, rojen 19. 10. 1961, stanujoč Njiverce vas 14, zaposlen v vzdrževanju, po poklicu monter ogrevalnih naprav, se je poškodoval pri delu dne 27.2.1990 ob 13,30 uri. Poškodovanec je delal pri montaži grelne kače v katranski jami zraven filtra. Pri tem je iz cevi nenadoma pihnila para in poškodovanca opekla po nadlahti leve roke. Vzrok: netesnost ventila. 4. Kokol Zvonko, mat. št. 5843, rojen 27.5.1961, stanujoč Nova vas pri Markovcih 54, zaposlen v strojnem vzdrževanju, po poklicu strojni ključavničar, seje poškodoval pri delu dne 22. 2.1990 ob 13,45 uri. Poškodovanec je s sodelavcem demontriral ležajno pušo odrivnega kolesa kalcinacijske peči. Ko je sodelavec s plamen-skim rezalnikom razrezal pušo, jo je hotel s sekačem razpoloviti. Pri tem mu je dorbec puše priletel v desno stran obraza. Utrpel je vreznino na desno ličnici. 5. Rozman Miran, mat. št. 7368, rojen 6. 8. 1963, stanujoč Spodnja Hajdina 35, zaposlen v strojnem vzdrževanju, po poklicu KV klepar, se je poškodoval pri delu dne 2.2.1990 ob 10,30 uri. Poškodovanec je z ročnim brusilnim strojem brusil spoj pločevinastega traku za litje širokega traku. Pri tem delu mu je priletel tujek v desno oko. Pri delu je uporabljal obrazni ščit. 6. Skuhala Jože, mat. št. 6202, rojen 5. 5. 1962, stanujoč Tomaž pri Ormožu, zaposlen v tekočem vzdrževanju, po poklicu strojni ključavničar, se je poškodoval pri delu dne 7. 2. 1990 ob 8. uri. Poškodovancu je pri popravilu spodnjega bobna na verižnem transporterju B 0,30 padel v desno oko kriolitni prah. DE PROMET 1. Božičko Alojz, mat. št. 5761, rojen 18. 6. 1960, stanujoč Pobrežje 98/a. zaposlen v DE Promet-transport po poklicu PKV delavec, seje poškodoval pri delu dne 8.2.1990 ob 10,15 uri. Poškodovani je nakladal 25 kg Al hlebčke na vagon. Pri skladanju palet na vagon je stopil z nogo nazaj, med tem je voznik viličarja prinesel paleto, katero je odložil na pod vagona in jo spustil poškodovancu na nogo. Utrpel je stisnitev in odrgnino pete na desni nogi. Vzrok: nepazljivost voznika viličarja. DE SPLOŠNE ZADEVE 1. Jagarinec Jakob, mat. št. 2453, rojen 18.7.1932, stanujoč Pobrežje 9, zaposlen v DE splošne zadeve, po poklicu KV delavec, se je poškodoval pri delu dne 20. 2.1990 ob 7,30 uri. Poškodba se je pripetila v sanitarnih prostorih v elektrolizi C. Poškodovanec je čistil vhodna vrata v sanitarne prostore, ter se pri tem zaskalil v palec na desni roki. 2. Sitar Stanko, mat. št. 2988, rojen 28.3.1937, stanujoč Lancova vas 55, zaposlen v DE splošne zadeve, po poklicu PKV gozdni delavec, se je poškodoval pri delu dne 19.2.1990 ob 11,30 uri. Pri čiščenju oziroma žaganju grmičevja z motorno žago, mu je spodrsnila žaga, ter si je pri tem porezal kazalec na levi roki. DE PROIZVODNJA GLINICE 1. Gregorec Ivan, mat. št. 8374, rojen 22.1.1953, stanujoč Žabjak 34, zaposlen v belem delu, po poklicu NKV delavec, se je poškodoval pri delu dne 6. 3. 1990 ob 1,30 uri. Poškodba seje pripetila v kalcinaciji II. Poškodovanec je posluževal črpalke oziroma, ko je hotel vklopiti črpalko je stopil pred cev iz katere je iztekla vroča voda. Utrpel je opekline po pod-kolenici desne noge. Vzrok: neosvetljen prostor zaradi pregorete žarnice. 2. Hebar Peter, mat. št. 8336, rojen 17. 6. 1972, stanujoč Vičanci 57, zaposlen v rdečem delu, po poklicu gliničar, se je poškodoval pri delu dne 7. 3. 1990 ob 12. uri. Poškodba se je pripetila na dekantaciji. Poškodovanec je odvijal s ključem vijake na cevovodu, nenadoma mu je ključ zdrsnil in je z desno roko udaril po cevovodu. Utrpel je stisnitev prstanca desne roke. 3. Primižič Anton, mat. št. 8376, rojen 17. 11. 1963, stanujoč Vičanci 6, zaposlen v kalcinaciji, po poklicu NKV gliničar, se je poškodoval pri delu dne 2. 3. 1990 ob 12. uri. Poškodba se je pripetila v kalcinaciji II. Pri čiščenju rezervoarja za pranje izmenjevalca toplote, je dobil lužnato blato za rokavico na obeh rokah. Utrpel je opeklino na pod-lahtnici obeh rok. Vzrok: neuporaba zaščitnih rokavic. 4. Forstnerič Marjan, mat. št. 8384, rojen 28. 11. 1972, stanujoč Pobrežje 132, zaposlen v belem delu, po poklicu gliničar, seje poškodoval na poti iz službe dne 16. 3. 1990 ob 14,30 uri. Poškodovanec je z motornim kolesom peljal iz službe domov. Na odseku ceste med Turniščem in Suho vejo, mu je počila prva zračnica vsled česar je izgubil ravnotežje in je padel po cestišču. Pri padcu je utrpel odrgnine desne strani obraza in mezinca desne roke. 5. Moge Aleksander, mat. št. 8372, rojen 28.11.1969, stanujoč Strnišče 14, zaposlen v belem delu, delavec, se je poškodoval pri delu dne 9. 3. 1990 ob 2. uri. Poškodba se je pripetila v kalcinaciji. Poškodovanec je čistil rezervoar za cepivo. Pri metanju Al-hidrata z lopato skozi izhodno odprtino, je dobil lužnato opeklino po podkolenici desne noge. Vzrok: neustrezna zaščitna obleka. 6. Marzidovšek Mitja, mat. št. 8303, rojen 16.11.1969, stanujoč Kajuhova 7, Kidričevo, zaposlen v rdečem delu, na delih posluževanje enostavnih naprav v drobilnici, se je poškodoval pri delu dne 15.3.1990 ob 17,45 uri. Poškodovanec je čistil rezervoar za pripravo apnenega mleka. Pri tem mu je špricnil lug za škorenj desne noge. Utrpel je opeklino gležnja. 7. Petrovič Darko, mat. št. 8488, rojen 3. 1. 1970, stanujoč Zgornja Hajdina 146, zaposlen v kotlarni, po poklicu strojni tehnik, seje poškodoval pri delu dne 15. 3.1990 ob 10. uri. Poškodba se je pripetila v kotlarni. Pri razstavljanju cevovoda za transport suhega pepela, mu je priletel tujek (pepel) v desno oko. DE PROIZVODNJA ALUMINIJA 1. Horvat Ciril, mat. št. 3016, rojen 7. 12. 1941, stanujoč Formin 14/b, zaposlen v livarni I, po poklicu žerjavist, se je poškodoval pri delu dne 6.3.1990 ob 8,15 uri. Poškodba se je pripetila v livarni I. Poškodovani je delal na dvigalu. Ko je izstopil iz dvigala, se mu je spodrsnilo, med tem se je z roko prijel za vrata tako, da mu je zvilo palec leve roke. Utrpel je zvin palca na levi roki. Vzrok: zaprašena in spolzka tla. 2. Šeruga Lovrenc, mat. št. 5170, rojen 10.8. 1958, stanujoč Čučkova 1, Kidričevo, zaposlen v hali B, dela na delih strojno posluževanje elektroliznih celic, seje poškodoval pri delu dne 4.3. 1990 ob 4,15 uri. Poškodba se je pripetila v elektrolizi B. Poškodovanec se z 321 žerjavom pokrival lonce. Ko je zapuščal žerjav, je z glavo udaril v priključek montažnega podesta, ki je nameščen na maček žerjava zaradi montaže razsvetljave v hali. Utrpel je vreznino na čelu in nosu. 3. Marič Živko, mat. št. 7824, rojen 19.11.1963, stanujoč Dornava 123, zaposlen v livarni I, po poklicu PKV livar, seje poškodo- val pri delu dne 3. 3. 1990 ob 11,50 uri. Poškodba se je pripetila v livarni I. Poškodovanec je odlagal z viličarjem Al okroglice. Pri tem mu je padla ena Al okroglica s kupa in mu stisnila roko ob drugo Al okroglico. Utrpel je stisnitev prstanca desne roke. Vzrok: neustrezen način dela. 4. Gajšek Srečko, mat. št. 8209, rojen 28. 12. 1967, stanujoč Zgornja Sveča 14, zaposlen v livarni II, po poklicu pečar, se je poškodoval pri delu dne 15. 3. 1990 ob 7. uri. Poškodba se je pripetila v livarni II. Poškodovanec je prelival Al iz S2 v W2 peč. Ko je čistil livni žleb, mu je vroči Al brizgnil za rokav desne roke. Utrpel je opeklino podlahti desne roke. 5. Kolarič Janez, mat. št. 5791, rojen 10.4.1958, stanujoč Industrijsko naselje 3, Kidričevo, zaposlen v hali A, po poklicu vodenje posluževanje el. celic, se je poškodoval pri delu dne 19.3. 1990 ob 19. uri. Poškodba se je pripetila v hali A. Poškodovanec je s sodelavcem popravljal pnevmatski pre-bijalec skorje. Pri izbijanju sorni-ka na glavi pnevmatskega prebi-jalca skorje, mu je kladivo spodletelo in se je pri tem udaril po 4. in 5. prstu desne roke. Utrpel je močan udarec. 6. Caraku Fadil, mat. št. 7441, rojen 18. 9. 1964, stanujoč Prešernova 35/a, Ptuj, zaposlen v livarni III, po poklicu žerjavist, se je poškodoval pri delu dne 17. 3. 1990 ob 3. uri. Poškodba se je pripetila v livarni III pri zalaganju S5 peči. Poškodovanec je iz peči vlačil jeklene trakove s katerimi je povezan aluminij. Pri tem seje trak nenadoma sprostil in poškodovanca udaril po levem ušesu. 7. Kozel Milan, mat. št. 7274, rojen 1. 1. 1965, stanujoč Bari-slovci 10, zaposlen v hali C, po poklicu elektrolizer, se je poškodoval pri delu dne 19.3.1990 ob 8,30 uri. Poškodovanec je s sodelavci polnil 110. el. celico v hali C. Pri tem je rabil voziček za prevoz kriolita. Ko je hotel voziček izvleči izmed peči, je tega električni magnet potegnil k toko-vodniku in mu stisnil levo nogo ob tokovodnik. Utrpel je poškodbo vezi. 8. Merc Janez, mat. št. 8322, rojen 10. 10. 1963, stanujoč Potrčeva 13, Ptuj, zaposlen v anodni masi na delih posluževanje naprav v sestavljalnici, se je poškodoval pri delu dne 14.3. 1990 ob 7. uri. Poškodba se je pripetila v anodni masi v zahvalnici. Anodni blok se je zagozdil med centriolo napravo za palice. Ko ga je poškodovanec hotel izvleči, se je spustila prevračalna naprava in mu pri tem stisnila med anodni blok in prevračalno napravo prstanec desne roke. 9. Rudolf Drago, mat. št. 5450, rojen 27.12.1957, stanujoč Kajuhova 11, Kidričevo, zaposlen v anodni masi, po poklicu elektrotehnik, se je poškodoval pri delu dne 26. 3.1990 ob 9,30 uri. Poškodba seje pripetila v zahvalnici anodnih blokov. Poškodovanec je odpravljal napako, pri sestopu iz dvižne mize na valjčno progo mu je zdrsnilo. Pri lovljenju ravnotežja se je prijel za centrirao vodilo in utrpel opekline leve dlani in palca. 10. Olohl Franc, mat. št. 3015, rojen 10.1.1941, stanujoč Zamušani 8, zaposlen v hali A, po poklicu PKV elektrolizer, se je poškodoval pri delu dne 27. 3. 1990 ob 11. uri. Pri prelaganju klinov iz traktorja na stojalo, se je stojalo s klini ob naslonu na sosednje stojalo odklopilo in padlo na tla. Po padcu na tla so palice klinov udarile poškodovanca po hrbtu. Utrpel je poškodbo —udarec po desni strani hrbta. DE PREDELAVA ALUMINIJA 1. Klajnšek Jože, mat. št. 8132, rojen 22. 6.1968, stanujoč Župečja vas 5, zaposlen na ron-dicah, na delih vibriranje rondic, se je poškodoval pri delu dne 12. 3. 