MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uradnlitvo In uprav« Maribor, Ooapoaka ul. 11 / Talalon uradntitva 2440, uprava 2466 Izhaja razan nadalja In praznikov vaak dan ob 16. uri I Valja moaaCne projaman v upravi ali po potu 10 Oln, doatavljen na dom 12 Oln / Oglasi po canlku / Oglasa aprajema tudi oglasni oddelak Jutra" v Ljubljani $ Poitnl čekovni račun It 11.400 JUTRA Konzilij ob bolniški postelji Evrope VOLTIN KONGRES ZA EVROPO V RIMU. kog6 n&^aj dn’ zboruje v Rimu »Voltln ni rSir* za ^vr0p0a>113 katerem so zbra-Vseh !u-* znanstveT,'ki in politiki skoraj Učit’ Namen tega kongresa je pro-2i Vsa Evrope se tičoča vprašanja, evrkl pa vPrašanja pojma In položaja kom Ske kulture in civilizacije. Marsi-bi se utegnilo zdeti, da ta kongres kotVazen’ da je dosti manj pomemben $ke S° raz.ne dru«e po'itične in gospodar-konference, tičoče se neposrednih kor zadev. Stvar pa ni taka. Ka- dar ZVen* rnorda navidez čudno, je ven-v p;es, da je Voltln kongres za Evropo Krniu dosti važnejši In bi mu moral ves ^ r°Pski tisk posvečati več pažnje, ka-V|. mu je posveča. Saj gre tu za ugoto-žlezni kontinenta, ki je vsaj dva Sf £ let stal na čelu sveta in ustvaril v za prav vse, kar ima sedanje kul-p. 3 in civilizirano č'oveštvo. Obenem Balti kongres po ugotovitvi bolezni j*' tudi zdravilo, ki je nujno in neob-gn° Potrebno. f ,VrOpa, stara zibelka človeške kultu-rji J® bolna! Španski delegat, rektor mad-je univerze S a n e h e z Albornos j “eial na peti seji kongresa, »da je po-na vzhodni sredozemski kotlini pred J^kim zavojevanjem ali pa rimskemu ,"%stvu pred razpadom«. Izgubila je Arno, politično in gospodarsko orien-j Ciio in zašla v usodno krizo, podobno *°niji vročičnega bolnika. Moč kulture ,r°Dada, jj^pzofija je. potisnjena v stran poteptana po materializmu vsak-Kn'0sti, ki se duši v svojem lastnem in v duhovni nemoči. Zato dobiva v^na borba v narodih in med narodi skdno odurnejše oblike najbolj barbar. . ®*a egoizma. Smisel m čut potrebe po j“®elovanju se gubi, nad intelektom in Cii ua'ci širokih pogledov in koncep-zniagujejo puhli demagogi brez etične C°ve. En sam primer: Nemčija. Velika ki.*3 Nemčija se je vdala dvema ne-W.nima kričačema; Hitlerju (faSl-,, in T h a 1 m a n n u (komunizem). Za- p.,.Jhe se je porazgubilo, ni ga več ne v p'ličnem nc v gpspodarskem in celo v kulturnem življenju. In iz nezaupa' kje. se dviga strah, iz strahu oboroževa-m : Pripravljanje smrtnega udarca Evro-'a njeni dvatisočletni kulturi! t-“cd tem pa, ko tone Evropa v stra-v e,ri kaosu, ko se bolj in bolj pogreza pgoniji, vstaiajo na njenih mejah tem-t..Pošasti, prežeče na plen bolnega, umi-J°česra kontinenta: to so boljševizem, amerikanizem in kolonializem. Rusija, vodena po Gruzincu Stalinu s skrajne azijske periferije Evrope, se pripravlja kakor tiger na napad. Če bi zmagala, bi bilo na mah konec vseh kulturnih pridobitev. Zavladal bi enostranski barbarizem nekulturnih, samo po egoističnem instinktu materializma vodenih 'mas. V prahu bi bila svoboda duha in dela. Zmagala bi tiranska dogma nove krute vere Leninove. Na drugi strani stoji Amerika, zrastla iz racionalističnega materializma, iz nekulture, hlepeča samo po materialnih dobrinah, zasužnjujoč s strojem svobodo in vrednost človeka kot posameznika ta skupnosti. Evropa jo je rodila s svojim slabšim delom sinov, sedaj pa bi rada zasužnila Evropo, napravila iz nle svojo gospodarsko kolonijo. Tretja nevarnost so narodi, ki se imajo Evropi za-hva’iti za ves svoj napredek, za dvig iz divjaštva. To so prebivalci izvenevrop-skih posestev evropskih držav. Pripravljajo se na boj proti Evropi, Evropa Pa brez njih ne more živeti, propadla bi go* spodarsko in izumrla od lakote. Vse to so problemi, s katerimi se mora ukvarjati Voltin kongres za Evropo v Rimu. Ugotoviti mora natanko sedanje stanje im. najti solucijo, ki jo bo priporočal v rešitev. Nekateri predlogi so bili že stavljeni. Italijan C a p p o 1 a je predlagal pot k obnovitvi klasicizma in hvalil — fašizem. Razumjivo, a moral bi se zavedati, da je fašizem le malo, le za spoznanje manj nevaren kakor boljševizem. Tudi kultura, ki jo on lahko ustvari, je le enostranska, dočim je osnovno bistvo prave evropske kulture le absolutna svoboda! Boljši je bil predlog Orestana, ki je priporočal stalno in močno organizirano kolaboracijo vseh svetlih duhov celotne Evrope, dočim je šel najdalje Španec Albornos, zavzemajoč se za Briaudovo zamisel Panevrope, samo na še širši bazi, m evropskih združenih državah po primeru severnoameriških. Svoj govor, ki je vzbudil veliko pozornost, je zaključil z besedami: »Evropa se bo mogla rešit! le tako, da združi svojo kulturo in da ustvari enotno celinsko državo!« Bolezen bo Voltin kongres za Evropo torej gotovo ugotovil, priporočal bo tudi zdravila, če enotna ali ne, je težko prerokovati, vprašanje pa je: — kaj bo rekel pacient! Ali se bo zavedel še pravočasno, da je njegova bo'ezen zares nevarna in da je napočila že dvanajsta ura potrebe po zdravljenju? Odkritje skrivnostnega zločina v Neaplju Neaplju in riMu so našli tri zaboje, v katerih so bili DELI TRUPLA NEZNANE ZENSKE. SIM’. 19. novembra. Predvčeraj- kaj delov telesa. V drugem zaboju so *ni je bil razkrit na kolodvoru v nato dobili še roke In noge. Istočasno ar>Hu strašen zločin Nekdo je po pa so v Rimu na vlaku našli še tretji ***-*•■- -* — zaboj, v katerem so bik vsi ostali det! trupla, o katerem menijo, da gre za okrog 30 let staro žensko. Zaenkrat še ni nobenega sledu o zločincih, niti se ni mogla ugotoviti identiteta umor-ienke. I0du brzovtaka pustil na peronu 'lesena zaboja. Ker so ni nihče lakot n fon lasMk, so ilh železniški J?benci odnesli v shrambo za naj-le Predmete. Med prenosom se je eh zaboj odnrl In v njem so našli asnike zavito žensko glavo in ne- AMERIŠKI DEFICIT. h^ASHlNGTON. 19 novembra. v !i 'm se objavlja, da znaša deficit r nem proračunu v prvih 4 in k. nosečih tekočega proračunskega 4(. 