Rade Krstic
Eliksirji skritih resnic
V vsaki roki
V vsaki roki videti igra~o in otroka,
kako se z njo igra ...
Da številke prerešetajo dno navdiha. Da besede presko~ijo membrano molka.
In da se ~rke spustijo v ni~.
Tišina vode
Da bi se je naučili, smo jezik v kruh zavili in se od besed poslovili.
Da bi jo obdržali na distanci, smo molk preorali in črke postoterili.
Končno!
Da jo treščimo ob zid, se mora ob stiku zaslišati atomsko eksplozijo praelementov.
Supersonicna telesca
Salve jutranjih meglic gredo skozi rosna telesca utisanih sončevih kvarkov.
Kozmos umiva dlani dneva. Vedute raja so na obzorju repatice. Neizsanjane slutnje obidejo noči. Izpuhi reaktivca parajo nebo. Nihče ne obrača galaktične nebule. Zlata plosča sonca priklene rep kometa. Luna je v sožitju z zemeljsko osjo. Na morju se prikaže geocentrični val.
Srce sveta
Je v templju daljnih ravnic nepovedanega. Atomi pradavnine se sklanjajo pred začetkom. Protoni spajajo artikulirano govorico jeter.
Ko zadoni harmonija neba, glave prednikov trkajo skupaj kot bilijardne krogle sna. Njegovi udarci spolzijo skozi rešetke niča.
Na milijone otrok se rodi.
Piščali neznanega pojedo vsak glas tišine.
Solarni dotiki
Semena življenja, stisnjena skupaj, se spajajo v bit.
Kot vesolja,
ki izginjajo skozi črne luknje, pridejo na plan v novi podobi.
Ogenj jih obsveti v mikrosekundi. Tedaj postanejo čista kot deževne kaplje.
Luminozna vizija
Ko se spotoma ozreš, ti jasno nebo zacvrči v srcu.
Postaneš in utihneš. Iz vseh simfonij, ki tu določajo časoraslo pot, sestaviš akustične tetive zvoka.
Nenazadnje, tudi tvoj ego
obrži svetlobno čakro Zemlje.
Stebla intuicije
Morda se tulci svetlobe prerinejo do začetka teme.
Tedaj aktiviraš zlata spoznanja resnice.
Nikoli te ni dovolj. Vedno imaš še eno priložnost, da stisneš srce v prekat zone polmraka.
Prizme iz premen duha
Nosijo jih mnogi.
Držijo zadnje platiš~e obnemelih krikov.
Na drugi strani, kjer sta tišina in mir, postaja vedno bolj ekstati~no.
Rastejo iz ni~a.
Rekonstrukcije sna
Ne spis. Organiziraš se.
Letiš kot ptica. Postoteriš se.
Bediš.
Vedno bolj si zbran.
Pogumno srce
te vodi od molka do molka
v zadnji kletki besede.
Knjiga, streha duše
Odpira se
kot pahljača svetlobe v prvem jutranjem žarku.
Skozi eter sveta pridonijo čarobne paličice nikdar zaznamovanih misli.