1990 ob 6,45 uri. Poškodba se je pripetila na prebiralni liniji pri pakiranju rondic. Poškodovanec je vstal s stola in z desno nogo nerodno stopil na tla. Utrpel je zvin gležnja desne noge. DE VZDRŽEVANJE 1. Horvat Darko, mat. št. 7407, rojen 23.3.1966, stanujoč Tržeč 11/b, zaposlen v strojnem vzdrževanju, po poklicu skladiščnik, seje poškodoval pri delu dne 15. 3. 1990 obli. uri. (Nadaljevanje na 10. strani) Volim VARSTVO PRI DELU (Nadaljevanje z 9. strani) Poškodba se je pripetila v priročnem skladišču strojne delavnice aluminija. Pri dviganju 10 kg kladiva iz stojala, mu je ta zdrsnil iz roke in mu padel na drugi prst leve roke. 2. Horvat Srečko, mat. št. 7956, rojen 29. 8.1968, stanujoč Lancova vas 85/a, zaposlen v tekočem vzdrževanju, po poklicu KV ključavničar, se je poškodoval pri delu dne 12. 3.1990 ob if uri. Poškodba se je pripetila v livarni II. Poškodovanec je s sodelavcem demontiral ležaj z osi hladne valjarne za ozkem traku. Pri tem mu je ležaj zdrsnil z rok in mu upognil palec desne roke. Utrpel je izpah palca desne roke. 3. Pihler Peter, mat. št. 7278, rojen stanujoč Podvinci 23/a, zaposlen v elektro vzdrževanje, po poklicu elektromehanik, se je poškodoval pri delu dne 19. 3. 1990 ob 8. uri. Poškodovanec si je v elektro delavnici pri umivalniku umival roke. Pri sestopu s platoja pred umivalnikom si je na neravnih tleh zvil gleženj desne noge. 4. Skrbnik Milan, mat. št. 8418, rojen 27. 9. 1957, stanujoč Kvedrova 5, Ptuj, zaposlen v tekočem vzdrževanju, po poklicu ključavničar, se je poškodoval pri delu dne 15.3.1990 ob 8. uri. Poškodba se je pripetila v mokrih mlinih pri remontu spodnjega valjčnega drobilca. Poškodovanec je s sodelavcem obračal ležajno pušo. Ko sta jo hotela obrniti, jima je ta zdrsnila. Poškodovanec jo je hotel sam zadržati, pri tem je zaradi teže puše utrpel nateg mišic. 5. Tajhmajster Vojko, mat. št. 7050, rojen 5. 2. 1960, stanujoč Apače 81, zaposlen v gradbenem vzdrževanju, po poklicu lesarski tehnik, se je poškodoval pri delu 6. 3.1990 ob 13,15 uri. Poškodovanec je s sodelavci v lesnem skladišlu nalagal plohe na elektro voziček. Ploh je hotel z zamahom dvigniti, pri tem pa je zadel ob ročico elektro vozička. Ploh se je odbil in poškodovanca udaril po levem delu oprsja. 6. Vorih Ivan, mat. št. 8098, rojen 9.6.1967, stanujoč Gereč-ja vas 44, zaposlen v strojnem vzdrževanju, po poklicu ključavničar, se je poškodoval pri delu dne 5. 3. 1990 ob 13. uri. Poškodba se je pripetila v obratu za proizvodnjo pare (kotlarna). Delavec je mazal korčne trakove. Ko je mazal zobnik je stal na podnožju ležaja, pri tem mu je na mastnih tleh spodrsnilo in je padel cca 60 cm globoko. Pri tem je z roko udaril po tleh. Utrpel je močan udarec po nadlahti leve roke. 7. Župan Miran, mat. št. 8188, rojen 11. 10. 1965, stanujoč Ajntoličičeva 22, Miklavž, zaposlen v tekočem vzdrževanju, se je poškodoval pri delu dne 12. 3. 1990 ob 9. uri. Poškodba se je pripetila na razdelilni postaji hale B. Pri vstavitvi varovalke v podnožje, mu je ta izpadla iz prijemala in mu padla med fazne vodnike. Prišlo je do kratkega stika in s tem do obločnega plamena. Poškodovanec je pri tem utrpel opeklino po zapestju desne roke in po obrazu. DE DRUŽBENI STANDARD 1. Raj Anica, mat. št. 5454, rojen 14. 9. 1948, stanujoča Ulica 25. maja 4, Ptuj, zaposlena v sanitarna I, na delih deljenje hrane in zaščitnih pijač, se je poškodovala pri delu dne 2. 3. 1990 ob 8,30 uri. Poškodba se je pripetila v jedilnici sanitarne I. Pri zapiranju termo posode s hrano, sije porezala na zapiralu dlan leve roke. Tajne volitve Tovariška samopomoč S15. aprilom 1990 je povišana osnova za izplačilo iz sklada Tovariške samopomoči. Članarina ostane nespremenjena — 5,00 din (od 1. 1. 1990). a) ob smrti člana kolektiva, ki je bil član Tovariške samopomoči se zakoncu, če zakonca ni pa tistemu, ki predloži dokazilo o stroških pogreba, izplača 2.000,00 din. b) ob smrti moža ali žene se članu Tovariške samopomoči izplača 1.000,00 din. c) ob smrti otroka ali posvojenca se članu Tovariške samopomoči izplača 1.000,00 din. d) ob smrti očeta ali matere se članu Tovariške samopomoči izplača 500,00 din. e) ob smrti brata ali sestre se članu Tovariške samopomoči izplača 500,00 din. f) ob smrti tasta ali tašče se članu Tovariške samopomoči izplača 500,00 din. g) ob smrti upokojenega člana tovariške samopomoči se zakoncu, če pa zakonca ni, tistemu, ki predloži dokazilo o stroških pogreba izplača 2.000,00 din. h) ob smrti zakonca upokojenega člana Tovariške samopomoči se upokojenemu članu tovariške samopomoči izplača 500,00 din. Sprememba imena podjetja Prihaja obdobje tesnejšega povezovanja z Evropo, ki nikakor ne more razumeti, da smo podjetje, ki v svojem nazivu nosi ime nekega »revolucionarja«, ki ni lastnik podjetja. S tem Evropi dokazujemo, da še vedno ne poznamo poti iz gozda. Neustreznost imena je pogojena tudi z dejstvom, da zaradi istega »revolucionarja« poti iz gozda ne najdejo tudi v aluminijski tovarni v Šibeniku. Za dobro ime (image) TGAzna biti takšna podvojitev imena v bodoče nevarnejša, kot doslej! Naši gostje, ki razumejo slovensko ne morejo dobiti druge predstave o TGA, kot to, da le ta pripada »Velikemu revolucionarju in sinu slovenskega naroda«. Ta predstava je seveda povsem napačna. Ni mi namreč poznano, da bi Boris Kidrič bil kdaj lastnik kakšnih delnic ali drugih vrednostnih papirjev podjetja TGA. Mislim, da je skrajni čas, da izpred recepcije umaknemo tudi tablo, ki govori o tem, da je 5. 8.1950 v TGA bilo uresničeno Marxovo načelo: »Tovarne delavcem«, čeprav moram priznati, da smo se tega načela dobro držali in smo tovarno res prepustili delavcem, le njen denarje šel za »revolucijo«! Dobro se zavedam, da sprememba imena sama po sebi še ne pomeni spremembe stanja. Nikoli nisem bil, nisem, in ne nameravam biti član katere izmed političnih strank. Iz tega razloga želim, da na ta problem gledate skozi »moja očala« in ne kot komunisti! Za raziskavo tržišča Gerjovič Boris, dipl. oec. Oddaja glasov REZERVIRANO ZA SINDIKAT Ana Vrabič nam je poslala nekaj utrinkov s seminarja za organizatorje kulture, kjer so obdelali več tem, kijih bomo objavili v nadaljevanjih. Posredovala je nekaj podatkov, ki jih zasledite malokdaj. Delo ljubiteljev kulture ne bi izhajalo iz navdušenja, zanese-njaštva, predanosti in ljubezni, če ne bi Slovenci prepevali v 1200pevskih zborih, igrali v 120pihalnih orkestrih, 80 tamburaških skupinah, 40 harmonikarskih orkestrih, igrali v 60 gledaliških in 180 lutkovnih skupinah, plesali v 340 folklornih in 160 plesnih skupinah, slikali v 20 likovnih skupinah in razstavljali v skoraj 600 likovnih razstaviščih, filmali v 110 filmskih sekcijah in pisali v 250 literarnih sekcijah in klubih. Več kot četrtina vse ljubiteljske kulture se odvija v delovnih organizacijah. Ena od zanesljivejših tem, ki ji je namenila prvo mesto, je EKO KULTURA, ki so jo obravnavali na kongresu svobodnih sindikatov in osnutek tudi sprejeli. Resolucija o EKO-KULTURI Kultura je civilizacijski okvir, ki ga na zemljepisnem in narodovem področju začrtujeta zgodovina in sedanjost. Njun seštevek vselej kaže tudi možne smeri prihodnjega razvoja. Kultura je torej način življenja in splet odnosov med posamezniki, med skupinami, med ljudmi in naravo, med ljudmi in njihovim domišljijskim svetom; je splet osnosov v procesu dela in uživanja sadov tega dela. Kultura ne more biti vezana na nobeno ideologijo ali na vsakokratni vladajoči politični program, ker ju po svoji naravi vedno zanika ali prerašča; je pa vselej slutnja novega. Uspešno življenje in delo v prihodnje je mogoče le z razvojem naše ekološke zavesti in dejavnim spreminjanjem porušenega varnega ravnovesja med človekom in naravo. Svobodnim sindikatom Slovenije ne gre za kulturo v službi političnih interesov, pa tudi ne za ekologijo na tehtnici moči posameznih političnih skupin, temveč za eko-kulturo, ko se bo človek najvišje tehnologije in najboljših spoznanj pomiril z naravo, katere sestavni del j e tudi sam. Eko-kultura je nadstrankarska vrednota, ki pa se jo nobena poltitična stranka ne bo izognila. Nadstrankarska naravnanost Svobodnih sindikatov Slovenije je zato toliko bolj pravo okolje za oblikovanje smelih načrtov na tem področju. Naši cilji na področju eko-kulture so: BOGAT POSAMEZNIK Bogat posameznik v varni družbi blagostanja tudi zato, ker je le tako omogočena vsestranska ustvarjalnost in sproščena duhovnost. KULTURNI MEDSEBOJNI ODNOSI Kultura medsebojnih odnosov v procesu dela in ustvarjanja ter kulturnost v hierarhiji odločanja in upravljanja. PRAVICA DO RESNICE Kulturni način in poštene vsebine medsebojnega obveščanja ter komuniciranja znotraj podjetja in navzven. PRIPADNOST SKUPNEMU DELU Razvijanje posameznikove in kolektivne pripadnosti skupnemu delu. PRAVICA DO ZDRAVEGA IN LEPEGA Dejavno prizadevanje za človeku prijazno in estetsko delovno okolje, kakovostne proizvode, dobre usluge in ugled podjetja. ZOPER SINTETIČNI NAČIN ŽIVLJENJA Zoperstavjanje »sintetičnemu« načinu življenja razvitih družb (hitra vnaprej pripravljena hrana, telesne navade in razvade, indoktrinacija medijev). PROTI »STEKLENIM« LJUDEM Nasprotovanje zbiranju osebnih podatkov, ki bi lahko omogočali zlorabo teh podatkov za ogrožanje, manipulacijo in vsakršno izkoriščanje. Nadzor nad zbranimi podatki in njihovo uporabo, dosledno zavračanje ambicij sodobnih informacijskih sistemov, da bi ustvarili svoj ideal, »steklene ljudi«. ZAVEDANJE SVOJIH KORENIN Razvijanje takšne eko-kulture, ki bo v skupno evropsko zavest prinašala slovensko kulturno svojstve-nost in se bo »zavedala svojih korenin«. SRČNOST IN POGUM Pri postavljanju in uveljavljanju zahtev bomo dosledni, srčni in pogumni. PROTI DVOJNI MORALI Probleme s področja eko-kulture bomo reševali trezno tako, da bomo upoštevali razumno pot med lastno dvojno moralo, solidarnostjo in planetarnostjo določenega problema. POMETANJE PRED LASTNIM PRAGOM Eko-kulturo bomo uveljavili tako, da bomo najprej pometali pred svojim pragom in šele potem kazali s prstom na druge. Doro Hvalica Iz Vzdrževanja Kako smo poslovali V tabeli I in II prikazujemo, kako smo poslovali v FEBRUARJU 1990. V zadnjem stolpcu tabele prikazujemo tako mesečno kot letno rast ustvarjene proizvodnje v primerjavi z ustvarjeno proizvodnjo v enakem obdobju lani ter doseženo proizvodnjo letos v primerjavi z načrtovanim