'Pričetek leta s 1. julijem) 109 J°nov dolarjev. ŠTUDIJ ALBANCEV V ITALIJI. PARIZ, 19. novembra, iz Tirane poročajo, da je albanska vlada sklenila poslati v Italijo na daljši študij v tamkaišnje kmetijske šole 28 uradnikov ministrstva za narodno gospodarstvo. Ozadje nemške vladne krize PAPENA JE PRISILIL K DEMISIJI GENERAL SCHLEICHER V SPORAZUMU S HINDENBURGOM. — PRED AVDIENCO ADOLFA HITLERJA. BERLIN, 19. novembra. V ogromni množici nemških in tujih komentarjev, glasov, verzij in več ali manj verjetnih in neverjetnih vesti Izhaja iz kaosa, ki ga predstavlja danes notranja politična situacija v Nemčiji, samo eno, da je odstop Papenove vlade izključno le manever vojnega ministra generala von Schleicherja in da hoče dokazati ta general ter polkovni tovariš maršala Hindenburga, da je vlada narodne koncentracije nemogoča in da se nato v okrepljeni formi nadaljuje dosedanji režim, čeprav tudi brez kancelarja v demisiji von Papena, ki ga je von Schleicher dvignil na svojih ra-mah in ga sedaj brez milosti vrgel. To je danes dejstvo v zvezi z nemško krizo. V razvoju razmer v tej smeri lahko nastopijo razue etape. Ni izključena začasna povrnitev parlamentarizma v obliki nekake vlade narodne koncentracije, ni tudi izključena možnost, da se na kancelar-skem stolu, na katerem je prvi sedel Bismarck, znajde Hitler, končno pa celo niso Izključene še veliko strašnejše možnosti, če bo vse to potrebno, da se do temelja diskreditirata parlamentarizem In demokracija v Nemčiji. Zaradi tega ni važno, kako se bo danes končalo konzul-tiranje strankarskih voditeljev pri predsedniku Hindenburgi!, važno tudi ni, za kaj se bo odločil starina maršal v teku bodočega tedna, in je zato razumljivo in edino pravHno stališče socialnih demokratov, ki so odklon!!! vsaka pogajanja s Papenom in je njihova odklonitev bila tako jasna in odločna, da ni ostala brez vpliva na Hindenburga, ki je debro premislil, ali ne bi poklical tudi socialne demokrate In doživel ono, kar se je pripetilo Papenu, čeprav, nedvomno, v mnogo vljudnejši obliki. Medtem Je pa popolnoma napačno domnevanje, da gre vse to v cilju restavracije Hohenzollerncev. Nikakor ne! Maršal Hindenburg in general Schleicher sta v prvi vrsti vojaka in jima je predvsem pri srcu vojska ter zasledujeta samo en cilj, da se v Nemčiji zopet vzpostavi armada, z njo pa tudi moč in vpliv starega militarizma, pri vsem tem pa je najpoznejša in še zelo daleč monarhija. Če bo ustrezalo njunim interesom, ni izključeno, da bo zadnja etapa celo izostala. Generalom se v tem pogledu ne mudi. BERLIN, 19. novembra. Zaradi dolžnosti voditeljev strank, da ne smejo o svojih pogovorih s Hindenburgom ničesar izdati, doslej ni bilo mogoče ugotoviti nobenih novih momentov nemške vladne krize. Policija je z ozirom na danes najavljeno avdijenco Adolfa Hitlerja pri državnem predsedniku določila na Wil-helmstrasse obsežne varnostne odredbe, ker se zadnje dni zbira tam velika množica radovednežev. Pričakuje se, da se bodo zbrale tudi velike množice narodnih socialistov in hotele prirediti svojemu voditelju ovaciie. Iz informiranih krogov se doznava, da so narodni socialisti še vedno optimistično razpoloženi in upajo na uspeh. »Vossische Zeitung« prinaša iz Rima izjavo Gohringa italijanskim listom, v kateri pravi, da je sporazum med Hitlerjem in Papeuom popolnoma Izključen. Prav tako se narodni socialisti tudi z drujrfml strankami ne bodo mogli sporazumeti na parlamentarni osnovi. Narodni socialisti morejo prevzeti vlado in odgovornost samo tedaj, če se jim zagotovi popolna avtoriteta. Hiilerfevci proti monarhiji BERLIN. 19. novembra. V narodno-sociailstični korespondenci za Prusko objavlja poslanec Kube ostre napade na monarhistično gibanje, posebno se pa obrača proti bivšemu prestolonasledniku, kateremu sporoča, da ni tisti mož, kateremu b! narodni socialisti lahko zaupali svojo »tretjo državo«. Francoski proračunski primanjkljaj PARIZ, 19. novembra. Kakor se govori, sta sporočila finančni minister in minister za državni proračun finančnemu odboru zbornice, da je plačilo davkov v oktobru zaostalo daleč pod pričakovanjem. C« bo nazadovanje državnih dohodkov še nadalje tako močno, bo deficit državnega proračuna visoko presegel 12 milijard, kakor se je računalo prvotno in bo znašal nedvomno 25 do 29 ndlltard frankov. JAPONSKI USPEH V ŽENEVI. LONDON, 19. novembra. Ženevski dopisnik »Daily Telegrapha« dozirava, da svet Društva narodov tokrat ue bo razpravljal o poročilu lorda Lyttona v celoti, temveč bo obravnaval samo nekaj posameznih delov poročila, dočim bo ostali del osta' za januarsko zasedanje svčta. Dopisnik doznava nadalje, da se zasedanje Društva narodov glede tega vprašanja ‘ne bo sestalo pred februarjem aH marcem. Japonska želi, da Lyttonovo poročilo sploh ne pride pred sejo Društva narodov, temveč da ga prouči svčt sam in ga tudi sam reši. BANKROT EVROPE. WASH1NGT0N, 19. novembra. Ameriški narodni poslanec Brytton je v nekem govoru zahteval, da morajo Združene države prisiliti evropske države dolžnice. da plačajo svoje dolgove. Če tega evropske dolžnice ne bodo storile, naj jih Združene države proglasijo za bankrotne preko haškega razsodišča. FRANCOSKA DAVČNA AFERA. PARIZ, 19. novembra. Državno toZi-teljsUvo je na uradno prijavo uvedlo obsežno preiskavo v zadevi afere o odtegovanju od plačevanja državnih davkov. Izvršilo je tudi že hišno preiskavo pri grofu de Chabrignaeu. Grof je bil kore-spondent neke ženevske banke in je obtožen, da je izplačeval kupone, ne da bi odtegoval pri tem dajatve za državo. POLJSKA IN POLARNO LETO. VARŠAVA, 19. novembra. O priliki polarnega leta 1932-33 organizira poljska komisija za polarno leto brezžične prenose z Medvedjega otočja, kjer se mudi neka poljska polarna ekspedicija. NOV ATENTAT V BARCELONI. MADRID, 19. novembra. V Barceloni so vrs‘i neznanci na zelo obljudeni ulici dve bombi, ki sta eksplodirali z veliko silo. Pri tem je bilo težje ali lažje ranjenih 15 oseb. O, storilcih ni sledu. NAD BOHINJEM SE RUŠI PLAZ. LJUBLJANA, 19. novembra. Na hribu Pršiču nad Bohinjem je nastaja pred nekaj dnevi 150 metrov dolga in 4 metre široka razpoka in obstoja velika nevarnost, dia sc bo del hriba utrgal in zgrmel v dolino. Ogrožena je elektrarna, hotel »Zlatorog« in več drugih poslopij. / Stran 2 Mariborski »V E C ER NIK« Jutra ■■■——a—i 'itim—m mit miii m VMariboru, dne 19. XI. 1931". Dnevne vesti Program gostilničarskega izleta v vinske gorice GOSTILNIČARJI! Do 23. t. m. je še čas, da se priglasite za Izlet v Slovenske gorice, kjer bomo obiskali vse vrhove, na katerih zori in raste najžlahtnejša vinska kapljica. Ne odlašajte s prijavami niti ure in storite to takoj, dokler je še čas. Prijave sprejema Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru, ki je tudi organizirala izlet z namenom, da se gostilničarji spoznajo z vinogradniki in stopijo z njimi v direktne kupčijske zveze. Naj ne bo nikogar Iz naših vrst, ki bi ne pohitel z nami in tako koristil sam sebi. Kakor smo že poročali, priredi Zveza gostilničarskih zadrug ob času 29. m 30. t. m. dvodnevni izlet v Slovenske gorice z namenom, da bi se navezali naši gostilničarji na direktne stike z vinogradniki in si ogledali