Zlata maša sv. Očeta v Kimu. (Konec.) Kdor torej aapada ia zavrže papeštvo, oa Bapada ia zavrže katoliako cerkev samo v njenem bistvu in orgaBizmu. Zato ao zakleti aovražaiki katoliške cerkve ob vseh čaaib najpoprej ia aajbolj atrastno aapadali rimskega papeža, aveati ai, da ako se podkoplje in omaje ta akala, bo kmalu padlo tudi poalopje aa-ajo postavljeao. Ne jemljem v aiiael aekdanjih prevzetaih ia častiželjaib carigrajskih patrijarhov, ki so pod čisto prazaimi pretvezami papeža odrekli pokorščino; tudi ae omenim atraataega, glaaovitega Lutra, kateri v svoji zagrizeaoati ai Bašel dovolj ostudaih izrazov zoper aamestnika Kriatuaovega; ozrimo se le na bolj skrite ia omikaae brezverce nove dobe, bodisi prostozidarje ali druge liberalce alabejše baže, vsi so skriti ali oi-itai aaaprotaiki sv. Očeta ter zaaj nimajo aiti srca, aiti beaede, niti roke, pač pa vsake vrste puščice in psovke. Toda zaatoBJ se zaletujejo v čolnič Petrov, v katerem Goapod zapoveduje vetrovom in viliarju, zamaa butajo v skalo ali podlago cerkve; le saaii prestaaejo brez slave in zginejo kakor veše; papeštvo pa oataae, kakor akala, katero pluakajoei valovi le bolj opero ia utrdijo, ker je bistveBi del katoliške cerkve božja naredba ter ae je ž ajo vred začelo širiti in razvijati ter bo ž bjo vred vkljub vsem skritim in javnim BasprotBikom staio do koBca sveta. Za vae čase velja kratek izraz ia aapis patrijarha Aleksandra v 4. veku: ,,In aeteraum juxta Romam", to sepravi: ,,Na veČBO za Rimom". Ker je papeštvo tolicega pomeaa za božje kraljeatvo na zemlji, zato se verBemu katoličaau aehote budi želja, aaj bi, razuB veraih katoličaaov, še tudi nekatoliški kristijaai v papežu apozaali ne le modrega učeBJaka ia vladarja, temveč tudi svojega vrlaovaega učenika ia Kristusovega namestaika, da bi tudi nekrščaBakim Barodom, omikaaim ali aeomikaBim, zasvetila luč sv. vere ter bi ae le darov pošiljali av. Očetu kot slavaeBiu veljaku, temveč ae podvrgli ajihovi dubovai oblaati. Takrat bi zasvetil človeškemu rodu zlati daa, zlati vek, spolnilo bi ae Goapodovo prerokovanje, da bo edea paatir ia ena čeda! Kdo sme reči, ali ae bo k tej srečai dobi po božji previdaosti Bekoliko pripomoglo sedaaje Bavdušeao zaBimaaje za sv. Očeta? Pa aaj že odloči modra božja previdaoat, kakor ji je všeč, mi se moraBio pač pred vaem zahvaliti božji previdnoati, da je v naši burai dobi postavila tako odličaega, modrega vladarja na krmilo, kateri z bistrim očesom zapazi nevaraoat, ter s krepko roko odvrniti skuša; zabvaliti se pa tudi av. Očetu, da so tako aepreatrašeB čuvaj av. mesta in močen steber resnice in pravice, akazujmo jim pa tudi srČBO ijubezeB ia verao vdaaost, da oataBe vedao živa, krepka zveza veraih udov s svojim glavarjera, zvesta pokorščiaa otrok do očeta; zato aaa mora iz srca veseliti, ko vidimo dandanes tako lepo edinost ia slogo med cerkvenim poglavarjem iB veraim avetom. Smelo rečem, da aikdar ai bilo v katoliški cerkvi lepae edinosti, nikoli več ljubezni do av. očeta, kakor v naši dobi, kar nam glaano pričajo tolike priprave za papeževo zlato mašo, toliko krasaih darov ia kar je še več, toliko pobožae molitve. V reaaici ao av. Oče lue z neba, katere žarki odsevajo od Rima po vesoljnem avetu, so varai kažipot vaem staaovom za to in prihodaje življenje; so pravo iB duševBo ogajišče, katero širi avetlobo reaaice iB gorkoto Ijubezai aa vse atraai. Ta složaa edinost, ta vzajeama ljubezeB veraib vaeh krajev iB ataaov je gotovo preblageam srcu av. Očeta ljuba ia draga čez vae vnaaje alovesaosti, Bajlepše voščilo o zlati maši, pa tudi najlepše tolažilo v Njihovem nezaosBem položaju. Ta otroška ljabezea se je pri nas zopet apodbudno pokazala aiaoči v aijajni razsvetljavi v pomeau aaše gorece ljubezai, daaes dopoludae pri slovesai službi božji po vseh cerkvah, kjer so vai veraiki bvalili Boga ia molili za alavBega Leona jetaika, kakor je molila vsa veraa cerkev za Petra v ječi. Ko je učeai g. dostojanstveBik atolae cerkve v Ljubljaai te besede govoril, bilojenaBOvega leta dea, torej prav tiati dea, ko so bili sv. Oče v jutru imeli svojo zlato maao. Odslej ata že dva meseca pretekla, ali navdušenje in mBogovrataa zaameBJa ljubezBi, ki jo izkazuje katol. Ijudstvo poglavarju sv. cerkve, ni še pojeajalo. Še vedao gredo romarji iz vaeh pokrajiB širBega aveta v Rim, aaj izkaže vaak po svoje sivemu atarčku svoje arcao spoštovaBJe. Kolikor ališimo, pojde jib tudi več iz uase škofije o veliki Boi-i. Božja pota ao v resaici čudovita.