obsegom proizvodnje za letošnje leto. V DE Proizvodnja glinice smo v mesecu februarju dosegli pri proizvodnji Al hidrata kot AI2O3 manjše rezultate kot enakem mesecu preteklega leta (indeks 84) in manjše kot smo načrtovali za ta mesec (indeks 89). Prav tako proizvodnja v obeh mesecih ne dosega načrtovane postavke za 4%. Proizvodnja kalcinirane glinice znaša 7.758 ton in za 5% presega lansko februarsko proizvodnjo in za 24% planirano količino v osnutku letnega plana proizvodnje. Za enak procent presegamo tudi predvideno proizvodnjo v obeh mesecih. Raztopljenega vodnega stekla smo proizvedli v februarju 1.336 ton, v obeh mesecih skupaj pa 2.309 ton. Obe doseženi postavki sta precej večji od načtovanih količin in sicer februarska za 52%, dvomesečna pa za 25%. Precej večja je tudi proizvodnja suhega zeolita glede na lansko februarsko (indeks 198) in glede na načrtovano za 43%. Podatki o porabljenih surovinah pri proizvodnji Al hidrata kot ÀI2O3 nam kažejo, da smo presegli programirano porabo vseh najvažnejših surovin, razen žganega apna. Pri Na hidroksidu smo povečali porabo zaradi večjega obtoka. V DE Proizvodnja aluminija smo v februarju proizvedli 3% več elektrolitskega aluminija kot v enakem mesecu preteklega leta in 3% več kot smo načrtovali za ta mesec. Skupaj smo v elektrolizah proizvedli 7.221 ton elektrolitskega aluminija, od tega v elektrolizi A 1.473 ton (indeks 112), v elektrolizi B 2.662 ton elektrolitskega aluminija (indeks 100) in v elektrolizi C 3.086 ton elektrolitskega aluminija (indeks 101). V obeh mesecih smo proizvedli v elektrolizah skupaj 15.269 ton in prav tako presegli načrtovano količino za 3%. Zraven zadovoljive proizvodnje je zadovoljiva tudi poraba električne energije v posameznih elektrolizah, saj smo povsod porabili manj kWh/t elektrolitskega aluminija kot nam dovoljujejo planski normativi. TABELA I: DINAMIKA POSLOVANJA - INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA PROIZVODNJE DE/PROIZVOD Enota mere Osnutek plana proizvodnje DOSEŽENO 1989 1990 INDEKSI 1990/89 1990 n III II I-II II I-II 7:5 8:6 7:3 8:4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 DE PROIZVODNJA GLINICE Al hidrat AI2O3 t 7.560 15.930 8.038 16.339 6.725 15.286 84 94 89 96 Kalcinirana glinica t 6.260 13.190 7.389 16.763 7.758 16.313 105 97 124 124 Prodani hidrat kot AI2O3 t 229 465 293 532 213 552 73 104 93 119 Prodani sušen hidrat kot AI2O3 t 812 1.630 — — 458 458 1 •— Hb 56 28 Skupaj (kale. glinica + prodani hidrati) t 7.301 15.285 7.682 17.295 8.429 17.323 110 100 115 113 Razstoplj eno vodno steklo 38° Be t 864 1.822 934 1.604 1.305 Z266 140 141 151 124 Razstopljeno vodno steklo 42° Be t 15 32 — 26 31 43 165 207 134 Zeolit A — suhi t 173 364 125 267 247 306 198 115 143 84 DE PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolitski Al — hala A t 1.320 Z782 1.461 3.091 1.473 3.078 101 100 112 111 Elektrolitski Al # hala B t Z660 5.605 Z434 5.233 Z662 5.680 109 109 100 101 Elektrolitski Al — hala C t 3.059 6.445 3.111 6.547 3.086 6.511 99 99 101 101 Skupaj hale t 7.039 14.832 7.006 14.871 7.221 15.269 103 103 103 103 Anodna masa t 1.050 Z100 320 1.040 979 1.875 306 180 93 89 Anodni bloki — B t 1.752 3.504 1.718 3.112 1.592 3.530 93 113 91 101 Anodni bloki — C t 1.607 3.214 1.517 3.337 1.665 3.417 110 102 104 106 LIVARNA Al formati — za prodajo t Z738 5.769 4.379 8.650 4.804 10.034 110 116 175 174 Al formati — za izparilce t — ŽtŽBSl 113 113 82 127 73 112 - IÉB! Livarn iška zlitina — za prodajo t 805 1.697 360 853 537 682 149 80 67 40 Livarniška zlitina — za odlitke t 125 264 122 215 92 185 75 86 74 70 Gnetena zlitina — za prodajo t 1.154 Z433 918 1.800 734 1.820 80 101 64 75 Gnetena zlitina — za lastno porabo t E p!B — — 6 pSl — — •: 'Vr — Predzlitina — lastna poraba t 131 277 77 180 71 172 92 96 54 62 Al žica E Al + P-ll t 77 162 396 655 ? 255 — 39 4 157 Al trak — ozki za prodajo t 690 1.455 86 280 460 933 535 333 67 64 Al trak — ozki za rondelice t 614 1.293 625 1.198 531 730 85 61 86 56 Al trak — široki za prodajo t 921 1.940 188 812 218 575 116 71 24 30 Al trak — široki za izparilce t 368 776 211 525 141 403 67 77 38 52 Drogi za kline in stikala t 23 48 -- - - 6 - - - 13 DE PREDELAVA ALUMINIJA Rondelice t 307 646 274 540 273 446 100 83 89 69 Izparilniki t 184 388 173 345 151 303 87 88 82 78 DE LLBK TRBOVLJE Al odlitki t 128 263 120 228 99 197 83 86 77 75 Blagovna proizvodnja t 7.004 14.753 6.894 14.163 7.279 15.245 106 108 104 103 Podatke o fizičnem obsegu proizvodnje ustvarjene v livarnah po asortimentu prikazujemo v priloženi tabeli, iz katere je razvidno, kako različno se je gibala proizvodnja posameznega asortimenta glede na enaki mesec preteklega leta in glede na planske postavke. Največje odstopanje od plana ugotavljamo pri Al formatih za prodajo (indeks 175). Proizvodnja rondelic v DE Predelava aluminija je dosežena v februarju z 273 ton oziroma 11% pod planirano količino, s tem da tudi proizvodnja v obeh mesecih ne obsega predvidene postavke (indeks 69). Zelo nizka je tudi proizvodnja izparilnikov, saj smo proizvedli samo 151 ton oziroma 82% načrtovane količine. Dosežena proizvodnja Al odlitkov je nižja od predvidene v osnutku plana za 29 ton oziroma 23%. Skupen obseg blagovne proizvodnje pa je zadovoljiv, saj s količino 7.279 ton presegamo za 4% mesečno plansko postavko, za 6% pa lansko februarsko postavko. Večja od planskih količin je tudi dvomesečna proizvodnja in sicer za 3%. ZAHVALA Ob smrti mojega očeta JOŽETA ŠKRJANCA se najlepie zabvafjqjem sodelavcem iz DE Predelava aluminija (rondice) za venec, izrečena sožalja in udeležbo na pogrebu. Vinko Škrjanec TABELA M PREGLED PORABUENIH NAJVAŽNEJŠIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA ___________________ DE/PROIZVOD Enota mere Planski normativi Doseženi normativi Indeksi ii I-II 4:3 5:3 1 2 3 4 5 6 7 DE PROIZVODNJA GLINICE Al hidrat AI2O3 — boksit t *2,618 2,698 2,657 103 101 Na hidroksid 100% t *0,1054 0,250 0,1721 237 163 — para t 4,344 4,914 4,744 113 109 — žgano apno t 0,05 0,036 0,029 72 58 — električna energija kWh 428,00 486,76 236,32 114 102 Kalcinirana glinica — toplotna energija GJ 6,006 6,058 6,142 101 102 — para t 0,046 0,046 0,046 100 100 — Al fluorid t 0,0002 PPrPrl ■B 1 — M električna energija kWh 42,866 38,329 36,863 89 86 DE PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolitski Al — hala A H glinica t 1,920 1,920 1,920 100 100 anodna masa t 0,559 0,531 0,557 95 100 — kriolit t 0,025 0,035 0,0246 140 98 — Al fluorid t 0,040 0,040 0,044 100 110 — električna energija kWh 18,080 16,822 17,180 93 95 Elektrolitski Al — hala B — glinica t 1,920 1,912 1,923 100 100 anodni bloki t 0,584 0,596 0,590 102 101 • kriolit t 0,030 0,0075 0,0049 25 16 |p| Al fluorid t 0,040 0,044 0,043 110 107 — električna energija kWh 15,019 14,425 14,312 96 95 Elektrolitski Al — hala C — glinica t 1,925 1,925 1,925 100 100 £|- anodni bloki t 0,586 0,556 0,548 95 94 — kriolit t 0,001 — — — ■ — gp- Al fluorid t 0,0175 0,0191 0,0182 109 104 — električna energija kWh 13,660 13,560 13,557 99 99 Anodna masa — petrolkoks t 0,5857 0,635 0,6083 108 104 — katranska smola t 0,3327 0,315 0,3293 95 99 — električna energija kWh 130 118 127 91 98 ■■:L- zemeljski plin Sm3 m ZOO Z14 125 134 — pečeni ostanek t 0,090 0,059 0,073 66 81 Anodni bloki — B — petrolkoks t 0,7286 0,7097 ** 97 — katranska smola t 0,1577 0,1632 103 — pečeni ostanek t 0,2156 0,2161 100 — električna energija kWh 221,5 257,6 116 — zemeljski plin Sm3 63,4 68,8 109 Anodni bloki — C — petrolkoks t 0,7307 0,7386 ** 101 P? katranska smola t 0,1578 0,1615 102 pečeni ostanek t 0,2136 0,1817 85 — elektirčna energija kWh 219,0 260,4 119 — zemeljski plin Sm3 65,1 73,6 113 * programiran normativ ** Dodatki v pripravi Kako smo poslovali V tabeli I in II prikazujemo, kako smo poslovali v MARCU 1990. V zadnjem stolpcu tabele prikazujemo tako mesečno kot letno ustvarjeno proizvodnjo v primerjavi z ustvarjeno proizvodnjo v enakem obdobju lani ter doseženo proizvodnjo letos v primerjavi za načrtovanim obsegom proizvodnje za letošnje leto. V DE Proizvodnja glinice smo v mesecu marcu dosegli pri proizvodnji Al Hidrata AL2O3 slabše rezultate kot v enakem mesecu mesecu preteklega leta (indeks 88) in boljše kot smo načrtovali za ta mesec (indeks 112). Proizvodnja v prvem kvartalu prav tako presega plansko postavko za 1%. Kalcinirane glinice smo v marcu proizvedli 7.061 ton oziroma 2% več kot smo predvideli v osnutku letnega plana proizvodnje. V času od janurja do marca pa s količino 23.374 ton presegamo plansko količino za 3.254 ton oziroma 16%. Raztopljenega vodnega stekla smo proizvedli v marcu 1.261 ton, v treh mesecih skupaj pa 3.570 ton. Obe doseženi postavki sta precej večji od načrtovanih količin in sicer marčevska za 29%, tromesečna pa za 26%. Večja od plana v mesecu marcu je tudi proizvodnja zeolita (vsebnost suhe snovi v suspenziji — indeks 119), v času od januarja do marca pa je za 4% manjša kot smo načrtovali. Podatki o porabljenih surovinah pri proizvodnji Al hidrata kot AI2O3 nam kažejo, da smo presegli programirano porabo vseh najvažnejših surovin razen žganega apana. Pri boksitu smo povečali normativ zaradi porabe vsega gvinejskega boksita, ki pa se ni zadovoljivo razklapljal. Normativ za Na hidroksid je prav tako močno povečan glede na dovoljenega zaradi povečanega luga v obtoku in manjše kavstikacije sode. V DE Proizvodnja aluminija smo v marcu proizvedli 83 ton oziroma 1% več elektrolitskega aluminija kot smo predvideli za ta mesec. V treh mesecih smo v vseh treh elektrolizah proizvedli 23.179 ton elektrolitskega aluminija (indeks 102), od tega v elektrolizi A 4.617 ton (indeks 108), v elektrolizi B 8.651 ton (indesk 101) in v elektrolizi C 9.911 ton (indeks 101). Zraven zadovoljive proizvodnje je zadovoljiva tudi poraba električne energije v po- TABELA I: DINAMIKA POSLOVANJA - INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA PROIZVODNJE DE/PROIZVOD Enota mere Osnutek plana proizvodnje DOSEŽENO 1989 1990 INDEKSI 1990/89 ’1990 m I-III III I-III III I-III 7:5 8:6 7:3 8:4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 DE PROIZVODNJA GLINICE Al hidrat AI2O3 t 7.776 23.706 9.933 26.272 8.702 