njihove zaloge ter poskušali njihov žlahtni pridelek. Izleta se bodo udeležili v večjem številu tudi gostilničarji iz savske banovine in iz Avstrije. Zveza je določila za izlet tale program: V ponedeljek 28. t. m., na predvečer, se bodo sestali gostilničarji pri »Orlu«, kjer bo pozdravni in prijateljski večer. V t o r e k 29. t. m. krenejo izletniki ob 6. uri zjutraj z avtobusi do Ormoža, kjer bo kratek postanek. Iz Ormoža se odpeljejo v gorice v Brebrovnik, na Vinski vrh, Hum, Pavlovski vrh in Stanovo, kjer bodo obiskali razne vinske kleti. Po kosilu pri Sv. Miklavžu se bo podala prva skupina preko Jeruzalema in Cerovca v Ljutomer, druga pa si bo ogledala vinske zaloge nemškega viteškega Teda, vzorne vinske k eti v Velikem Strmcu in Rinčetovi grabi. V Ljutomeru pa bo skupna večerja. V s r e d o 30. t. m. zjutraj se odpeljejo izletniki iz Ljutomera do Hrastja-Mote. Od tam se bodo popeli na Kapelo, kjer si bodo ogledali trsnico. Popoldne pa bodo obiskali vrhove Boračevo, Janžev vrh, Hercegovščak in Plitviški vrh ter prispeli v Gornjo Radgono, kjer jih bo čakalo pravo presenečenje. Iz Gornje Radgone se vrnejo domov preko Sv. Trojice in Sv. Lenarta. Ljudska univerza v Mariboru. Danes v soboto, dne 19. novembra ob 20.15 koncertira »Ouatuor de Bruxelles« v veliki kazinski dvorani. Na sporedu so Brahms, Beethoven in Debussy. Komorni kvartet igra pod pokroviteljstvom belgijske kraljice Elizabete. Priljubljeni trio Brandlove, ki-si je v poslednjem, času pridobil s svojimi koncerti v tujka odličen sloves, koncertira v mariborskem gledališču jutri v nedeljo 20. t. m. — Dopoldne bo ob pol 11. uri matineja za dijaštvo po cenah od Din 2 do 7. — Pri tej matineji sodeluje poleg tria Brandlove tudi gdč. prof. Vedralova (petje, spremlja na gasovirju g. prof. Mirk) ter učenka ge. Brandlove gdč. Rei-ser (gosli). Za to matinejo ne bodo nalepljeni posebni lepaki. — Zvečer ob 20. uri pa bo koncert z izbranim sporedom, ki obsega Mendelssohna, Handla-Halvor-sena im Rusa Aremskega. Veljajo dramske cene. Družabni večer prirede mariborska sokolska društva v soboto 19. t. m. ob 20. uri v Narodnem domu v korist novi sokolski postojanki na Pohorju. Mariborska sokolska društva so namreč najela na Pohorju Glažuto, ki jo bodo preuredila, da bo nudi a v zimskem času prepotrebno zatočišče smučarjem-Sokolom, poleti pa bo sokolski deci dom letovanja. Zato vabijo sokolska društva bratsko vse članstvo, da se družabnega večera udeleži v Čim večjem številu in s tem pokaže, da je vk jub hudim časom vedno in povsod pripravHeno žrtvovati se za čim večji razmah Sokolstva. Režijo prireditve je prevzel Sokol I. in bo nedvomno družabni večer eden najlepših sokolskih večerov. Vstopnina je 5 Din, za dijake pa 3 Din. Naj ne bo nikogar iz sokolskih vrst, ki bi manjkal na družabnem večeru. Narodni železničarji, udeležite se jutri dopo'dne ob pol 10. uri v veliki dvorani Narodnega doma vsi brez izjeme javnega shoda, da tako dostojno manifestirate za svoje interese. Shod sklicuje podružnica Združenja jugoslovanskih narodnih železničarjev in bodo poročali o položaju železničarjev predsednik centralnega odbora inž. Djurič in delegati raznih oblastnih odborov. Železničarji, jutri vsi na shod! Nočni napad iz zasede Krvav dogodek v Levaničih pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Mirno vasico Levaniče pri Sv. Urbanu pri Ptuju je sinoči razburil krvav dogodek. Ko se je vračal iz trafike domov 351etni posestnikov sin Josip Horvat, sta ga napadla neznanca in mu brez povoda razparala trebuh. Horvat je obležal na tleh v mlaki krvi im so ga takoj prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Danes dopoldne se je smrtno ranjeni Horvat toliko zavedel, da je izpovedal, kako se je dogodil krvav napad. Ker mu je zmanjkalo cigaret, si je šel po nje takoj po opravljenem domačem delu. V trafiki se ni mudil dolgo, a ko je nato zavil za neko hišo, je opazil v mraku dve senci, ki sta se pregibali. Radoveden je stopil bližnje, toda v tistem hipu je že začutil v trebuhu ostrino dolgega noža. Za zločinskimi napadalci je bilo takoj uvedeno poizvedovanje. Doslej je ugotovljeno, da je bil eden napadalcev posestnik Svetko Koser iz sosedne vasi, pri katerem so našli okrvavljeno staro avstrijsko sabljo, s katero je zabodel Horvata. Ranjemčevo stanje je skrajno nevarno. Mestni župan g. dr. Lipold je odpotoval danes na konferenco Zveze mest na Su-šak. Z njim je odpotoval tudi ravnatelj mestnega knjigovodstva magistralni svetnik g. Barle. Noco] Je v gledališču premiera vesele in izredno zabavne burke ameriške pisateljice Margarete Mayo »Moje dete« (Ba-by mine). Režira H. Tomašič, nastopijo Kraljeva, Savinova, Tovornikova, Za-krajškova. Harastovič, Nakrst, Furijan, Tovornik in Blaž. Ta burka je imela zlasti v Beogradu in Zagrebu velik uspeh. PRI TRGANJU V ZOBEH IN (SLAVI navadno priporočajo |j| za masažo Steklenica 14 Din Oglas icg. pod S. Br. 25.892/32 Nov podpredsednik Zbornice za TOI. Minister trgovine in industrije je na predlog banske uprave razrešil dolžnosti odstopivšega podpredsednika Zbornice za TOI in načelnika obrtnega odseka g. Engelberta Franchettija, obenem pa imenoval za zborničnega podpredsednika g. Josipa Rebeka, ključavničarskega mojstra v Ljubljani. Za č'ana Zbornice za TOI je bil istočasno imenovan g. Josip Vindišer, mesarski mojster iz Novega mesta. Ravnateljstvo državnega rudnika Velenje sprejema do 28. novembra t. I. ponudbe glede dobave 600 kg strojne masti, 600 kg strojnega olja, 10 žarnic, 15 kg grafitiranih azbestnih vrvi, 30 m o-kroglegia jermena, 20 zavitkov svetlo-pisnega papirja »Ozalid«, 20.000 krajnikov, 300 m jeklenih žičnih vrvi ter glede dobave parnih ventilov in grafitnih loncev. Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Mintafikova lekarna »Pri Orlu« na Glavnem trgu. Gasilno In reševalno društvo. Od jutri do prihodnje nedelje je v priprav'jenosti 1. četa. Četnik Rudolf Glabučnik. V primeru požara in nesreče kličite telefonsko številko 23-36 ali 22-24. Lepo pohištvo bi radi? Oglejte si izložbo stare in ugledne domače tvrdke Ernest Zelenka v Ulici 10. oktobra št. 5, kjer dobite vsakovrstno pohištvo in tapetniške izdelke lastne delavnice po solidnih zmernih cenah. Če že kupite, kupite tam. Prečitajte tudi današnji oglas! Borza dela išče orodnega ključavničarja, oženjenega žagarja brez otrok in pletiljo*' Pa tudi izbritje vratu pri ženskih frizurah bo postalo z uporabo Nivea kreme ugodneje. Pred britjem in sicer pred usmiljenjem se morate vedno natreti z < NIVEA -CREME NIVEA' ULJEM ne premočno, ker preprečuje ustvarjanje pene! Natrete se lahko že zvečer. Koža bo postala voljna, brada se bo omehčala in vec ne boste trpeli zaradi rdečih razpoklin na licu. Jngosl. P.Beiersdorf & Co. d-zo*. Maribor, Gregorčičeva ulica 24 55» Službeni! list dravske banovine objavlja v letošnji 91. številki pravila o opravljanju praktičnega učiteljskega izpita za učiteljice gospodinjskih šo! in tečajev, spremembo pravilnika za uporabljanje zakona o zaščiti domače lesne industrije; popravek v uredbi o spremembah in dopolnitvah uredb o skupnem davku na poslovni promet; nadalje popravek k spisku luksuznih predmetov; pravilnik za izvrševanje dimnikarske obrti ter maksimum cenik in razne objave iz »Službenih novin«. Štiri stopinje pod ničlo je kazal davi ob 7. uri toplomer. Čim se je vreme zvedrilo, -je pritisnil precejšen mraz, ki je prav občuten zlasti na jugu naše države, kjer pokriva vrhove Peristera in pogorja nad Bitoljem že nekaj dni sneg. Tudi v Liki je pričelo včeraj snežiti, dočim imajo v Hercegovini pomfadansko vreme. Na mnogih vrtovih so se razcvele češnje in slive. Tlakomer je kazal davi ob 7. uri pri 17.3 stopinjah 746.6, reduciran na ničlo pa 744.5. Vremenski preroki nam sicer napovedujejo, da bo vedro vreme ostalo nekaj dni. Ceneno meso. V ponedeljek 21. t. m. bodo proda*i na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici 400 kilogramov telečjega mesa po 6 Din, in sicer do 2 kg na osebo. Ljudska samopomoč v Mariboru naznanja cenj. občinstvu, da g. Aleksander Korač, stanujoč v Linhartovi ulici 25, ni več naš zastopnik in da nima pravice nabirate za nas člane. Za telovadno akademijo Sokola Mari-bor-matica se dobijo vstopnice od ponedeljka naprej v trgovinah Brišnik in Bu-reš. Nakup vnaprej se priporoča, ker je vstopnic že večkrat zmanjkalo. Stojišč se bo izdalo ie omejeno število. Istotam se bo dobila tudi spomenica s celotnim sporedom po malenkostni ceni. Nagradni natečaj za idejne skice lepaka ljubljanskega velesejma. Uprava Ljubljanskega velesejma razpisuje natečaj za idejne skice za umetniški plakat *vee-seimske prireditve v juniju 1933. Idejne skice morajo biti izvedene umetniško, največ v štirih barvah. Format mora obsegati vsaj 25*17 cm. Besedilo: XIII. mednarodni velesejem v Ljubljani od 3. do 12. VI. 1933. Avtor nagrajene idejne skice je zavezan sestaviti v litografičnem zavodu tudi besedila na lepaku v 5 drugih jezikih. Natečajniki morajo poslati z geslom oprem jene idejne skice do 13. decembra 1932 opoldne ravnateljstvu Ljubljanskega velesejma. Istočasno se mora poslati točen naslov v zapečateni kuverti z navedbo gesla idejne skice. Predvidena je ena nagrada po Din 1000, dve po Din 500 in dve po Din 250. Avtor s prvo nagrado nagrajene idejne skice mora v 8 dneh po objavi izvršitvi pravi plakatni osnutek v ve’ikosti 63*95 cm, popolnoma gotov za vročitev litografičnemu zavodu, za kar prejme nadaljnjih Din 1000, ki so izplačljivi, čim predloži litografični zavod prvi poizkusni odtis. — Uprava Ljubljanskega velesejma. Glavne prireditve Ljubljanskega velesejma v letu 1933. Uprava Ljubljanskega velesejma sporoča, da bo XIII. ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem od 3. do 12. junija 1933. Jesenski velesejem »Ljubljana v jeseni« s prik'jučenimi razstavami gospodarskega in kulturnega značaja pa bo od 2. do 11. septembra 1933. Aretacije. Včeraj je policija aretirala štiri berače: Matijo T., Martina G., Alojzija R. in Toneta Z. zaradi prepovedanega beračenja ter nočno ptičko Marijo J., ki je v poznih urah kolovratila v družbi nekih moških pijana po mestu. Franc Jožefova grenčica povzroči lahko odvajanje. Na.-odno gledališč* Repertoar. Sobota, 19. novembra ob 20. uri »M0!* dete«. Premiera. . n. Nedelja, 20. novembra ob pol 11. uri »d jaška matineja«. — Ob 20. uri »Konc tria Brandlove«. Dramske cene. Ponedeljek, 21. novembra. Zaprto. Torek, 22. novembra ob 20. uri »Go511 ministrovka«. Red C. Celjsko gledališče. Nedelja, 20. novembra ob 16. uri ski grofje«. Zme no povišane cene'^ Ob po 21. uri »Friderika*. Gostova Narodnega gledališča v Mariboru-^ Da osvežite kri, pijte nekaj dni redoma zjutraj čašo naravne »Franc J žefove« grenčice. Od mnogih zdravntK predpisana »Franc Jožefova« voda i*3 nava delovanje črevesja, krepi želo« izboljšuje kri, pomiri živce, povzroiJi, se človek splošno dobro počuti in 33 ' 0 jiasno glavo. »Franc Jožefovo« 8ren, ^ se dobi v vseh lekarnah, drogerijah špecerijskih trgovinah. . Gojzerji na obrok® »Tempo“ čevlji oP A CELJE i» ASkerčeva 3 Slov«*** Lutkovno gledališče Sokola-matice j#* v nedeljo 20. t. m. ob 15. uri narou pravljico »Rdeča kapica«. Vse prijatelje mladine prosimo, da setijo mladinski koncert jutri 20. poldne ob 16. v »Unionu«. Osobito> ugajal nastop srčkanih palčkov, ki ri3 hišico za revnega dečka. — Odbor d! štva za podporo revnih učencev v n riboru in P. R. K. ... v Viničarji med seboj. V neki viničar’Ln Spodnjih Žerjavcih so pred dnevi se . pri vinskem moštu viničarji, med j1 J tudi 261etni Alojzij Brumen. Beseda^ dala besedo in skočili so si v lase' LJUBLJANA Gledališka 4 Hal' uma oeseuo in skoči i so si v i«-3— ., \g bolj korajžen je bil neki Volgemuth, K 'v segel po nožu in ga zasadil Brunu' v hrbet. Brumen je moral iskati pom° mariborski bolnišnici. Ce se mesarski pomočnik zaleti * tomobil. Ko je vozil sinoči po Alek drovi cesti v smeri proti Glavnemu , Volkerjev šofer France V. in prehitel P Trgovskim domom neki tovorni av’gV, je zaletel s kolesom v njegov ose je to mesarski pomočnik Anion P. acjc» bil močan in se je pomočnik pri P“^ef s kolesa lažje poškodoval na obratu. je šofer opazil nezgodo, je ustavil ^ V tem hipu pa je že priletel za n.JIIT! feP-sarski pomočnik in prisolil šoferju ^ ^ ko zaušnico. Nastal je prepir, W končal pozneje na policijski stražnic • s0 slišane so bile tudi nekatere priče, opazovale ves dogodek ter izpoved * 'p ni šofer čisto nič kriv. Šofer bo boj c mesarskega pomočnika najbrže toz • Onemoglost na ulici. Ko se je • ^ vračal jjo Tattenbachovi ulici Pr0 1 „3- 471etni de'avec Jakob Antolič, m se enkrat postalo slabo, da je omed ^ zgrudil na tla. Poklicani reševalci^ ^ enkrat postalo slabo, da je °me“'j'V0 p zgrudil na tla. Poklicani ka prepeljal na dom v Kraljeviča M c0- • , m t. fl1. Sejem za prašiče. Na sejem • jzZa so pripeljali 212 prašičev. Ce 0 bi bilo na mestu, da se spomnimo "velike požrtvovalnosti tega važnega humanitarnega društva. Že štiri mesece po ustanovitvi lige je bil otvorjen v Stolni ujici moderno urejen ambulatorij, ki se je uato stalno izpopolnjeval. Pravi tako •mul« po ustanovitvi je liffla začela razpošiljati po vsej Sloveniji na tisoče pro-^saudnih brošur hi letakov, da znova Poživi boj proti jetiki. Izdelala se je sta-hstika o umrljivosti za jetiko v Maribo-ru % zadnjih petdeseta letih. Županski u-orožniške postaje,- šole in zdravni-So prejeli poizvedovalne pole. Kmalu 50 se znašle po vseh javnih lokalih v ®fstu in po obeh okrajih tablice: »Ne ®'iuvaj na tla!