23.988 88 91 112 Soi Kalcinirana glinica t 6.930 20.120 9.175 25.938 7.061 23.374 77 90 102 116 Prodani hidrat kot AI2O3 t 236 701 215 746 256 809 119 108 109 115 prodani sušeni hidrat kot AI2O3 t 818 2448 ■9 — 1 458 WB8B 19 Skupaj (kale. glinica + prodani hidrati) t 7.984 23.269 9.390 26.684 7.318 24.641 78 92 92 106 Razstopljeno vodno steklo 38° Be t 957 2779 980 2.584 1.261 3.527 129 136 132 127 Razstopljeno vodno steklo 42° Be t 17 49 24 49 — 43 lili 1 88 _ 88 Zeolit — suha snov v suspenz. t 191 555 162 429 228 534 141 124 119 96 DE PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolitski Al — hala A t 1.495 4.277 1.610 4.702 1.539 4.617 96 98 103 108 Elektrolitski Al — hala B t 2945 8.550 2.900 8.133 2.970 8.651 102 106 101 101 Elektrolitski Al — hala C t 3.386 9.831 3.412 9.959 3.400 9.911 100 100 100 101 Skupaj hale t 7.826 22658 7.922 22794 7.909 23.179 100 102 101 102 Anodna masa t 1.050 3.150 1.206 2245 1.471 3.346 122 149 140 106 Anodni bloki — B t 1.752 5.256 1.044 4.156 1.968 5.498 189 132 112 105 Anodni bloki — C 11 1.607 4.821 2075 5.412 1.921 5.337 93 99 120 111 LIVARNA Al formati — za prodajo t 3.031 8.800 4.348 12.998 4.821 14.854 111 114 159 169 Al formati — za izparilce ; f IiÉIìÌb 87 200 128 IsKÉfi 64 li'l'^247 _ Livarniške zlitine — za prodajo t 892 2.589 485 1.338 464 1.146 96 86 52 44 Livarniška zlitina — za odlitke t 139 402 128 343 96 281 75 82 69 70 Gnetne zlitine — za prodajo t 1.278 3.711 974 2774 639 2.460 66 89 50 66 Gnetne zlitine — za lastno porabo t — - SKI! 6 ÉiilÉi H 1 ÉIIÉÌÉ! Predzlitina — lastna poraba t 145 422 Ill 290 72 243 65 84 50 58 Al žica E Al + P-ll t 85 247 88 743 76 330 86 44 89 134 Al trak — ozki za prodajo t 764 2.219 433 713 350 1.283 81 180 46 58 Al trak — ozki za rondelice t 679 1.973 640 1.838 615 1.345 96 73 91 68 Al trak — široki za prodajo ; t 1.019 2.959 878 1.690 720 1.295 82 77 71 44 Al trak — široki za izparilce t 408 1.184 244 769 421 824 173 107 103 70 Drogi za kline in stikala t 25 74 - v —, 6 •• — — — 8 DE PREDELAVA ALUMINIJA Rondelice t 340 986 316 856 278 724 88 85 82 73 Izparilniki t > 204 592 166 510 206 510 124 100 101 86 DE LLBK TRBOVLJE Al odlitki t 140 403 125 354 103 300 82 85 74 74 Blagovna proizvodnja t 7.753 22.506 7.813 21.976 7.657 22.902 98 104 99 102 sameznih elektrolizah, saj smo povsod porabili manj kWh/tono elektrolitskega aluminija kot nam dovoljujejo planski normativi. Podatke o fizičnem obsegu proizvodnje ustvarjene v livarnah po asortimentu prikazujemo v priloženi tabeli, iz katere je razvidno, kako različno se je gibala proizvodnja posameznega asortimenta glede na enaki mesec preteklega leta in glede na planske postavke. Največje odstopanje od plana ugotavljamo pri Al formatih za prodajo (indeks 169) in pri Al žicah (indeks 134). Proizvodnja rondelic v DE Predelava aluminija je dosežena v marcu z 278 ton oziroma 18% pod planirano količino, s tem pa tudi proizvodnja v treh mesecih ne dosega predvidene postavke (indeks 73). zelo nizka je tudi proizvodnja izparilnikov, saj smo v prvem kvartalu proizvedli samo 510 ton oziroma 86% načrtovane količine. Dosežena proizvodnja Al odlitkov je nižja od predvidene v osnutku plana za mesec marec kot tudi za prvo tromesečje za 26%. Skupen obseg blagovne proizvodnje' v mesecu marcu znaša 7.657 ton ali 1% manj kot smo načrtovali, v času od januarja do marca pa s proizvodnjo 22.902 toni presegamo plansko količino za 396 ton oziroma 2%. TABELA Ü PREGLED PORABLJENIH NAJVAŽNEJŠIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA DE/PROIZVOD Enota Planski Doseženi normativi Indeksi mere normativi m i-m .4:3 5:3 1 2 3 4 5 6 7 DE PROIZVODNJA GLINICE Al hidrat AI2O3 — boksit — Na hidroksid 100% — para t t t * * 4,344 2,743 0,219 4,410 2,688 0,189 4,623 102 106 — žgano apno t 0,05 0,027 0,028 54 56 — električna energija kWh 428,00 417,23 429,40 97 100 Kalcinirana glinica S toplotna energija GJ 6,006 6,339 6,202 106 103 — para t 0,046 0,046 0,046 100 100 — Al fluorid t 0,0002 ■n - - — električna energija kWh 42,866 38,009 37,209 89 87 DE PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolitski Al — hala A — glinica t 1,920 1,920 1,920 100. : 100 E anodna masa t 0,559 0,548 0,554 98 99 — kriolit t 0,025 0,026 0,0251 104 . 100 — Al fluorid t 0,040 0,042 0,043 105 107 E električna energija Elektrolitski Al — hala B kWh 18,080 17,506 17,288 97 96 — glinica — anodni bloki t t 1,920 0,584 1,920 1,922 100 100 — kriolit t 0,030 0,0195 0,0099 65, 33 Ul Al fluorid t 0,040 0,0415 0,0423 104 106 — električna energija Elektrolitski Al — hala C kWh 15,019 14,350 14,325 96 95 — glinica — anodni bloki t t 1,925 0,586 1,925 1,925 100 100 — kriolit t 0,001 — — ‘ — Al fluorid t 0,0175 0,0189 0,0184 108 105 ||i električna energija Anodna masa kWh 13,660 13,633 13,583 100 99 — petrolkoks t 0,5857 0,3905 0,513 67 88 — katranska smola t 0,3327 0,267 0,302 80 91 — električna energija kWh 130 93 112 80 91 E zemeljski plin S m 3 L6 1,36 1,80 85 113 — pečeni ostanek Anodni bloki — B t 0,090 0,177 0,119 197 132 — petrolkoks t 0,7286 0,7221 0,7126 99 98 katranska smola t 0,1577 0,1563 0,1561 99 99 — pečeni ostanek t 0,2156 0,1964 0,2065 91 ■ 96 — električna energija kWh 221,5 224,6 241,2 101 109 — zemeljski plin Anodni bloki — C Sm? 63,4 72,6 70,1 114 110 — petrolkoks t 0,7307 0,7379 0,7280 , 101 100 — katranska smola t 0,1578 0,1603 0,1584 102 100 — pečeni ostanek t 0,2136 0,1803 0,1935 84 91 — električna energija kWh 219,0 251,6 257,7 115 118 — zemeljski plin Sm3 65,1 77,7 1 75,1 119 115 * programiran normativ 'Rii^ia$išče Aluminiji 11. Aprila smo odprli novo razstavo slik (olja) dveh članov likovne sekcije Alojz Arnuš iz Rogoznice. Po dveh letih se nam ponovno predstavlja naš sodelavec Branko GAJŠT iz DE Proizvodnja aluminija, prvič pa Maks MENONI iz delovne organizacije Agis iz Ptuja. Razstavljata tihožitja, utrinke z narave, portrete... Pravita, da jima je žal za vsem lepim, kar izginja pod težo sedanjosti, zato »čutiva dolg, da na nek način iztrgava pozabi prelepo štajersko pokrajino, kjer se les umika betonu, kjer civilizacija pušča svoje uničujoče sledove«, pove v imenu obeh Maks MenonL Otvoritev je popestrila Saška Dvoršak, nečakinja Branka Gajšta, ki jena violino zaigrala skladbo Mistralova hči ZAHVALA Člani gasilskega društva Desenci se iskreno zahvaljujemo TGA za podarjene odpisane stole in mize, ki sijih s skromnimi sredstvi, ki jih premoremo, nikoli ne bi mogli privoščiti. Hvala! Gasilsko društvo Desenci PRIORITETNA LISTA Odbor za gospodarjenje je v skladu s 34. členom Pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj sprejel prioritetno listo prosilcev za dodelitev stanovanj in jo objavlja. Zap.Hat.št. Štev. Kraj Nat. Št. št. PRIIMEK IN IME DE Naslov prebivališča druž. žel. čl. stan. ogrev INV. DD SK I. I A B . 1 C I. B+C II. III. A III. B III. C III. C • III. III. D F IV VI. SKUPAJ T0CK 1 6719 LENART NEŽA S5 KVEDROVA 4 PTUJ 4 PTUJ CENT 0 5 13 14 6 15 21 0 15 0 6 5 0 30 120 30 241 2 6155 SAKEL5EK MARJAN VZDR ŽETALE 67 2 PTUJ CENT 0 8 8 14 27 15 42 0 15 0 4 8 5 30 120 0 238 3 6614 HUDŽAR ZLATKA SPL.Z. RESEVA 33 PTUJ 4 PTUJ CENT 0 : ■ 5 5 11 30 15 45 0 10 0 2 5 30 90 30 223 4 6805 PAJEK BRANKO PRO IZ KAJUHOVA 3 PTUJ 4 PTUJ OBOJE ,0 4 7 17 37 25 62 0 10 5 3 4 0 30. 90 0 221 5 2429 ŠALAMUN ANICA SS NOVA VAS 101 3 PTUJ • CENT 0 30 30 14 20 0 20 0 20 0 15 20 T 1 30 . 90 0 2Ò9 6 3785 ŠMI60C JANEZ VZDR . POTRČEVA 42 PTUJ 4 PTUJ CENT 0 19 19 20 21 0 21 0 20 0 8 19 0 30 90 0 208 7 7751 BARUKCIC MIROSLAV PR0IZ DUNJKOVEC H. TITA 24 3 PTUJ CENT 0 1 2 20 89 15 104 0 10 5 1 1 5 30 30 0 206 B 6B44 PUKLAVEC BRANKO ' GLIN HARDEK 28 ORMOŽ 1 OBOJE CENT 0 5 5 14 29 15 44 0 10 5 2. 5 5 ; 30 90 0 205 ? 6218 ATANASOV VLADO PRO IZ ARBAJTERJEVA 2 PTUJ 4 PTUJ CENT 0 6 8 11 4 15 19 0 10 5 4 6 0 ' 30 120 0 205 10 7441 CARAKU FADIL PR0IZ PREŠERNOVA 35/A PTUJ 1 PTUJ •CENT 0 3 3 20 45 30 75 0 10 5 l,'! 3 0 30 60 ■ o1 204 11 7199 BAJSEK FRANC GLIN ZG. SVECA 8 1 PTUJ CENT 0 : 3 10 17 54 15 69 0 10 5 ,5 3 5 30 60 0 204 12 7129 CVETKO JANEZ VZDRŽ PREŠERNOVA 7 PTUJ 1 PTUJ CENT 0 5 5 0 46 20 66 0 10 0 . 2 5 .. 0 30 90 .0. ... 203. 13 7369 JUS ROMAN VZDRŽ ŽETALE 12 1 OBOJE CENT 0 3 4 14 52 15 67 '■ 0 20 0 2 . 3 5 30 60 : 0 1 201 14 6987 PRSTEC DAMIRJAN VZDRŽ UL.5.PREK.BR.21 PTUJ 2 PTUJ CENT 0 4 4 . 0 , 4 20 24 0 15 5 2. 4 0 30 120 0 200 15 6222 LIČINA B0JK0 PR0IZ KAJUHOVA 3 PTUJ 1 PTUJ CENT 0 9 10 20 70 25 95 0 10 0 5 9 0 30 30 0 199 16 7718 KOLETNIK DANIEL SS KAJUHOVA 1 PTUJ 3 PTUJ CENT 7 16 ^16 8 19 0 19 12 ■ 15 0 8 16 0 30 90 ; r 0 198 17 4057 MATIC SREČKO KK ZIHERLOVA PL. 19 PTUJ 4 PTUJ CENT 0 16 19 5 4 0 4 0 ; * ; 15 ... o 8 ' fl6 Ö 30 90 30 198 IB 7462 GAJSER MIRAN VZDRŽ GERECJA VAS 20 3 OBOJE CENT 0 2 5 20 56 15 71 0 10 0 , j 2 0 30 ■ 60 0 195 19 5825 BROJAJ IHER PRED OB DRAVI 3 PTUJ 5 PTUJ OBOJE 3 8 8 17 48 0 12 12 i .10 5 4 8 11 0 ; 30 60 0 194 20 7153 MARINIČ RADIVOJ PROM POBREŽJE 51 1 OBOJE CENT 0 3 12 0 58 15 73 0 20 0 6 3 . o;„> 30 . 60 0 192 21 7149 ULES MIRAN PRO IZ R0G0ZNISKA C. 4 PTUJ 3 PTUJ CENT 0 4 4 11 22 15 37 0 10 5 2 4 0 1 30 90 0 189 22 6968 LJUBEČ DUŠAN PR0IZ PREŠERNOVA 22 PTUJ 1 OBOJE OBOJE 0 4 6 8 83' 15 98 0 10 5 3 4 0 30 30 0 188 23 7535 LEBAR BORIS VZDRŽ GREGORČIČEV DR. 8 PTUJ 3 PTUJ OBOJE 0 5 5 11 14 15 29 • 0 15 5 2 5 ; -G ; ; 30 90 0 187 24 4546 MOHORKO ANTON VZDRŽ TOVARNIŠKA 13 KIDRIČEVO 2 KIDR CENT 3 12 27 11 68 0 68 12 10 0 13 12 . o 30 30 0 186 25 7429 MITIČ BRATISLAV PRO IZ KAJUHOVA 11 KIDRIČEVO 2 OBOJE OBOJE 0 3 4 14 37' ‘ 25 62 0 10 5 2 3 0 30 60 0 186 26 6588 MOHORKO ANTON , GLIN KAJUHOVA 11 KIDRIČEVO 2 KIDR OBOJE Ó 5 11 11 35 25 60 0 10 5 5 5 0 30 60 0 186 27 6943 COH MARIJA SPL.Z. ŠTUKI 9 2 PTUJ OBOJE 0 4 4 17 47 15 62 0 10 0 2 4 0 30 60 0 185 Zap.hat.it. ' : ... Slav. Crai Nat. Št. št. PRIIMEK IN IME DE Naslov prebivališča druž. žel. čl. stan. ogrev INV. DD SK I. A I. B I C I. B+C II. III. A m. B m. c III. C III. D III. F IV VI. SKUPAJ TOČK 2B 6100 ŽINKO BOJAN VZDRZ KVEDROVA 4 PTUJ 3 PTUJ CENT 0 8 8 8 4 0 4 0 10 0 4 8 0 30 •120 0 184 29 7166 KURE! MARTIN PRO IZ: DRAZENCI 70/A 1 OBOJE CENT 0 4 4 14 13 15 28 0 15 0 2 4 0 30 90 0 183 30 4064 KURĐ0S JANEZ PRED KAJUHOVA 1 PTUJ 3 PTUJ CENT 0 16 20 8 19 0 19 • 0 10 0 10 16 0 30 90 0 183 31 7900 PERSA DARINKA SS GRLINCI 6 2 KIDR CENT 0 1, . 1. .20 71 15 86 0 10 0 0 1 5 30 30 0 182 32 3754 MATOC IVAN VZDRZ KAJUHOVA 11 KIDRIČEVO 2 OBOJE CENT 0 20 26 11 30 25 55 12 10 0 13 20 0 30 30 0 181 33 5845 CENAR TONČEK GLIN MEZGOVCI 55/B 4 PTUJ CENT 0 9 9 0 12 15 27 0 10 5 4 9 5 30 90 0 180 34 6722 SALAMIJA ANICA SS VICANCI 96 1 PTUJ CENT 0 5 5 5 72 15 87 0 15 0 2 5 5 30 30 0 179 35 5777 BAUMAN METKA S3 LOVRENC 91 1'OBOJE CENT 0 8 8 5 37 15 52 Jo 20. . OJ' 4 8 0 30 60 0 179 36 3966 JEZA ANTON PRED KAJUHOVA 11 KIDRIČEVO 4 KIDR CENT 3 17 20 5 4 0 4 12 10 :o ■ 10 17 0 30 90 0 178 37 7818 EKIC ISMET PRO IZ 'PTUJSKA C. 321 MARIBOR 2 OBOJE OBOJE 0 1 11 17 60 20 80 0 10 0 5 1 5 30 30 0 178 38 6045 KOPAJNIK BORIS KK KAJUHOVA 3 PTÜJ : 1 PTUJ , CENT 0 8 8 11 4 15 19 0 10 5 4 8 0 30 90 0 177 39 5770 KRAJNC MAKS PROM NARAPLJE 25 1 OBOJE CENT 0 8 8 14 54 15 69 0 10 5 4 8 5 30 30 0 175 40 5826 JA6USIC MIROSLAV PRO IZ GORIŠNICA 180 4 PTUJ ; CENT 0 8 10 14 71 0 '7111 0 10 0 5 8 5 30 30 0 173 41 8281 ZOREC ZLATKO PRED J SODINCI 53 3 OBOJE v- GENT G 0 2 20 91 15 106 0 10 0 1 0 5 30 0 0 172 42 7525 VAJSKOPF BRANKO GLIN ST060VCI 16 3 OBOJE ; CENT .0' 5 , 5 14 49 20 69 ,0. 10 5 4 5 5 30 30 0 172 43 6794 MIŠKO DRAGÜSLAV PROIZ RAPDtEVfi 18 MARIBOR 3 PTUJ CENT o ; 4 9 8 6 15 21 0 10 5 4 4 0 30 90 0 172 44 7686 NAHBER6ER MARTIN VZDRZ SELA 40 2 KIDR CENT 0 2 6 17/'. 63 15 78 0 10 0 3 2 0 30; 30 0 170 45 865JEZA MIHAEL VZDRZ C. NA HAJDINO 18 3 OBOJE CENT 0 37 39 8 26 0 26 ; o 1Ö-. 0 16 20 0 30 60- 0 170 46 6572 BRATUŠA MARJAN PROIZ UL.B.KRAIGHERJA 20 KIDR. 2 OBOJE CENT Ò 6 6 8 12 0 , 12 0 15 5 3 6 • 0 30 90 0 169 47 4986 KAJZBA VIKTOR PROIZ MLADINSKA 6 KIDRIČEVO . '5 PTUJ OBOJE 0 11 15 8 12 0 12 0 10 0 7 11 0 30 90 '0 168 48 7845 MORAVEC JANKO PROIZ VICANCI 88 3 PTUJ CENT 0 4 4 20 50 15 65 0 10 0 2 / 4 5 30 30 0 166 49 7359 PODVRSEK ALOJZ DRUZ.S. KOPALIŠKA 22 KIDRIČEVO 3 KIDR CENT 0 3 12/ 5 46 0 46 Ó 10 5 6 3 0 30 60 0 165 50 6925 RIZNER RENATO GLIN SPUHLJA 107/B 1 PTUJ CENT /oj 4 4 JO: 4 15 19 0 15 5 2 4 0 30 90 0 1 165 51 7008 AVBU5TIN STOJAN KK MARIBORSKA 63 PTUJ 1 PTUJ CENT 0 5 5 0 2 15 17 JO/ 15 5 2 5 0 30 90 0 164 52 5436 MARINIČ JANEZ . KK POTRČEVA 44 PTUJ 3 PTUJ • CENT 0 10 10 8 4 0 4 0 15 0 5 10 0 30 90 0 162 53 6121 CORIC SRETKO PROIZ POTRČEVA 44 PTUJ 3 PTUJ CENT 0 7 7 8 4 JO; 4 - 0 15 5 3 7- 0 - 30 90 0 162 54 7480 MESAREČ JANKO GLIN SENESCI 39 3 OBOJE CENT 0 ; 5 5 20 39 15 54 0 10 5 2 5 5 30 30 0 161 55 5516 BELŠAK VLADIMIR PRED VOLKMERJEVA 21 PTUJ 4 PTUJ CENT 0 9 9 14 4 0 4 0 10 0 4 9 0 30 90 0 161 56 7570 KODERMAN VLADO VZDRZ JURSINCI 3/B 3 OBOJE OBOJE 0 2 5 5 16 20 36 0 15 5 2 2 5 30 60 0 ■ 160 57 6896 MAROH VINCENC VZDRZ POBREŽJE 97 4 OBOJE CENT 0 4 4 14 54 15 69 0 10. 0 2 4 0 30 30 0 159 58 4751 KOKOT DRAGO VZDRZ CUCKOVA 11 KIDRIČEVO 4 KIDR OBOJE 0 11 . 14 14 12 15 27 0 TO 0 7 11 0 30 60 0 . 159 59 7034 JAZBEC JOŽE GLIN CUCKOVA 9 KIDRIČEVO ' 1 KIDR CENT 0 4 7 0 2 15 17 0 10 5 .3 4 0 30 90 rti 159 60 5809 SAKELSEK FRANC GLIN VOLKMERJEVA 24 PTUJ 4 PTUJ CENT 0 8 15 5 4 0 4 0 10 5 7 8 0 30 60 30 159 61 7273; GAJSKI IGOR PROIZ LACKOVA 9 PTUJ 3 PTUJ CENT o ■ 3 3 14 40 25 65 0 15 O/ 1 3 0 30 30 0. 158 62 7803 Z06AJ FLORIM PROIZ SP.LESKOVEC 11 1 OBOJE OBOJE 0. 1 3 . :5;. 54 15 69 0 10 5 1 1 5 30 30 0 156 63 7378 KRALJ ROMAN PROIZ TOMAŽ PRI ORMOŽU 18 3 OBOJE .. OBOJE 0 3 3 14 43 15 58 10 5 1 3 5 30 30 0 156 64 5693 MAJAL BRIGITA SS ARBAJTERJEVA 2 PTUJ 3 PTUJ CENT 0 8 8 0 4 •0 4 ;0:' 20 OJ 4 8 0 30 90 /OJ- 156 65 3764 PANZALQVIC DJORDJE PROIZ TOVARNIŠKA 3 KIDRIČEVO 2 PTUJ CENT 0 20 27 0 12 0 12 0 20 01 13 20 0 30 60 0 155 66 7494 BILANOVIC STIPO PROIZ KAJUHOVA 3 PTUJ 1 PTUJ OBOJE 0 2 4 0. 50 .25 75 0 10 5 2 2 0 .30 30 0 154 67 7322 MARINIČ DANIEL GLIN ZG. PRISTAVA 12 1 PTUJ CENT 0 3 3 8 52 15 67 0; 10 5 1 3 0 30 30 0 154 68 7120 MILOŠIČ DRAGO VZDRZ UL.1.MAJA 11 PTUJ 1 PTUJ CENT 0 H :-5'V -0 ,2 15 17 • 0' 10 0 2 5 0 30, 90 0 154 69 7487 SKERBIS SILVO PRED STOGOVCI 19 2 OBOJE CENT 0 5 5 17 14 15 29 0. 10. 0 2 5 0 30 60 0' Ü153' 70 6973 KUREt BOJAN VZDRZ DRAZENCI 49 3 OBOJE CENT 0 4 4 0 2 : 15 17 . -0/' 10 0 . 2 4 Ò, 30 90 153- 71 5864 VREZE VERA SPL.Z. UL.B.KRAIGH.26 KIDR. 3 KIDR OBOJE 3 8 20 •8 14 0 14 12 10 0 10 8 0 30 60 0 152 72 3594 DREVENŠEK STANKO PROIZ KAJUHOVA 11 KIDRIČEVO 5 KIDR OBOJE Q 22 24 11 4 0 4 šfpi/ io :: •5 . 12 20 0 30 60 .0 152 73 7536 SAGADIN BOJAN VZDR VRHLOGA 16 3 PTUJ CENT 0 7 3 14 73 45 88 0 1Q. 0 1 3 5 30 0 151 74 7575 CAJNKO ALOJZ PROM VELIKA NEDELJA 39 3 OBOJE CENT 0 2 7 17 68 15 83 0 10 0 3- 2 5 30 0 0 150 75 6371 KLINE BRANKO VZDRZ LOVRENC 8/E 1 PTUJ CENT 0 7 7 5 49 15 64 0 10 0 .7 0- 30 30 0 149 76 5692 IVANKOVIČ SRETKO PROIZ KAJUHOVA 9 KIDRIČEVO 4 PTUJ CENT 0 9 9 14 16 0 16 0 15 0 4 9 0 • 30 60 0 14B 77 5024 MLAKAR VITOSLAVA VZDRZ APACE 44 2 OBOJE CENT ; o 11 12 17 53 15 68 0 15 0 6 11 0 30 0 0 147 7B 6358 MAJCEN JANKO KK GERECJA VAS 48 1 OBOJE OBOJE ,0 7 7 0 12 15 27 0 15 : 5 MM 7 0 30' 60 0 147 79 6160 AVGUŠTIN ALBIN VZDR LOVRENC 66 3 OBOJE OBOJE 0 9 9 17 56 15 71 0 15 , 0 4 9 0 30 0 0 146 80 4593 KANCLER JOŽEF DRUŽ.SAM. SLOVENJA VAS 38/A 3 OBOJE OBOJE G 12. 13 14 24 15 39 0 10. 5 6 12 0 30 30 0 146 81 4374 KOS JOŽICA FRS KAJUHOVA 3 PTUJ 3 PTUJ CENT 0 14 14 14 6 0 6 0 15 ; 0 7 14 0- 30 60 0 146 82 6851 STUMBERGER MILAN VZDRZ CIRKULANE 8 1 PTUJ OBOJE 0 4 8 B 39 15 54 0 10 0 4 4 5 30 30 0 145 83 7031 STRELEC BRANKO GLIN STOJNCI 85 4 PTUJ CENT .0 4 5 0 14 15 29 0 10 5 2 4 5 JV--30- 60 0 145 84 5928 KRAJNC MILAN VZDRZ POTRČEVA 48 PTUJ 3 KIDR CENT 0 8 8 17 16 0 16 0 10 0 4 8 0 30 60 0/ 145 85 UPOK SKOK KATARINA MLADINSKA 7 KIDRIČEVO 1 PTUJ CENT 3 24 27 0 12 0 12 0 10 0 13 20 0 30 60 0 145 86 7088 MARKOTIC PETAR PROIZ KAJUHOVA 1 PTUJ 4 PTUJ CENT 0 6 9 14 14 0 14 0 10 •5 J 4 6 0 30 60 0 143 87 6607 KERLE BD6DAN PROMET KAJUHOVA 11 KIDRIČEVO 1 OBOJE CENT 0 8 8 0 30 25 55 0 10 5. 4 B 0 30 30 0 142 BB 7088 ZELENIK ZDENKO VZDRZ UL.B.KRAIGHERJA 35 PTUJ 4 OBOJE CENT o. 4 6 11 4 15 19 0 10 5 3 4 0 30 60 0 142 89 6108 ŠKERGET DRAGO VZDRZ LOVRENC NA DR.P. 37/A 1 OBOJE CENT .0 8 8 8 2 15 17 m 15 0.. 4 8- 0 30 60 0 142 '90 7361 BAUMAN ANTON PROIZ LOVRENC .29 4 KIDR CENT. -.. 0, 3 6 14 ■■■ 2: 15 17 m 10 . 5. 3 . 3 : 0 30 60 0' 142 91 7855 KRALJ BORIS VZDRZ PREŠERNOVA 32 PTUJ 3 OBOJE •GENT ;Q/ 1 1 17J 48 HI 48 0 15 0 0 1 0 . : 30: 30' 0 141 92 4713 SKRABELJ MILAN. VZDRZ KAJUHOVA 3 PTUJ 4 PTUJ CENT jof JI 12 1? 6 -jo: 6 0 10 0 6. 11 Jioj 30 60 0 140 93 7993 FIŠER GORAZD PROIZ BREG 15 MAJŠPERK 2 OBOJE CENT G, #$£ 7 20 57 15 72 ■o 10 5 1 1 0 30 0' ; 0 139 94 UPOK.TASNER IVANKA UL.B.KRAIGH.7 KIDR. 1 'PTUJ . CENT 2 33 34 0 2 -• 0 2 0 1.0- 0 17 20 0 30 60. 0 139 95' 4605 KUNIČ MILAN PROIZ POTRČEVA 44 PTUJ 4 |§j§§ CENT 0 12 12 14 ■H 0 2 0 10 5 6 12 0 60 0 139 96 7293 CAPEK SLAVKO VZDRZ MLADINSKA 7 KIDRIČEVO 2 OBOJE OBOJE 0; 3 21 8 2 15 17: 0 10 0 io ; 3 ■ 0 , 30 60; 0 . 138 97:" 7959.PESEK STEFAN . VZDRZ SVETINČI 40 DESTERNIK 3 OBOJE CENT 0 1 5 5 69 15 84 0. 10 0 7 1 5 ' 30 G: 0 137 9B 5661 JAUŠOVEC DUŠAN PROIZ ULICA 25.MAJA 5 PTUJ 2 PTUJ CENT 0 9 9 '0 4 Ji 5 19 0 15 0 4 9 Š0Vf^ ■ 60 0 137' 99 7514 PLUŠKO LEOPOLD PROIZ PRERAD 19 P0LEN5AK 1 OBOJE OBOJE 0 2 6 14 52 15 67 0 10 5 3 ' 2 5 0 1 136 100 3952 COLNARIČ ZDENKA DR.ST. : APACE 169 4 OBOJE CENT 0 17 17 5 20 15 35 JO, 10 J-Oj 8 17 0 •30 o -30. " 135 101 4673 R06AN0V JOSIP KK ARBAJTERJEVA 2 PTUJ 4 PTUJ . CENT 0 12 ../12/ 8 4 • - 0 4 /0; 15 0 . 6 12 G : 30 60 135 102 7755 CARAKU CAMIL PROIZ PREŠERNOVA 35 PTUJ 1 PTUJ: CENT - 0 1 3 17 55 15 JOJ 0 10 .1- 1 0 30 Ö 0 134 103 6409 VESELIC DANIEL 'S3 • KAJUHOVA 1 PTUJ ■ 3 PTUJ CENT- I igl 6 6 ,8 2 5 7 o- 20; ; 0 3 6 0 30 60 JOJ 134' 104 7214 ZAVRATNIK MIRKO PROIZ POBREŽJE 42 4 OBOJE OBOJE 0 3 12 8 26 15 41 1 o 10. 5 6 m 0 •- 30- 30 ; 0 133 105 7364 DITRIH LILIJANA SS ZIHERLOVA PL.17 PTUJ v - 1 OBOJE CENT 0-, 3 , '3 0 4 15 19 0 20 JOJ; 1 3 0 •30 ■60 - ; (J 106 8216 KRIŽANEC BRANKO PRED BELSAKOVA 69 PTUJ 1 PTUJ CENT G , 0 1 8 69 15 84 0 '1^5: 0 0 0 30 0 /j , ‘ *32 10.7' 6801 VINDIŠ VLADO BUNIM ZIHERLOVA PL. 8 PililJf 3 PTUJ CENT G 4 16 20 20 5 25 ro,- 10' : 5 8 4 0 : 30 30 0 13/ 108 7459 BERANIC RADO SS MAISTROVA 16 PTUJ 1 PTUJ CENT 0 2 3 0 4 15 19 0 20 - o,: 1 2 , 0: 30 J60 0 , 132 109 5502 JELEN FRANC VZDRZ JURČIČEVA 7 HAJDINA 3 OBOJE CENT 0 11 11 ■ 0 18 15 ■33 J 0 20 • 0 5 11 ..o/ . 30 ;'30 Ife 129 110 6255 HAVLAS-KOZODERC DARJA SS KAJUHOVA 11 KIDRIČEVO ' 3 KIDR CENT 0;" 6 6 8 2 ■ 0 2 0 20 0 3 6 /OJ; ■J ‘30. /30 • '30. 129 111 5593 BROJAJ NEZIR DR.St. KAJUHOVA 1 KIDRIČEVO 4 PTUJ CENT H 9 , : -V 14 14 0 14 12 1Ò 5 4 9 0 J 30/ 30 0 128 112 7561 CAR STANISLAV PRDI APACE 262 2 OBOJE CENT 0. 2 7 14 56 15 -71 ; 0 10:; 0 1 2 i 0 30; 0 0 -128 113 7897. LJUBEČ DUŠAN VZDR GRAJENSCAK 64/a ; 2 OBOJE OBOJE ; 0 1 7 L 14 52 15 . 67 ;J0J : 10 . 0 1 1 5 30. 0 /OJ 128 114 7542 KOVAČIČ STANISLAV VZDRZ VLAHOVICEVA 5 KIDRIČEVO 3 KIDR CENT 0" 3 3. 17 22 15 : 37 0 10 0 Kjfl .3 0: so 3Ö 0 123 115 7521 JANŽEKOVIČ LJUBOMIR PROIZ SODINCI 25 3 -Ptuj' j OBOJE ; o - 2 '5 14 39 15 54 H 10 0 2 2 5 30 30 0 127 116 7164 KUKOVEC RAJKO GLIN FORMIN 9/A 3 OBOJE;:-: oboje G 5 .5. 11 14 15 : 29 • 0 10 9 2 . 5 5 30 30 127 Zap.Mat.št. štev . Kraj Nač. št. št. PRIIMEK IN IME DE Naslov prebivališča druž . žel. ogrev INV. DD SK I I I: 1. II. III. III. ITI. III. III.' III. IV / VI, SKUPAJ čl. stan. A B C B+C A B C- • C ./ Di//F; § TOCK ll/ 6500 BlLfiNUVlC IVRN PROIZ UL125.MAJA 3 5TÜKI 4 OBOJE' .OBOJE . 0 5 16 5 4 0 4 0 '. 10 5 8 , p ,0. ‘ . - „30 ,30 30 , 127 118 3994 MERNIK JOŽEFA VZDRŽ KAJUHOVA 11 KIDRIČEVO 3 KIDR CENT 0 16 17 0 2 0 2_ 0 10 0 8 16 o - v 30 •60 .0 ,/.,126 119 6812 KUKOVEC ALOJZ PROIZ UL.B.KRAIGHERJA 22, KIDR. 4 OBOJE CENT / 0 4 7 14 4 0 4 0 10 0 3 4 0. ' 3Ó : 60 i- - 0 V' '125 120 8141 PRESICEK ANTON GLIN /APAČE 150 1 OBOJE CENT ; o 4 4 14 44 15 59 ' 0 10 .5 7 4 • •■ ■ 0 - . : 3f / 0 ; .-m 121 8334 FEKONJA BORUT SS HERMANOVA 1 PTUJ 3 PTUJ • CENT' o 1 21 17 23 30 53 0 20 0 1 1 1 0 -30 0 ; - 0 122 122 7563 PODGORŠEK VLADO PROIZ - APACE 99 1 OBOJE OBOJE ‘0 2 7 5 22 15 . 37 0 10 /5 • 3 . 2 Ò V 30 30 ' • .0 s-- 122 ' . 123 7682 MLAKAR DANIEL -PROIZ | SLOVENSKI TRG 3 PTUJ 4 PTUJ . Cent 0 2 19 0 27 15 42 0 10 5 2 P 0‘ y .30 30 . 