«. Liga je podprla tudidelo rVete vojske s tem, da .ie nakupila 500 ,zvodov brošure »Boj alkoholu!« in jih razpos'a!a golam. Na šolah so se vpeljali ®Totituberkulozni in protialkoholni dnevi. a Pobudo lige so zdravniki predavali sedaj v šoli sedaj v tovarni. Več let je pošiljala bolehno deco v Topolščico, ^er je razpolagala z desetimi posteljami. ■J?1 se ie to moralo ukiniti leta 1927. ra-1 Pomainijkanja kredita. .Krona delovanja lige pa je bila brez dograditev in predaja oddelka za “mično bolne javni bolnišnici dne 20. vjtoa 1927, ki je stal okrog enega milica dinarjev. Z velikodušno pomočjo *>aosti se je zbralo toliko sredstev, da je liga lahko opremila oddelek z 18 posteljami in z vsem potrebnim. Pozneje je oddelek prejel od lige tudi radio-aparat z 20 slušalkami, ki ga je lisi po zelo u-godnih pogojih prepustila tvrdka A. Mla-ker. V zadnjih letih se je liga morala boriti z velikimi težkočami, in to pač v prvi vrsti radi tega, ker so sčasoma odpadle vse stalne subvencije, ki jih je društvo prejemalo dolga leta. Ker je bila radi tega nevarnost za obstoj ambulato-rijas je liga prepustila upravo in seveda tudi vzdrževanje ambulatorija Zdravstvenemu domu. Za svoje drugo desetletje si je Protituberkulozna liga v Mariboru nadela veliko in plemenito nalogo: radi težkih socialnih in gospodarskih razmer, v katerih žive prav siromašni bolniki, hoče liga zgraditi Protituberkulozm azil in apelirati pa najširšo javnost, da po svojih močeh podpira to človekoljubno akcijo, ki bo našemu mestu v čast in ponos. V soglasju in ob podpori društva hišnih posestnikov in društva najemnikov v Mariboru bo liga pobirala od vsakega najemnika endinarski prostovoljni mesečni prispevek, ki ga bodo prevzemali hišni gospodarji ob priliki pobiranja najemnine, in seveda tudi sami prispevali k akciji. Tej svrhi bodo služile posebne pole. Protituberkulozna liga se nadeja, da bo vsakdo radevolje podpiral to človekoljubno stremljenje in po svojih močeh prispeval k čim hitrejšemu in lepšemu uspeh« akcije, o katere poteku se bo sproti poročalo. Poljčane Ptuj t Oče in sta. V družini viiričarja Franca Kfajnca v Gorenjskem vrhu je bilo že 'kije časa napeto razmerje, posebno hu- sta se gledala oče Franc m sin Tone. nrišlo je. tudi že opetovano do spopadov 'Bed obema. V sredo 16. t. m. se je vnel Zopet prepir, med katerim je Tone Krajnc f Pijanosti segel po sekiri in svojega oče-k s topim delom tako hudo obdelali, da ga morali prepeljati v bolnišnico. 67 et stari oče ima nevarne poškodbe na jn m je nevarnost, da podleže ?°%dbam. Vzoren sin je po dejanju zbe-lal in se skrivali, dokler ga orožništvo iz ^Vrča ni izsledilo. Dne 18- L mj. ?? ga Bfetirali in izročili okrajne™’ sodišču v Ptuju. , Brat In sestra. Ignac černezl, delavec , Vintarovcev, se je v vinjenem stanju %egai s svojo 221etno sestro Alojzijo. mu je ugovarjala, je segel po nozu 'B So zabodel 2 krat v levo roko pod lak-"tai. S težkimi poškodbami so jo spravi- ^•Udwig Thoma: Uradnik v nebesih ^ogledal je okrog sebe in urezal tak "braz, da je bilo jasno, da hoče reči: »Alj je to vse?« Pred njim je sedel sredi skodranih an-*Mčkov neskončno dober in smehljajoč jj6 starec, ki je bil oblečen v temnomo-V 2 zlatimi ključi pretkano obleko. Bil je sveti Peter, ki je našemu Strdki prijazno pokimal in dejal: »Tu si, koj sin’ Pozdravljen v našem kraljevi« Bradnik je nekaj zamrmral . »Kaj praviš?« ga je vprašal sveti Pe- »Lahko bi me bili še nekaj časa pu-zunaj. Saj se ni tako mudilo«. In 1'iegov nevoljen obraz se ni hotel raz-jkniti. ' »Toda, Martin!« je zaklical apostol. P si prvi, ki na tem mestu ne vriska ^ veselja«. »2 vriskanjem že ne bo nič; jaz bi bil Vftsel, ge bi sedel spodaj ob četrtinkl vtaa«. jBeter se je obrnil smeje na angelčke, • so sedeli okrog njega. 1 glejte uradnika, ki se bo moral na Šele navaditi«. z resnejšo besedo se je obrnil do Str-•Blce: »Pojdi, veseli se in pomisli, da je /'Brsikatero dejanje v tvojem življenju f^Iužilo kazni. Imeli smo usmiljenje s kboj«. Uradnik je opazil po povdarku, da je , eti Peter govoril kot predstojnik, zato **Colčal - w * v ■' a * li v bolnišnico. Proti rabijatnemu bratu je uvedeno kazensko postopanje. Napaden. Ivan Zula, posestnik iz Ve-lovšeka, ki je bil, kakor smo poročali, prepeljan nezavesten v bolnišnico, Še ni prišel k zavesti. Ima počeno lobanjo in še vedno bruha kri. Orožništvo zasleduje neznanega storilca, toda dosedaj brez uspeha. Agrarna reforma je na novo razlastila graščaku Lipitu v Turnišču pri Ptuju 160 ha zemlje in jo dodelila prostovoljcem in drugim agrarnim interesentom. Na tem zemljišču se nastani večja kolonija, ki bo zastopana iz raznih krajev naše države. — Domači agrarni interesenti, posebno oni z Brega, šo radi te dodelitve silno ogorčeni, ker se čutilo prikrajšani. Ptujski Špeharji prodajo slanino že pred 7. uro prekupčevalcem, dasi določa tržni red za to šele 9. uro. Gospodinje se upravičeno pritožujejo, da si ne morejo nabaviti slanine. Tržno nadzorstvo naj napravi red. Živahen mladenič s plešočim korakom ga je popadel pod roko in mu govoril s pojočim glasom: »Pojdi z menoj, čudni gost, jaz te bom vodil«. Uradnik le takoj občutil težek odpoi nasproti načinu svojega spremljevalca toda bil je tako potlačen, da ni mogel najti pravih besed, zato je nevoljen in molčeč stopal poleg angela. Ta pa je bil zelo zgovoren in je razlagal temeljno idejo rajskega življenja. »Ti moraš vedeti«, mu je dejal, »da je tu odločeno vse za neskončno veselje. Zgoraj, kamor mi ne pridemo, so vzvišeni duhovi, ki izražajo v neprestanih razgovorih svoje nepopisno veselje. Svet niki so zamaknjeni, angelci godijo, saj si slišal vzvišene glasove te godbe, mi pa h katerim spadaš tudi ti, tvorimo krdelo blaženih, naša naloga je, da po svo-jih najboljših močeh izražamo svojo nepopisno srečo. . , . V ta namen dobi vsak svojo harfo. Peljem te k nadangelu Izraelu, ki ti jo bo dal«. . . »Kaj bom počel s harfo?« ga je prekinil Strguica nevoljen. »Častil boš in hvalil«, je dejal njegov spremljevalec. »Mhm, da! Je že prav! Ker sem že pr! tako dobri volji in sploh —• — jaz ne znam igrati na harfo«. »Treba je samo zagrabiti za strune... Glej tako...