121 -, 124 7461 PODGORŠEK MILENA VZDRZ NJIVERČE VAS 35 2 OBOJE CENT '0 2 9 17 8 15 23 0 15 0 4 2 1 "o É 30 30 0 .121 125 5501 FERLEŽ BRANKO PROIZ KAJUHOVA 11 KIDRIČEVO 4 KIDR . CENT 3 9 10 17".. 2 0 2 12 10 5 5 9 0 30 30 Ö •/..120' 126 7568 2VEGLA JANEZ PROIZ KAJUHOVA 1- PTUJ 4 PTUJ. CENT 3 14 15 ; 14 2 0: 2 12 10 0 7 14 0' 30 30 0 119 127 7843 ZAJSEK KAROLINA DR.ST. PREŠERNOVA 8 PTUJ. 2 PTUJ ' CENT '0 1 L 14 48 15 63 0 10 0 1 1 0 30 0 ■ 0 119: .'. 128 7958 KRAJNC BOJAN VZDR ZG.HAJDINA 7/C 1 PTUJ J OBOJE 0 •2 2 8 52 15 67 0 10 0 1 2 0 30 0 0 118 129 7116 PETEK BOGOMIR . PROIZ TOMŠIČEVA 31 PTUJ' 2 OBOJE OBOJE 0 3 6 5 47 15 62 0 10 5 3 3 ò • 30 0 0 . 118 13Ö 7404 KOLARIČ IVAN PROM MESTNI VRH 113 1 PTUJ CENT 0 3 9 17 34 15 49 0 10 0 4 3 5 30 “ o. 0 118 131 '• 3807 MALOVIC MIROSLAV - VZDRZ MESTNI VRH 7/A 1 OBOJE CENT 0 19 26 8 33 < 4 33 -, . Ö; 15 . o 13 19 0 30 .0 0 : • .118 132 7821 PINTARIČ DARKO , PROIZ OSOJNIKOVA 7 PTUJ 3 PTUJ CENT J 0 i 2 14 12 15 27 0 io 5 1 1 Kg 0 30 30 0 . 118 1 1 133 7675 KORNET DARKO GLIN MLADINSKA 8 KIDRICECO 1 OBOJE CENT 0 2 5 11 12 15 It 0 10 5 2 2 0 30 . 30 0 117 134 4251 PRINCL SLAVKO PRED KAJUHOVA 11 KIDRIČEVO 4 KIDR CENT 3 15 18 8 2 0 2 12 10 0 9 15 0 30 30 0 , 116 ì 135 7413 HORVAT JANKO PROIZ GORIŠNICA 115 2 PTUJ CENT 0 3 3 0 12 15 27 0 15 5 1 ■3 5 30 30 0 ' 116 136 7062 ZUPANIČ MARJETA ■3 APACE 247 2 KIDR CENT 0 4 4 17 32 15 47 . 0 15 0 2 4 0 ■ 30 0 0 ' , 115 137 4208 PREDOVNIK DUŠAN GLIN KAJUHOVA 11 KIDRIČEVO 4 KIDR . CENT 0 15 17 8 14 0 14 : 0 10. 0 8 15 0 30 30 0 115, ì 138 8117 MLAKAR JOŽEF 6LIN NJIVERČE VAS 8 1 OBOJR OBOJE 0 1 3 0 52 15 67 . .LO 10 5. - 1 -, 1 0 : 3Ò 0 0 114 139 7740 HIJAN SREČKO PROIZ KAJUHOVA 1 KIDRIČEVO 2 PTUJ CENT 0 1 8 5 14 15 29 0 10 5 4 1 0 -'30 30 0 I 114 I 140 6017 PLEJ VINKO VZDRZ KAJUHOVA 11 KIDRIČEVO 4 OBOJE OBOJE 0 8 8 8 4 15 19 0 15 0 4 8 0 30 • 30 - 0 H H4 141 4498 DONCEC ALBIN VZDR KAJUHOVA 3 PJUJ 3 PTUJ CENT 0 13 13 14 6 5 11 ,0 10 0 6 13, 0 30 30 0 -V114 142 5450 RUDOLF DRAG0SLAV PROIZ KAJUHOVA 11 KIDRIČEVO 3 KIDR OBOJE 0 10 10 8 14 0 14 0 15 0 io 0 30 30 0 wm 143 8201 BABŠEK IVAN PRQI POTRČEVA 61 PTUJ 4 OBOJE OBOJE 0 0 8 11 36 15 51 '0 10 5 4 0 --'•0., 1 \30 0 0 m 144 7605 UNUK SREČKO VZDRZ CUCKOVA 9 KIDRIČEVO 1 KIDR CENT • 0, • 2 4 5 14 15 29 0 10 / 0 2 4 -.0- • 30 . 30 0 110 145 7BÒ6 SOBOČAN IVAN PROI JNA 13 CAKOVEC 3 OBOJE CENT . 0 1 4 14 21 15 36 0 15 5 2 1 5 30 0 0 108 146 7902 FIJAN IRENA SPL.Z. ZABOVCI 11/A 2 PTUJ CENT 0 1 . 1 8 14 15 29 0 10 0 0 1 " 0 30 30 . 0; 106 147 3907 ZGEC KRISTINA SS UL.B.KRAIGH.21 PTUJ' 4 PTUJ CENT . 0 18 -20 0 4 0 4 0 15 0 IO 18 0 ■ 30 30 V 0 107 148 7627 KROPEČ PETER VZDRŽ UL.B.KRAIGHERJA 12 KIDR. 1 KIDR CENT 0 2 2 0 12 15 27 0 Ì5 0 1- 2 ■ o .30: : 30 l 0 105 149 5310 VINKLER BRANKO SPL.Z. KAJUHOVA 9 KIDRIČEVO 2 KIDR CENT 3 11 11 0 .6 V 0 6 12 io 0 5 11 0 30 '30 -o ÌM 150 7360 BABIC RIKARD PROM ZIHERLOVA PL. 3 PTUJ 1 PTUJ CENT Ö 7 3 11 4 15 20 0 IO 0 1 3 0 30 30 0 104 151 7067 ALIČ LIDIJA SS AŠKERČEVA 16 PTUJ 3 PTUJ .CENT 0 4 6 0 2 15 17 0 20 0 3 4 ■ 0 30 30 0 104 152 7532 KEC0JEVIC NOVICA SS - KAJUHOVA 11 KIDRIČEVO 1 PtUJ CENT 0 2 2 0 25 25 50 0 20 0 1 2 . 0 -0. 30 0 103 153 8059 RIHTAR MILAN PRDI . PREŠERNOVA 20 PTUJ 5 PTUJ CENT 0 1 5 14 26 15 41 0 10 5 2 1 ó 30 ", 0 0 ■ 103 I 154 7320 HURK0 MARIJA SS GORCA 11 1.PTUJ CENT 0 ■ 3 3 14 14 15 29 16 *20 0 1 3 5 30 V 0 0 102 155 7792 QZEG0VIC BORISLAV PROI MARIBORSKA 35/a 1 PTUJ cent 0 1 5 20 48 15 ; 63 0 IO 5 2 0 fl 0 - • 0: 0 101 156 7628 KOKOL. IZTOK VZDRŽ PTUJSKA GORA 102 1 OBOJE CENT 0 2 4 0 2 15 17 0 15 5 ; .....2 2 0 30 30 V '0 101 157 7764 SMIB0C ROMAN ; PROM UL.25.HAJA 4 PTUJ 3 PTUJ CENT 0 1 5 8 4 15 .19 0 ,10 0 v *2* 1 o 30 .0 - 100 158 7668 RIST0V SAŠKO PRED APACE 181 3 OBOJE CENT 0 2 2 5 36 15 51 0 , 10 0 1 2 0 30 : ò' , -l99 159 8090 HABJANIČ ANDREJ PROI RAIČEVA 4 PTUJ 1 PTUJ CENT 0 1 3 8 24 15 39 0 15 5 1 1 0 30 0 0 99 1160 6921 SKUBER BRUNO VZDRZ UL.B.KRAIGHERJA 26 KIDR. 3 KIDR OBOJE VO- 5, 8 14 0 U4 0 IO 0 2 5 0 30- 30 0 . *99.,/. j 161 5081 OBRAN SONJA SS VOLKMERJEVA 24 PTUJ 4 PTUJ CENT 0 10 10 5 4' 0 4 Ò 15 0 ■ 5 10 0 30 30 0 99- 162 7892 KRAJSAR DARKO VZDRZ KAJUHOVA 11 KIDRIČEVO 2 OBOJE CENT 0 1 7 0 4 15 19 0. 15 0 ■ 3 .1 0 30 30 0 98: 163 4361 CAFUTA LUCIJA DR. ST TRNOVEC 2 3 KIDR CENT 0 .14 17 11 4 15 19 0 10 . 5 B 14 0 30 -■ 0 0 97 . 164 7729 ZAJC BRANKO PROIZ UL.B.KRAIGHERJA 8-KIDR.. 1 KIDR CENT D. 1 4 0 2 15 17 : 0 10 5 2 1 /0 . -- ,30 30 .0 95; •• 165 8092 INKRET GORAZD PROIZ ARBAJTERJEVA 3 PTUJ 1 PTUJ OBOJE 0 5 7 11 20 ■ 15 35' 0 10 0 7 5; .0 , 30 10' 0 m 166 6883 TERK IGOR VZDR KAJUHOVA 1 PTUJ 3 PTUJ CENT 0 4 4 11 12 15 /27 0 -20 ó 2 .4 0 : 30 0 0 94 167 7948 PUŠNIK EDVARD PROIZ ZG. HAJDINA 45 3 OBOJE CENT. 0 . 1 •5 0 15 0 15 G , io 5 2 ' ' 1 0 30 30 , 0 :/ 93 \ 168 6590 PÌ5EK MIRAN " GLIN KAJUHOVA 11 KIDRIČEVO 4 KIDR CENT 0 5 ÈÉ 8 2 0 2 0 io 5 3 5 4 30 30 0 ,93 169 6632 MARSH JUSTINA DRUZ.ST. UL.25.MAJA 3 PTUJ 3 PTUJ CENT : .0 ..V'5 . .. H 8 1 4 Ö 4 ■ 0 IO - 0 2- 5 0' 30 .30 0 89 170 7191 KLAJNŠEK FRANC GLIN DRAGONJA VAS 28 . 3 OBOJE CENT (1 3. 10 8 12 15 27 0 10 5 5 3 0 30 -0 0 88 . iii 3177 K0JC IZTOK GLIN RESÉVA 25 PTUJ 3 PTUJ CENT 0 ; o- 4 14 12 15 27 0 10 5 2 0 0.: 30 0 0 88 172 7884 KRIŠTOFIČ ROBERT- -GLIN UL.B.KRAIGHERJA 13 KIDR. 1 KIDR CENT 0 i i 0 2 15 17 0 • 10 0 ■ 0 - ■ 0 30 30 : 0 88 173 7539 PLOHL VLADO VZDR VINSKI VRH 60 1 PTUJ CENT 0 2 4 0 22 15 37 0 10 0. 2 E 2. . 5 . 30 0 : o 86 174 7867 VIDOVIČ PETER PROI • C. KURIRJEV NOV 29 PTUJ 1 PTUJ CENT 0 : 1 1 o 24 15 39 0 IO 5, 0 M V (01 . 30 1 0 0 85 175 8131 PAVLINEK JOŽE PRED ^ C. OLGE MEGLIC 8 PTUJ 1 KIDR CENT 0 0 3 n 17 15 1 32 0. 10 ,0 1 0 0 30 ,0 ó 1 .84 176 8311 MESARIC STANISLAV VZDR KAJUHOVA 7 KIDR. , 4 KIDR CENT 3 11 13 5 4 0 4 02 15 . 0 6 n 0 30 0 , 0' 83 177 7788 MLADENOVIČ .SRBGLJUB PROI STRNISCE 9 4 KIDR OBOJE 0 1 4 17 28 m: 48 0 ^15 0 2 È 0 , 0 o H . 83 178 7569 VINKLER BRANKO PROI . MAJŠPERK 110 1 OBOJE OBOJE 0 4 5 0 14 15 29 - 0 i.tlO 5 2 4 ; o 30 4 o. • 80 ' ‘ 179 7739 BRUNCIC MIRAN ; GLIN KVEDROVA 3 PTUJ 4 PTUJ CENT 0 *-l 7 14 2 15 17 /o- 10 5 3 ; -1 o - 30- : 0 8 Ü1 ISO 8242 LEVANIČ ZDRAVKO PROM ARBAJTERJEVA 4 PTUJ 3 PTUJ CENT 0 0 6 14 2 15 17 0 10 5 3 0 0 30 0 0 B3B 181 7960 LEBEN DANICA DS -ZAVCEVA 4 PTUJ 2 OBOJE CENT 0 i 1 -2 5 14 15 29 _o 10 0 1 i IH '30 ■ 0 ,;0' .: Ž6 1 182 6902 PERNEK- VESNA DS APACE 59/a 1 PTUJ CENT 0 4 . 4 11 4 15 19 -0 10 0 2 4 U9 30 0 0. •: ,--76 183 ' 7796 LJUBEČ DRAGO PROIZ UL.B.KRAI6H.36 PTUJ 2 OBOJE OBOJE 0 1 1 5 4 15 Ì9 0 ' 15 ./ 5 0 1 i. 30 -.0 : ’. 0- i .'.••75 184 7957 DREVENŠEK IVAN VZDR ZG. HAJDINA 99/A 1 PTUJ CENT 0 2 '2 5 11 15 26 0 io, 0 1 2 0 -V.. 30 0. .■ :0 74 185 8152 CICHANOVFC SLOBODAN PROI UL.25.MAJA 15 PTUJ 3 PTUJ CENT 0 0 4 8 4 15 19 0 lò; 5 2 0 Q 30 0 0 74 166 6888 BILIČ ZORAN PROI UL.25 MAJA 3 PTUJ. 4 PTUJ CENT T 4 8 5 2 • 0 '2 12 io 5 4 4 o I 30; gl : o 72 ' 187 8072 KARDUH NENAD PROI RUNEC 64 3 OBOJE CENT /0 . 1 1 11 24 15 39 - 0 15 0 . i 1 ,51 0 • -, o- 0 ’ m IBS 7742 DEČMAN TEODOR SS UL.5,PREKOMORSKE BR.9 PTU 4 PTUJ CENT >0 6 7 8 4 G 4 0 . 20 0 ■3 6 . 0 30- • - o- 0 li;. • 189 8303 HARZIDOVSEK MITJA GLIN KAJUHOVA 7 KIDRIČEVO i 'OBOJE OBOJE 0 •2 2 5 v 2 15 :'17 0. 10 5 1 2 o : li -. o •0., - 70 190 8023 KOCMUT MITJA PRED PREŠERNOVA 11 PTUJ 1 PTUJ., CENT 4 i 2 0 •12 15 27 ■ 0 10 0 vi '1 UH 3Ì 0 ,. 0 191 6130 HAMERSAK BRANKO PRED SPUHLJA 95 3 KIDR CENT 0 0 4 8 4 15 19 . 0 10' . 0 2 . 0 0 "foto .30 O-, > ó 6'9 192 7372 BELA BOJAN PROI ZABOVCI 68 1 OBOJE CENT v ó 1 3 5 ' 0 . 2 15 17 0 - 10 0 • 2 : 3 iv;. 30 , ó .; 0; 67 193 . 6217 DREVENŠEK MIRAN KK -UL.25 MAJA 3 PTUJ 3 OBOJE OBOJE 0 •7 7, 8 .2 0 2 0 ,15 0 3 .7 0 . 30 H 0 1 .•,65 194 7915 HORVAT DUŠANKA DS KAJUHOVA 12 KIDRIČEVO 1 OBOJE OBOJE 0 1 1 ■0 7‘2 15 17 • 0 15 0 0 . 1 0 30 Mij 0 H 195 8044 MURATA JOŽE VZDR TOVARNIŠKA 5 KIDR. 1 PTUJ OBOJE 0 1 './1' f . 2 15 17 0 10 . 0 0 .1 - /0 / . 30 u i WmmÈ 196 7982 EMERŠIČ MIHEC VZDR UL.B.KRAI6H.14 KIDR. 1 OBOJE CENT ,0 1 1 ■*’0'; 2 . 15. . ,17 0 10 . 0. 0 . 1 .... o - 30 0 .0. . ' 58 Izdaja delavski svet Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Majda Zadravec, Mojca Cafuta, Viktorija Petauer, Majda Lampret, Srečko Širovnik, Rajko Topolovec, Marija Korada, Franc Sagadin, Ciril Majcen, Janez Liponik, Vera Peklar (odgovorna urednica). Forografija: Stojan Kerbler, dipl. ing. Tisk: PP PE Ptujska tiskarna, Ptuj. Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brazplačno. Rokopisov in slik ne vračamo. Naklada 4000 izvodov. Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju sekretariata za informacije pri IS Slovenije številka 321/172 z dne 24. oktobra 1975. aluminij __ ; pgl I I Disciplinski ukrepi __■* « *_:______________J 1. Janez ZELENJAK, mat. št. 5126, ođ 1. 6. do 15. 6.1989 neopravičeno izostal z dela — 8 ur; in od 19. 6. do 21. 6. 1989 po 4 ure, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja s prvim dnem po dokončnosti odločbe. 2. Milan KOSEC, mat. št. 7452, dne 30.10.1989 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 5% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (september, oktober, november) in traja 2 meseca. 3. Davorin KRAJNC, mat. št. 8284, dne 2. 11. 1989 zamudil na delo, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 3% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (september, oktober, november) in traja 2 meseca. 4. Janko MALEK, mat. št. 6437, dne 28.10.1989 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 5% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (september, oktober, november) in traja 2 meseca. 5. Goran KOZJAK, mat. št. 8406, dne 20.10 1989 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 5% poprečnega čisteg OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (september, oktober, november) in traja 2 meseca. 6. Franc KLINE, mat. št. 4198, dne 11.10.1989 je nameraval odtujiti 1 liter soka, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 3% poprečnega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (september, oktober, november) in traja 2 meseca. 7. Danilo LAZAR, mat. št. 4263, dne 24. 9. 1989 zamudil na delo, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 3% poprečnega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (september, oktober, november) in traja 2 meseca. 