« ’ , Živahni mladenič je vzel svoje godalo, ki je viselo na rdeči vrvici okrog vratu, in zaigral nekoliko. Pri tem pa ie zaplesal po toustu zdaj Gostovanje Sokola Maribor I. v Poljčanah. Jutri, v nedeljo, 20. t. m. gostujejo pri nas bratje Mariborčani s svojim dramatskim odsekom. Njih spored vsebuje: 1. govor br. prof. Kende, 2. On in njegov kompanjon in 3. Ženske in denar (dve veseloigri). Prireditev bo v sokolski dvorani pri Hartnerju ob pol 19. uri. Bratje in sestre ter prijatelji Sokolstva, napolnite ta večer dvorano do zadnjega kotička! V primeru lepega vremena odigrajo gostje popoldne s SK. Bočem tudi nogometno tekmo. Smrtna kosa. Umrl je zadet od kapi v Čretniku tik Poljčam 751etni posestnik in vinogradnik Ivan Kodrič, po domače Simon. Bil je znan in čislan daleč naokrog. Pokopan je bil v petek. — Blag mu spomin! Zadnji sejem v tem letu, Leopoldov sejem, je bil precej dobro obiskan. Kramarjev je bilo krog 25. Zasedli so ves trg s svojimi stojnicami. Večino so tvorili klobučarji, čevljarji in prodajalci perila in manufakturnega blaga, kar je najbolj potrebno za zimo. Ti so največ izkupili. Mnogo življenja ie bilo tudi na živinskem sejmu. Ovce Iz Boča so izginile. Te dni je izginilo iz Boča osem ovac. Kdor bi jih ■zalotil a’’i drugače izvedel kje da so, naj to sporoči bočkemu oskrbniku, g. Jermanu. Političen shod. Jutri v nedeljo 20. novembra bo v gostilni Hartnerjevih dedičev v Poljčanah ob 15. uri političen shod. Poslanca g. Krejčija, ki bo poročal o naj- M Q n. v n t proračunski in kandidacijski odbor, ki »3 takoj sestali; skupščina pa je bila f' di svečanega odkritja spomenika bosanskemu narodnemu borcu Petru Kočic i prekinjena in se je nadaljevala ob • uri popoldne- — Po verifikaciji j11311 / tov ter poročilih glavne uprave in na ’ zornega odbora, ki so bila živahno spr' jeta, je prejel stari odbor razrešnico, n ' kar so bili pri volitvah izbrani v no' upravo bratje: dr. Ivanič, ing. Nedeljk * vic, dr. Magolič, Gojič, ing. Vukelič, r®' natelj Kunaver, ppor. Radenovič, Tos vič, Rajkovič, Svirac, Kostič, Macura s Dobrila Popovič. Po volitvah je bil v celoti sprejet pf®” log zakonodajnega odbora za PraV ,L za župe, stege in kroj, o čemer ie zaK tiodajni odbor razpravljal na sejah časa zveznega tabora v Zagrebu in 9, 5. novembra v Banji Luki. Novi PraVj. niki stopijo takoj v veljavo in glavna uprava že te dni razposlala v® nim in stegovim upravam. Drugi sklepi: dosedanja razlika v p|* čevanju članarine članov, vodij, nače' kov, starešin in inštruktorjev se odpf vi in se uvede enotna članarina, kate višino sme določiti župna uprava. je Nekaj dni pred zvezno skupščino _ izšla tudi nova številka »Novega ska^ s pestro in zanimivo vsebino; nalj pozornosti vzbuja vsekakor uvodni c nek ter praktični kotiček, za vodnike P je uporabna zlasti rubrika »Igre« in »L tje«. »Novi skavt« se kvalitativno dv' od številke do številke in postaja ve® bolj vreden uvaževanja- — Celoletna3 ročnina, je 25 Din, posamezna štev' stane 3 do 4 Din, vsi dopisi pa se P šiljajo na upravo »Novega skavta«, r greb, Primorska 32. . Poročali smo že, da bo avgusta "' pri Budimpešti sestanek skavtov sveta, jamboree (izg. džembori). k' . stal 60 pengov ali 10.50 dolarjev ali P bližno 600 Din Ako prihraniš vsak 13 g sec 70 Din, torej do avgusta 1933 ,j Din, bo jamboree Tvoj! Štedi! pe Hrani! Jamboree je tik pred durmi- šel, najmanj pa takrat, kadar je let«. XII. r tI. Ko sem pa tiste noči ostal sam v šini in mraku, me je stisnila k tloffl s šna mora in pred očmi mi je vstala i . zna slika, ki ni bila ne sen ne resnfaZ. — bila je eden onih fantomov, kj . grinjaio svoja nepopisna, komaj slo netopirska krila ob vzglavjih bom’ ali pa sedajo na upehana prsa ki se zavedajo, da So'za vedno ij^g ljeni in jim ni nobene rešitve ve Vga-usmiljdnja, ne milosti in ne odpenja .. . : ' XIII. Natuaea. (Nejasen nočni privid-) gv. Tam »doli«, daleč, želo daleč oc gofi rope ... je velika gora na ,Bo.ra' n0v dvigala v somračno nebo vročičnih svoje: grozotne obrise ... ...... «e- . . . Prihajal sem na črni ladji, ki J ^ slišno brzela po mirnem morju. 3 noben, niti najmanjši veter ni 8n > s{1, se je vendar pomikala dalje, *na ju mo od neskončnega, nep°P«pej bIi-skrivnostnega hrepenenja . • • zu obale, pod velikimi črnimi g ki so izgledale kakor velika m s ^0. sta drevesa, je zadela črna J1,. ;e gl0' ralne sipine in obstala . • • ? . uk0' boka črna noč in stal sem - pfe. pan na mestu; oči uprte v «, ju'tranJe vzet od silne groze, sem čakai zore. belega snlnčnega dne Kiecte Zotli £&tiieva ženitev Komati 53 stanovanja, in koderkoli je hodila, je vodila s seboj svojo staro bolno mačko s trakovi v ušesih, ki jo je imela nepopisno rada. Ta mačka jo je spremljala povsod z žalostnim mijavkanjem. Cesto je prenočevala pri kraljici, ki je kljub vsej svoji odljudnosti sočustvovala z njo in skrbela zanjo. , Vsi mornarji z »Galeba« so jo ljubili, dasi je je bila samo ,še kost in koža. — In ona jih je hotela imeti vse, vse, ki so bili količkaj lepi in simpatični. Bolehala je za jetiko, in kadar se je napila žganja, se ji je bolezen še bolj poslabšala. Nekega lepega dne — bilo je če se ne motim meseca novembra leta 1875, ko je bila stara okoli osemnajst let, — smo nenadoma izvedeli, da je odpotovala s svojo staro jn bolehno mačko na otok Bora- Boro. Tja je odšla samo zato, da preživi v samoti svoje zadnje ure. Živela je samo Še nekaj dni.« ~ XI. Občutil sem, kako mi mrtvaški pot obliva srce. Pred očmi se mi je stemnilo, kakor bi jih zasenčil temen oblak. -. Uboga moja divja prijateljica!... Kako često se mi je približala ponoči, kadar sem se nenadoma prebudil Njena slika je vzbujala v men! neko žalostno prijetnost, neko neopredeljivo upanje, neke misli o odpuščanju in kesanju — pa se je v?e končalo v blatu In v prepadu večnega niča! .. Občutil sem, kako mi mrtvaški pot obliva srce. Pred očmi se mi je stemnilo, kakor da bi jih zasenčil temen oblak... In vendar sem ostal ravnodušen; z nobeno besedo, z nobeno kretnjo nisem izdal svoje neskončne, grenke in obupne bolečine. — Tako smo nadaljevali pogovor o svojih spominih na lepo daljno Oceanijo... V svetli kavarni, kjer so se neštete luči zrcalile v velikih ogledalih, kjer je bilo vse veselo in razigrano, kjer se je vse smejalo, pilo, nazdravljalo, vzklikalo in prepevalo — sem se tudi jaz pridružil vseobčemu koncertu banalnosti in neumnosti; in tudi jaz sem, kakor ostali moji tovariši in prijatelji, govoril: »Lepa je dežela Oceanija; lepe in prikupne so Tahitčanke; nimajo teles grške dovršenosti, toda zato so originalne, svojevrstno lepe in zato še bolj privlačne in mikavne, ljubiti pa znajo globoko, vroče in strastno . .;. Morda jih prav ziato, ker niso popolne, tako zelo ljubimo in hrepenimo po njih še davno po-tem, ko smo daleč proč od njih. Ljubimo jih. kakor lepo sadje, čisto vodo in dehteče cvetje Meni se je otok Tahiti zdel preveč lep in preveč nenavaden, ker sem ga gledal skozi čarobno prizmo svoje prevelike mladosti • • . Skratka: to je krasna pokrajina, če pride človek vanjo star 20 let, pozneje pa se je kmalu nasiti in najbolje je, da so ne vrne več tja- če ie od- Selitve vikladlšženja s pohištvenimi in odprtimi vozovi, kakor tudi izvršuje najcenejše Prva jugosl. transportna d. d. SCHENKER & CO. MARIBOR, Meljska cesta 16 — Telefon 2044. Restavraclja-Kavama A. Senica, Jattenbachova ul. Danes sobota pečeni purani in goske, porcija 8 Din. Muškatni silvanec iz Kovaškega vrta (Schmitzberger) 1 Din 8. Sprejmejo se abonenti. 