8. Mladen RODEŠ, mat. št. 7315, dne 4. 7. 1878 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 3% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (avgust, september, oktober) in traja 3 mesece. 9. Branko CREPINKO, mat. št. 6690, dne 21. 11. 1989 zamudil na delo, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 3% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (september, oktober, november) in traja 1 mesec. 10. Milan MARKOVIČ, mat. št. 7909, dne 25. 9. 1989 povzročil škodo na hladilniku motornega viličarja, izrečen ukrep — javni opomin. 11. Saško RISTOV, mat. št. 7668, dne 9. 10. 1989 je zamudil in zapuščal delovno mesto, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 2% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (september, oktober, november) in traja 2 meseca. 12. Alojz KOLEDNIK, ma.t. št. 5471, dne 21.10.1989 neopravičeno izostal z dela — 1 uro, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 3% poprečnega čistega OD, ustvarjene- ga v prejšnjih treh mesecih (september, oktober, november) in traja 3 mesece. 13. Franc DROBNIČ, mat. št. 8175, dne 21. 9.1989 je malomarno opravljal svoje delo, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 3% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (september, oktober, november) in traja 3 mesece. 14. Janez KRAJNC, mat. št. 7929, dne 21.10.1989 neopravičeno izostal z dela — 1 uro, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 3% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (september, oktober, november) in traja 3 mpsprp 15. Robert KRIŠTOFIČ, mat. št. 7884, dne 21. 10. 1989 neopravičeno izostal z dela — 1 uro, izrečen ukrep — denarno kazen v višni 3% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (september, oktober, november) in traja 1 mesec. 16. Rajko VOGLAR, mat. št. 7725, dne 12.11.1989 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 5% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnji treh mesecih (september, oktober, november) in traja 3 mesece. 17. Miran NEDOG, mat št. 5960, dne 20.7.1989 ob 22,30 uri je NEDOG udril Branka RODOŠKA po ustih, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 10% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (avgust, september, oktober) in traja 1 mesec. 18. Robert SUKIČ, mat. št. 8114, dne 23. 9. 1989 neopravičeno izostal z dela 8 ur, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 5% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v septembru, oktobru in novembru in traja 1 mesec. 19. Branko STRELEC, mat. št. 7031, dne 17.11.1989 neopravičeno izostal z dela 8 ur, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 3% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v mesecu septembru, oktobru in novembru in traja 3 mesece. 20. Milenko ŽERJAV, mat. št. 6790, dne 18.10.1989 prišle na delo vinjen, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 3% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v mesecu septembru, oktobru in novembru in traja 1 mesec. 21. Silvester TOMANIČ, mat. št. 7576, dne 23. 9. 1989 neopravičeno izostal z dela 8 ur,dne 24. 9. 1989 je prišel v službo ob 7,30 uri, nastopiti pa bi moral ob 6. uri, zato ima 2 uri neopravičenega izostanka, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 3% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v mesecu septembru, oktobru in novembru in traja 3 mesece. 22. Zlatko VIDOVIČ, mat. št. 6810, dne 12.11.1989 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - denarno kazen v višini 5% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v mesecu septembru, oktobru in novembru in traja 1 mesec. 23. Janko PREMUŽIČ, mat. št. 5105, dne 10.11.1989 ob 20,30 uri zapustil pri vratarnici I. delovno organizacijo brez propustnice, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 3% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v mesecu septembru, oktobru in novembru in traja 1 mesec. 24. Silvo PREDIKAKA, mat. št. 6516, dne 10. 11. 1989 ob 21,35 uri pri vratarnici I. nameraval vnesti v DO 3 litre vina, izrečen ukrep denarno kazen v višini 5% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v septembru, oktobru in novembru in traja 2 meseca. 25. Marjan VOGRINEC, mat. št. 5925, dne 12. 8.1989 malomarno opravljal svoje delo s tem, koje vlival kolut in ni ustavil hladne valjarne tako, daje prišlo do zabitja na Škarjah, izrečen ukrep E- denarno kazen v višini 5% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v mesecu septembru, oktobru in novembru in traja 3 mesece. 26. Milivoj ŠIROVNIK, mat. št. 7520, dne 25.10.1989 spal na delovnem mestu in ni zagrnil elektrolitskih celic, izrečen ukrep — javni opomin. 27. Stanko PRELOG, mat. št. 6326, dne 14. in 15.10.1989 zamudil na delo, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 3% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v mesecu septembru, oktobru in novembru in traja 3 mesece. 28. Janez TOPOLOVEC, mat. št. 2781, dne 22. in 23.10.1989 zaradi vinjenosti povzročil neopravičen izostanek, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 3% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v mesecu septembru, oktobru in novembru in traja 3 mesece. 29. Filip PINTARIČ, mat. št. 4172, dne 10. 11. 1989 ob 21,30 uri pri vratarnici I. nameraval vnesti v DO 3 litre vina, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 5% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v mesecu septembru, oktobru in novembru in traja 1 mesec. 30. Ivica NOVAK, mat. št. 8346, dne 15.10.1989 predčasno zapustil delovno mesto, izrečen ukrep H denarno kazen v višini 3% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v mesecu avgustu, septembru in oktobru in traja 1 mesec. 31. Daniel BERANIČ, mat. št. 7834, dne 16.12.1989 neopravičeno izostal z dela 8 ur, izrečen ukrep — denarna kazen v višini 5% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (oktober, november, december) in traja 4 mesece. 32. Miran KRAJNC, mat. št. 7812, dne 23. 11. 1989 nepravočasno ugašanje AE izrečen ukrep — denarno kazen v višini 5% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (oktober, november, december) in traja 4 mesece. 33. Vinko KLASINC, mat. št. 2920,22.11.1989 ob 9,30 uri je v izmenski pisarni HA prišlo do pretepa. Med seboj sta obračunavala tov. Vinko KLASINC in tov. Gojko LIČINA, izrečen ukrep - javni opomin. 34. Dušan LJUBEČ, mat. št. 6968, dne 21.12.1989 spal med delovnim časom, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 3% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v mesecu oktobru, novembru in decembru in traja 3 mesece. 35. Stanko ZAJŠEK, mat. št. 4738, dne 26. 9. 1989 prepiral na delu, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 5% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v mesecu novembru in decembru 1989 in januarju 1990 in traja 1 mesec. 36. Božo LEKIČ, mat. št. 5128, dne 26. 9.1989 seje pretepal na delovnem mestu, izrečen ukrep denarno kazen v višini 5% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v mesecu novembru in decembru 1989 in januarju 1990 in traja 1 mesec. 37. Srečko HORVAT, mat. št. 7863, dne 14.10.1989 neopravičeno izostal z dela, 15. 10. 1989 1 uro predčasno zapustil delovno mesto, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 5% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v mesecu novembru in decembru 1989 in januaiju 1990 ter traja 2 meseca. 38. Gojko LIČINA, mat. št. 6222, dne 27.9.1989 prepira! na delovnem mestu s tov. Petrom VUČKOVEČKI, izrečen ukrep -denarno kazen v višini 8% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v mesecu novembru in decembru 1989 in januarju 1990 in traja 6 mesecev. » 39. Albert FRČEČ, mat. št. 4595, dne 18. 11. 1989 ob 15,30 uri ga ni bilo na delovnem mestu, pri obhodu okrog ob 17,15 uri še ga vedno ni bilo videti, izrečen ukrep Spl denarna kazen v višini 3% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v mesecu novembru in decembru 1989 in januarju 1990 in traja 1 mesec. 40. Mihael ROBEK, mat. št. 4848, dne 7. 12. 1989 je dovolil, da sta delavca VASOJEVIĆ in REMS delala pod vplivom alkohola, da imata napisanih 8 ur in ni vedel, kje se ljudje iz izmene nahajajo, izrečen ukrep — javni opomin. 41. Ivan ŽNIDARIČ, mat. št. 4040, dne 27.11.1989 je predčasno zapustil svoje delovno mesto, izrečen ukrep — javni opomin. 42. Milan MUNDA, mat. št. 6835, dne 29. 12. 1989 je v popoldanski izmeni igral šah v garderobi z tov. KISELAKOM, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 2% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (oktober, november, december) in traja 1 mesec. 43. Stanko MUNDA, mat. št. 5104, dne 31.12.1989 predčasno zapustil delovno mesto 2 uri, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 3% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (oktober, november in december) in traja 2 meseca. 44. Rail ČIZMIČ, mat. št. 8278, dne 24. 10. 1989 pri svojem delu ni uporabljal zaščitnih očal, izrečen ukrep — denarna kazen v višini 5% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v mesecu novembru in decembru 1989 in januarju 1990 in traja 3 mesece. 45. Mehmed JAŠAREVIČ, mat. št. 7246, dne 24.10.1989 pri svojem delu ni uporabljal zaščitnih očal, izrečen ukrep g- denarno kazen v višini 5% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v mesecu novembru, decembru 1989 in januarju 1990 in traja 3 mesece. 46. Mevludin, TURSUNOVIĆ, mat. št. 7455, dne 24. 10. 1989 pri svojem delu ni uporabljal zaščitnih sredstev, izrečen ukrepE- denarno kazen v višini 5% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v mesecu novembru in decembru 1989 in januarju 1990 in traja 3 mesece. 47. Sandi MOHORKO, mat. št. 6757, dne 19.12.1989 ob 12. uri je zapustil delovno mesto brez dovoljenja, ponaredil podpis predpostavljenega delavca, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 8% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v treh mesecih (december, januar in februar) in traja 3 mesece. 48. Franc MUHIČ, mat. št. 7281, dne 21.1.1990 spal na delovnem mestu 1 uro, dne 22. 1. 1990 spal na delovnem mestu 3 ure, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 6% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (december, januar in februar) in traja 3 mesece. 49. Dražen MLINARIČ, mat. št. 7995, dne 2.10.1989 ni opravil dela, dne 10.10. 1989 neopravičeno izostal z dela 8 ur, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 10% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (december, januar in februar) in traja 3 mesece. 50. Anton MOHORKO, mat. št. 6588, dne 16., 17. 1. 1990 neopravičeno izostal z dela 8 ur, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 10% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (december, januar in februar) in traja 3 mesece. 51. Marjan LORBEK, mat. št. 7912, dne 17. 1. 1990 neopravičeno izostal z dela 8 ur, izrečen ukrep — : i denarno kazen v višini 10% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (december, januar in februar) intraja 3 mesèce. 52. Bogomir PETEK, mat. št. 7116, dne 18., 19. 1. 1990 neopravičeno izostal z dela 8 ur, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 15% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (december, januar in februar) in traja 4 mesece. 53. Viktor BUKVIĆ, mat. št. 7692, dne 21.1.1990 neopravičeno izostal z dela 8 ur, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 10% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (december, januar in februar) in traja 4 mesece. 54. Saško RISTOV, mat. št. 7669, dne 6. 12. 1989 je prišlo do spora in kletvic nad vodjo izmene in vodjo obrata, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 8% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (december, januar in februar) in traja 3 mesece. 55. Feliks SAMBOLEC, mat. št. 5449, dne 2. 11. 1989 zaradi vinjenosti povzročil neopravičeni izostanek, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 10% poprečnega čistega OD,'ustvarjenega v decembru, januarju in februarju in traja 3 mesece. 56. Ivan ČUČEK, mat. št. 6644, dne 16. 9. 1989 je malomarno op- ravljal svoje delo, izrečen ukrep — javni opomin. 57. Ivan ČUČEK, mat. št. 6644, dne 2.12.1989je ob 18,30 uri zapustil DO brez predpisanega pismenega dovoljenja, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 3% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih mesecih (november, december in januar) in traja 3 mesece. 58. Milan KLANEČEK, mat. št. 7002, dne 25. 10. 1989 polival aluminij po cesti, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 5% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (december, januar in februar) in traja 3 mesece. 59. Anton KMETEC, mat. št. 4310, dne 30.9.1989 je zaradi malomarnega dela nastala škoda, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 6 mesecev. 60. Ljubo HORVAT, mat. št. 5087, dne 30.9.1989 je zaradi malomarnega dela nastala škoda, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 6 mesecev. 61. Mladen LAH, mat. št. 7492, dne 8.1.1990 zamudil na delo 1 uro, dne 22. 1. 1990 spal na delovnem mestu 2 uri, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 6% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (december, januar in februar) in traja 3 mesece. 62. Branko KRIŽANEC, mat. št. 8216, dne 20.12.1989 ob 8,30 uri je brez dovoljenja in vozniškega izpita stopil na baterijski miag pred jedilnico hale »C«, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 10% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (december, januar in februar) intraja 3 mesece. 63. Slavomir BEDENIK, mat. št. 5178, dne 11. 1. 1990 ob 15,14 uri zapustil delovno organizacijo brez prepustnice, izrečen ukrep §| denarno kazen v višini 3% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (december, januar in februar) in traja 2 meseca. 64. Matjan PURG, mat. št. 8150, dne 6. 10. 1989 ob 15,45 uri pri opravljanju nalog je oddelek milice Kidričevo naredil zapisnik o zasegu predmetov zunanje vzratno ogledalo, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 8% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (december, januar in februar) in traja 3 mesece. 65. Branko NOVAK, mat. št. 6829, dne 19. 1. 1990 kazal znake vinjenosti izrečen ukrep denarno kazen v višini 10% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (december, januar in februar) in traja 3 mesece. 66. Franjo PUČKO, mat. št. 6839, dne 3.1.1990 je v nočni izmeni odklonil delo in se neprimerno vedel, izrečen ukrep |H| denarno kazen v višini 10% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v v mesecu decembru 1989, januarju in februarju 1990 in traja 3 mesece. _ 67. Stanko DREVENŠEK, mat. št. 3594, dne 30.1.1990 ga ni bilo na delo, izrečen ukrep — javni opomin. 68. Konrad BREČ, mat. št. 6052, dne 3.1.1990 zamudil na delo 2 uri, dne 20.1. 1990 spal na delovnem mestu 2 uri, dne 21.1.1990 spal na delovnem mestu 1 uro,dne 22.1. 1990 ni bil na delovnem mestu 2 uri, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 15% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v mesecu decembru 1989 in januarju in februarju 1990 in traja 3 mesece. 69. Stanko PERGER, mat. št. 5115, dne 1. 1. 1990 neopravičeno izostal z dela 8 ur, izrečen ukrep -i?i: denarno kazen v višini 10% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (december, januar in februar) in traja 3 mesece. 70. Vlado PETEK, mat. št. 7001, dne 17. 2. 1990 je prišel na delo ob 9,15 uri, izrečen ukrep -1|| javni opomin. 71. Bojan SUŠA, mat. št. 7491, dne 9. 8.1989 je bil pod vplivom alkohola in ni hotel naréditi tistega, kar je naročil oddelkovodja, dne 16., 22., 23., 24., 25. in 28. 8. 1989 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, s prvim dnem po dokončnosti odločbe. 72. Alojz GOJKOŠEK, mat. št. 5199, Drago BABŠEK, mat. št. 5780, dne 20. 12. 1989 prenehala z delom ob 13,30, izrečen ukrep Alojz GOJKOŠEK, denarno kazen v višini 3% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v mesecu decembru 1989, januarja in februarju 1990 in traja 3 mesece; Dragu BABŠKU — javni opomin. 73. Jože HABJANIČ, mat. št. 8146, dne 31.12.1990 predčasno zapustil delovno mesto 2 uri, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 3% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v mesecih november, december in januar in traja 2 meseca. 74. Bojan KAMENŠEK, mat. št. 8232, dne 14. 1. 1990 zamudil na delo, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 3% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v mesecih november, december in januar in traja 2 meseca. 75. Janko IVANUŠ, mat. št. 6132, dne 20. 12. 1989 ob 13,30 uri zapustil DO brez dovoljenja oziroma prepustnice, izrečen ukrep — javni opomin. 76. Brano KRAJNC, mat. št. 6549, dne 13. 11., 20.11., 1. 12. zamudil po 1 uro, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 2% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v mesecu oktobru, novembru in decembru 1989 in traja 1 mesec. 77. Milan LORENČIČ, mat. št. 8091, dne 1. 11. 1989 ni opravljal kontrole nad napravami in kontrole praznjenja koksa, izrečen ukrep denarno kazen v višini 5% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v mesecu novembru, decembru in januarju in traja 3 mesece. 78. Janez MURKO, mat. št. 7137, dne 29.12.1989 neopravičeno izostal z dela 8 ur, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 5% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v mesecih november, december in januar in traja 3 mesece. 79. Branko ČREPINKO, mat. št. 6690, in Franc MOHORKO, mat. št. 4566, sta dne 20; 12. 1989 v popoldanski izmeni metala strnjeni kriolit v okna garderobe hale B in pri tem zlomila steklo, izrečen ukrep — delavcu Branku ČREPINKO denarno kazen v višini 5% čistega OD, ustvarjenega v mesecih november, december in januar in traja 3 mesece; delavcu Francu MOHORKO denar- no kazen v višini 4% čistega poprečnega osebnega dohodka, ustvarjenega v mesecih november, december in januar in v trajanju 3 mesece. 80. Momčilo TRIVUNOVIĆ, mat. št. 7877, dne 24. 10. 1989 pri svojem delu ni uporabljal zaščitnih očal, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 3% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v mesecu novembru in decembru 1989 in januarju 1990 in traja 1 mesec. 81. Boris GOJKOVIČ, mat. št. 8030, dne 16.12.1989 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep ^denarno kazen v višini 5% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (oktober, november in december) in traja 3 mesece. 82. Mitja MARZIDOVŠEK, mat. št. 8303, dne 24.11.1989 je cca ob 13. uri bil strgan gumi trak 131/2 zaradi malomarnega posluževanja imenovanega delavca, izrečen ukrep —-‘denarno kazen v višini 5% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (oktober, november in december) in traja 3 mesece. 83. Jože NOVAK, 6619, dne 13. 11. 1989 predčasno okoli 18,30 ure zapustil podjetje za kar ima 3 ure neopravičeni izostanek, izrečen ukrep — javni opomin. 84. Metod BELŠAK, mat. št. 7852, dne 13. 11. 1989 okoli 18,30 ure zapustil podjetje za kar ima 3 ure neopravičenega izostanka, izrečen ukrep || javni opomin. 85. Janez MURKO, mat. št. 7137, dne 13. 11. 1989 predčasno okoli 18,30 ure zapustil podjetje za kar ima 3 ure neopravičeni izostanek, izrečen ukrep — javni opomin. 68. Metod KISELAK, mat. št. 6640, dne 23.11.1989 je malomarno opravil delo, izrečen ukrep — javni opomin. 87. Milenko VASOJEVIĆ, mat. št. 5964, dne 7. 12. 1989 predčasno odšel iz tovarne, izrečen ukrep denarno kazen v višini 5%poprečnega čistega OD, ustvarjenega v mesecu novembru in decembru 1989 in januarju 1990 in traja 3 mesece. 88. Vili REMS, mat. št. 7472, dne 7. 12. 1989 predčasno odšel iz tovarne, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 3% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v mesecu novembru in decembru 1989 in januarju 1990 in traja 1 mesec. 89. Dražen MLINARIČ, mat. št. 7995, dne 14.1.1990 med delovnim časom bral namesto, da bi zagrnil elektrolitske peči, izrečen ukrep |jj denarno kazen v višini 5% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v novembru, decembru in januarju in traja 3 mesece. 90. Miran CAFUTA, mat. št. 5822, dne 23. 11. 1989 malomarno posluževal elektrolitske peči s tem, da ni pravočasno ugasnil anodni efekt, izrečen ukrep — denarno kazen v višini 5% poprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih (oktober, november in december) in traja 3 mesece. Magda Babšek