3849 Flaneli barhenti čedni vzorci Sol>o s štedilnikom, eventuelno tudi opremljeno oddam. __otudenci, Vodnikova ulica 43. 3847 Iščem malo registrirno blagajno. Penudbe pod »Blagajna« na upravo tata. 3824 Opremljeno sobo z dvema posteljama in predsobo se-parirano oddam zakoncema ali boljšemu gospodu. Glavni trg 3._____________3851 Jos. Tichy I Dr. Konces, elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ul. 16, tei. 2756. proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektro-Instalacijskega b laga po konkurenCnl ceni. 1603 GospodiCna stara 22 let inteligentna, simpatična in prilagodljiva, ki ljubi šport, išče mesto kot dru-žabnica ali k deci, začetnike poučuje tudi v nemščini in glasovirju. Gre tudi na deželo. Ponudbe prosi na upravo lista pod »91«. 3852 Singer šivalni strd] na okrogli čolniček z 10 letno garancijo poceni proda mehanična delavnica Rupert Draksler, Vetrinjska ul. 11. 3845 SVI§3 (nove barve) krojaški pribor velika izbira talni fotelji, . !°ta postelje, divani, otomani, vložki, •tadrace, afrik. žima, volna, najceneje kri F. Novaku, Koroška cesta 8, Ve-^Jrinjska ulica 7. 3825 ^talijem jn prodajam rabljene peči ‘n Štedilnike ter vsakovrstne kovine, stfoje, že ezo in lito železo. Plačam po tajboljših dnevnih cenah. Justin Gu-^stinčič. Tattenhachova ul. 14. 3809 Gozd 210 oralov, blizu železniške postaje, Ugodno na prodaj. Ponudbe na uprav-ništvo pod šifro »Bukev«.______________3828 .Opremljeno sobo oddam. Gregorčičeva ulica 8 I, dvorišče. ________________________ 3836 ^Zamem i&t , - r, taceni pranje perila na dom. Aleksandrova cesta 57. pritličje št. 2. 3854 Stanovanje in hrano °ddam boljšemu delavcu. Frankopanoma 15, dvorišče levo. __________________ z oskrbo TEKSTILANA BUDEFELDT preje F. Michelitsch Gosposka ul. 14 Učenca sprejme proti primerni napitnini, kotlar Lovro Tomažič, Maribor, Sodna ulica 24. 3715 Sobo, opremljeno, solnčna lega, poseben vhod, električna luč, takoj oddam. Stritarjeva ulica 5/1. Cena Dih 275. 3800 Tovarna lesne stroke, najmodemeje opremljena, tik večje postaje, poceni na prodaj. Ponudbe na upravništvo pod šifro »Visoko rentabilno*. 3829 Lepo sobo in mailino kuhinjo s posebnim vhodom, električno lučjo, oddam s 1. decembrom. Praorotnikova ulica 7. 3856 Sobo solnčno, opremljeno, v Melju, oddam solidnemu gospodu. Naslov v upravi »Večerni-ka«. 3823 Na Teznu v zdravi, prahu prosti sofnčni in mirni legi na periferiji Maribora, ugodno na prodaj raidi preselitve, nova 10 let davka prosta hiša s tremi sobami, dvema kuhinjama, shrambo, pralnico, drvarnico, kletjo, podstrešjem in velikim vrtom, nasajenim s prima drevesi. Tezno, Gregorčičeva ulica 2. 3826 Opremljeno sobico lepo. s prostim vhodom oddam. Vil-denrainerjeva ul. 11. pt. Zura. 3846 Britje Din 2, striženje Din 4. Brusimo britve, škarje in nože Mlinska ulica 8. 3804 Lep lokal. pripraven za čevljarsko ali krojaško obrt, oddam takoj. Vprašati v gostilni Fridau, Tržaška cesta 1. 3812 Poslovodja za trgovino z barvami se takoj sprejme. Ponudbe na upravništvo lista pod šifro »Barve«. 3853 Dobro ohranjeni otroški voziček ceneno ha prodaj. Gosposka ulica 11, hodnik desnO. 38601 Nemščina brez učenja posameznih besed! Pravopis, konverzacija, moderna trgovska korespondenca. Hiter, siguren uspeh! Poskusna lekcija Din 10.—. Naslov v upravi. 3848 Volnene blago za plaite in obleke zadnje novosti 2 stanovanjski hiši. Krasna velika enonadstropna z velikim vrtom in ena pritlična z vrtom v večjem kraju zraven kolodvora, poceni na prodaj. Ponudbe na upravništvo pod šifro »Lepa lega«. 3830 Moško perilo kravate - nogavice nizke cene Vložne knjižice Mestne hranilnice v Mariboru do Din 30.000 kupim. Pismene ponudbe pod L. P. na upravo. 3842 Hiše, posestva, gostilne parno pekarno, proda Posredovalnica. Maribor, Frančiškanska ulica 21. 3844 Kupim prib’ižno 314 m dolgo mizo (budel) s predalniki in pisalno mizo za trgovino. I. Kravos, Aleksandrova 13. 3843 Enostaoovanjska hiša na prodaj. Pobrežje, Šolska ul. 5 pri Mariboru. 3839 Oddam stanovanje. Betnavska cesta 39. Pisarniška omara s predali za akte se proda. Tattenba-chova ul. 19, pritličje desno, vrata 4. _________________________________________4000 Sprejmem dobro izurjenega prekajevalca (Selcher). Samostojna moč. Naslov Ivan Javornik, mesarija, Ljubljana, Domobranska cesta 7. 3863 POSOJILNICA P. Z. * O. P. MARIBOR. NARODNI DOM Usta. ovijena . i«»z. Sprejema h Stanje htanilnih vlog 85 mili.ono« Um Rezetvrii zakladi nad 7V. miHionov Din \ . ■ i i s' . • ' - — " ranilne vloge .na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. Rentni davek olačuje iz svojega. Opravilna številka E IX .2847*2 Diažbeni oklic Dne 16. januarja 1933 dopoldne oH 11. uri bo pr podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga k. o. Vurmat vi. št. 33, 72 Cenilna vrednost: Din 109.86975 in Din 7.079*35 Vrednost pritikline: Din 6.255 (ki je zgoraj všteta) Najmanjši ponudek: Din 73.246*50 in Din 4.720*— Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri so dišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se jih ne motrlo več uveliavbati elede nepremičnine v Skodn 7dm*itella ki ie ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na Hražbeni oklic, ki je nabil f na uradni deski sodišča v Mariboru. ^xra*no sod šče v Mariboru, odd. IX. dne 4. novembra 1932 Opravilna številka: E IX 3871/32 8 Dražbeni oklic. Dne 18. jan 1933 dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št n dražba nepremičnin zemljiška knjiga k o Polička vas vi St. 220, 79 Cenilna vrednost 132 709 — Din in 83 k— Din vrednost pritikline: — na manjši ponuiek 88 472*67 Din in 596 Din V ostalem se opozarja na Iražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Maribora Okralno sodišče v Msri' o*u, odd. IX. dne 5. novembra 1932. Splošna zavarovalna družba Jugoslavija Glavno zastopstvo: Maribor, Ulica 10. oktobra it. 4 priporoča: I zavarovanje proti požaru, vloma, nezgodam, življensko zavarovanje in jamstveno zavarovan, e. Radi prezidave skladišča na prodaj v trgovini s pohištvom Ulica 10. oktobra it. 5 po zelo znižanih cenah: 30 spalnic iz mehkega lesa 20 spalnic iz trdega lesa 20 jadllnlciž trdega lesa 20 oprom za kuhinjo 30 OtORtan, kakor tudi madrace, žične vložke, zavese, stole, mize itd. tor vsakovrstno pohištvo Kot plačilo sprejmem tudi hranilne knjižice! 3833 Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih i Žarnico Instanco llkalmka kuhinjske aparata ■solimo Ilce motorje eloktromatarijal zvonca telefon« radloaparata kupite poceni v novi elektrotehnični trgovini Karol Florjančič Maribor, Glavni trg 23 Radio Radio Nobenih senzacij in nobene kričeče reklame. 3 cevni c „Varlable mu“ cevko In dinamičnim zvočnikom 6cevni „SUperM Z avtomatično Novost! jAItriiilaniii KOVOSt! priporočajo se sami Oglejte si našo zalogo in prepričajte se o kvaliteti novih Telefunkenaparatov Radio Itarkel Maribor, Trg svobode 6 Spomnite se CMD iiMBimniiraiPRi * Belntlnac Ivano polja Budiničina . lignit Ladanja-Dalnja JOSip GovediČ, Maribor, Prešernova 19 Zaloga suhih bukovih in mehkih drv po najnižjih cenah Telefon 23-9S Več luči pri isti uporabi električnega toka doseže specijalna [etilna silna žarnica z ekonomično izrabo svetlobnih žarkov z novim svetlobnim stožcem. — Pri vsaki žarnici se jamči za 1200 ur svetlobne dobe. Oglas! Dne 21. novembra 1.1. bo ob 11. uri v pisarni blagajnika 45. peš. polka ustmena licitacija za dobavo spodaj navedenih predmetov In sicer: zelja............... . . . 15.000 kg krompirja.................. . 20.250 „ svinjske masti.............. 9.600 „ Čebule..................... 1.800 „ Pogoji za licitacijo so na vpogled dnevno pri blagajniku 45. peš. polka. Iz pisarne komande 45. peš. polka štev. 12915. Maribor. 16. novembra 1932. Pozor! Danes in jutri pojedina iiMit v gostilni .JtiMeinSliiMl Točim pristna ljutomerska vina. Sprejmejo se tudi abonenti. Za obilen obMt pioei gostilničar Omulec Zančend n zaričeBite kupujejo svoje pohištvo in vso drugo hišno opremo (tudi proti hranlnim knjizi- 3832 cam) samo v trgovini s pohištvom Ernest Zelenka, um 10. oktobra * s Cenjenemu občinstvu sporočam, da sem prevzel v Zagrebu, llica štev. 31 11 ter prosim, da me ob prihodu v Zagreb obišče. Vsem cenj. gostom kavarhe »Evropa* v Mariboru se tem potom najprisrčnejše zahvaljujem in se še nadalje priporočam Mihael Kokot 3827 Posteljne odele, prevleke, žimo, blago za madrace kakor tudi razno manufaktumo blago do-3335 bite po znano solidnih cenah pri tvrdki FELIKJ IKRABL. MARIBOR Gosposka ulica 11 Od danes naprej dobile Domače jetrnice in krvavice. Prekajeni kard po Din v prodajalnitah Glavni trg 11 in Meljska cesta 1°* Hohnjec Mihael tovarna mesn h lid«P^ 3841 USODA LJUDI! Piosluli astrolog protesor Helin se le odločil izgotoviti Vam brezplačno Val kjjj roskop. Slava prof. Helena le tako razširjena po svetu, da nam res ni treba opoWy,s nanj. Njegova znana sposobnost videti v bodočnost drugih, ne glede na njihovo Ijenost od njega, meji na čudežnost. Sami astrologi vseh narodnosti z zvonkimi I"1 gledajo nanj kot na svojega mojstra. Prof. Helčn Vam pove po resnici vso Vašo uso. napove Vam. kdaj lahko dosežete uspeh, dali najdete srečo itd. Njegov popis Prete sedanjih in bodočih dogodkov bo vzbudil Vaše občudovanje, presenečeni boste in u5p„ boste. Ne bodite črnogledi, ne bodite nejevoljni — vse bo bolje. Ali, kje nal dobil* gotovost? Prof. Helčn Vam to pove: v zvezdah! Ne verujete? Zvezde govore resnico HRRRgr' Citajte. kar Vam piše sam profesor-astrolog Helžn. Spoštovani prijatelji! 2e ko sem samo omenil, da bom Izgotavljal horoskope brezplačno. Je bil by kajSnii zavod in moj tajnik g. Havelka naravnost zasut s prošnjami za postavljanj* roskopov. njfc Smatram za svojo dolžnost, da se Vam tem potom zahvalim za Vaše zaup ork Prosim pa samo nekoliko potrpljenja. Horoskop izgotovim vsakomur po vrstL kakor v halajo prošnje. Zato ne poganjajte svojih prošenj. Mf Mislim da se Vam vsem najbolje oddolžim s tem, de tudi sam storim za v*f'v|tf Je v mojih skromnih močeh. Dolga leta se že bavlm s proučevanjem zvezd in ° vplivom na človeško življenje. Naučil sem se razumevati odnošaje zvezd do či°v usode in zato lahko vidim v bodočnost ljudi. . ,vo) To svoje sposobnost dajem sedaj na razpolago vsemu Človeštvu. Javite J sn,a* naslov, poklic, dan, mesec in leto rojstva in povem Vam o Vaši usodi več. nego bi ^ trall za mogoče. Vse Vam napravim brezplačno kot nagrado za mojo visoko staro® ^ v zameno za moje stroške mi priložite le Din 10.—. Vse dopise naslovite le na tnoi vod tako-le: Astrološki laboratorij K. Havelka Praga-Vlnogiade Slcszbtt II6-M Poštni predal 28. Češkoslovaška. vOp}0 Oprostite mi da ne navajam svojega naslova. Samotar sem in za svoje odgo delo potrebujem miru In zbranih misli (Prof. Hel6n ie star 86 let.) . d* Zahvaljujem Vam za Vaše prijateljstvo in zaupanje ter sl bom Prizadeva • Vam napovem lepšo pot bodočnosti. Vas vseh vdani pru® prot Helčn. astrok* je Naša opazka: Prot. Helčn n! prerok -r marveč učenjak, ki je vae svoje Živ (# k posvetil zvezdam. Danes spada med naše največje dobrotnike ker nam /avil* sreči ln zadovoljstvu ter nas svari pred nevšečnostmi, ki ozm Jlb morda usoda. jii iiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiHi. ■.rniiiniiniiitiiniiiiniiiiiiiinniiiiiiinminiimmiiiiiimiiiiiitiii ui:iiiitiinii!ii:,-;tniin .i uuie uti lis i s i Centrala : MARIBOR v lastili novi palači na oglu Gosposko-Slovensko ulice Podružnica : C E L J L nasproti pošte prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA | i Sprejema vloge na knflžlce In tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju Najbolj varna naložba denarja, ker Jamči asa vloge pri tel hranilnici Dravska banovino s,cet^ svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in ku a % g i s *. s i < Vi 14 * *1 * * ^lUllIlllllllimilllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIHnillUllllllllllimMllllllllllllllllllllllllllllIllIllllllllllllllllllllllllllllllllHlllllllim^HliupMt mnimin”"""’1_______________________________r^vnik Izdaja konzorcij »Jutra« N Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: RADlVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., P*e sa STASKO BEIEU v Mariboru