a mine Simon prof.** * dr*irr*«
Séitìlì«^ Ilaria ,
_
fi * - » ji / ■■ t - -f t
NaroCnfna
saaia letno 30 Din, polletna 15 Din, — M inozemstva letno 60 Dia.
Posamezna itev. 1 Din
UREDN1ŠTV0"~UPRAVA : pri g. Jos. Benko t M. Soboti telefon številka 8.
Stav. rai. poštne hran. 12.541
iskala vsako nodello
Tednik sa gospodarstvo, prosveto in politiko
Cena oglasov
Na oglasni strani ; cela straa 60t Din, pol strani 300 Dip. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Dia vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstam vsaki aglas 15% draiji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vratalo
IV. LETO
1935«
ŠTEV. 44
V pomislek.
Vsa naša notranja politika je v zamenju J. R. Z. (Jugoslovanska Radikalna Zajednica), ki ima svojo največjo oporo v centralni vladi, v kateri so baš inciatorji fuzioni-ranja treh strank : radikalne, slovenske ljudske in muslimanske stranke. V našo politično areno je stopila nova sila, ki se je v najkrajšem času znala najti najintimnejši stik z ljudstvom, ki ni sprejelo celoten program, temveč je ostalo zvesto prvotni politični grupaciji in njenim voditeljem. Tako radikali, muslimani in tudi Slovenci v taboru slovenske ljudske stranke. Združena opozicija, v kateri imajo Hrvati glavno besedo, pa je stopila v ozadje, ne meneč se za medsebojne ženitve večjih in manjših strank, ter naglasila : Spregovorili in delali bomo, ko bodo svobodne volitve za nami. Številčno močnejša stranka bo imela pri tem zadnjo besedo, zato je opaziti v obeh taborih živahno gibanje in delovanje na organizaciji svoje grupacije, da hitro se menjajoči dogodki ne bi našli enekotdiuge pri nedovršeni stavbi. Dnevno časopisje ve mnogo o tem poročati.
Nas predvsem zanima položaj v Sloveniji in trenutni politični obraz našega sreza. Dočim so tudi pri nas zbrali pod bojno zastavo vse nekdanje pristaše slov. ljudske stranke, se je enostavno prezrlo, (tudi onstran Mure!) vse pristaše nekdanje radikalne stranke. In teh ni bilo malo. 3000 volilcev seje v naših krajih leta 1927 postavilo na stran radikalne stranke. V takratni dobi jih je smatral glavni odbor radik. stranke vsega uva-ževanja vredne in jim posvečal vso pozornost. Po volitvah se seveda na marsikaj pozabi, pri že-nitvah pa se ne gleda več na Število 3000, če je dota neveste bogata. Ne samo to, da se jih hoče potisniti v pozabljenje. Še več: nekdanje eksponente radikalne stranke v Prekmurju se prezira in se jih hoče pomesti iz mest, Jo katerih imajo polno pravico po svojih sposobnostih in neo-piàjenem zaupanju ljudstva. Pia-Silo za zvestobo je bridko !
Na nekaj smo radovedni ! Kaj >odo napravili krmarji naše nb-ranje politike s temi ljudmi, ki o nastopali in bodo nastopili
kompaktno v obrambo svojih gospodarskih interesov. 3000 je število, ki je bilo zaznamenovano leta 1927. In če danes povemo, da se je to število v zadnjih letih le povečalo in da se ni križem rok sedelo na doseženih uspehih, ampak se je pristopilo k poglobitvi organizacije, smo s tem storili napram javnosti le svojo dolžnost, da vidi čudne metode gotovih krogov, ki v svoji široko-poteznosti in velikodušnosti hočejo sebi in drugim zatajiti obstoječo politično grupacijo v Prekmurju. V nobenem oziru jih ne bo presenetil ne čas ne dogodki, za to nam jamčijo njih voditelji in če bi prišlo do kakih volilnih borb, bodo s kompaktnim nastopom dokazali svoj obstoj in znali si bodo priboriti one pravice na gospodarskem in političnem polju, ki jim pritičejo, Bivši radikali uživajo v naših krajih precej simpatije med najširšimi sloji prebivalstva, ter so po 6. januarju svoje vrste tudi številčno pomnožili. Nobénemu niso branili vstop v njih vrste, nasprotno, pripadnikom drugih strank, predvsem pozitivnim elementom so omogočili skupno sodelovanje v prospeh celokupnega gospodarskega življenja. Da je bilo to delo plodonosno,
je največji dokaz v številčnem i porastu pristašev, ker narod ne naseda besedičenju, ampak se oklepa izvršenemu delu in krene po poti, kjer so že vidni uspehi.
Če motrimo današnje politično življenje pri nas, si ne moremo ubraniti kritike napram vodstvu J. R. Z., ki hoče delati v Sloveniji brez sodelovanja bivših radikalov, ki še danes naglašujejo javno in odkrito svojo strankarsko pripadnost. To preziranje pa lahko postane usodno, najmanj pa silno neprijetno. Notranje politični položaj ni baš rožnat in mnogo truda je treba, da se ga obvlada v mejah normalnega razvoja. Vrste nezadovoljnežev pa se prav lahko še pomnoži z nekaj tisoč organiziranimi pristaši nekdanje radikalne stranke v naši banovini, posebno pa pri nas v Prekmurju. Izhod se bo našel in se mora najti in našla se bo tudi potrebna politična smer.
Še to : Ako bi se vsi, katere se danes odstranjuje in prezira r^di svoje politične orientacije, strnili v opozicijo, preti resna nevarnost, da bi odločujoče vplival politični program sosedne banovine. In to ne bi bil korak k normalizaciji notranje političnih razmer !
poueiKfl
Narodni delovni klub je ustanovila skupina poslancev okoli dr. Lovrenčiča, dr. Pinteroviča in Kosiča. Novi klub šteje 35 poslancev.
Večinski klub se je preosnoval v poslanski klub JRZ, Šteje že nad 130 poslancev.
Notranji minister dr. Korošec je imenoval komisijo, ki naj dožene, Ce je upravičen dvig cen za razne življenske potrebščine. Komisija je z delom že začela.
Edini izhod iz sedanje politične situacije, je po mnenju združene opozicije, da se razpišejo nove volitve.
Zadružni zakon in konkordat med Jugoslavijo in Vatikanom bosta kot prva zakona predložena prihodnjemu zasedanju narodne skupščine.
Naia država je prepovedala vsak izvoz orožja in vojnega materijala v Italijo in njene kolonije.
Zakonski načrt o volitvah narodnih poslancev je že izdelan ter bo v kratkem predložen ministrskemu svetu v odobritev.
Na svojem potovanju v inozemstvo se je Nj. Vis. knez namestnik
Pavle sesestal v Londonu z britanskim zunanjim ministrom Hoareom. Sestanek je trajal nad eno uro.
V	kratkem se bo na poziv grške vlade sestala skupna konferenca zunanjih ministrov Male antanté in Balkanske zveze. Na tej konferenci naj bi češkoslovaška, Romunija, Jugoslavija, Grčija in Turčija določile skupno stališče glede izvajanja gospodarskih sankcij proti Italiji.
Glede prehrane prebivalstva v siromašnih krajih, je minist, svet odobril kredit 8 milijonov dinarjev za nakup hrane. Kmetijskim skladom na področju Bosne in Hercegovine, seje dovolil kredit v iznosu 10 milijonov Din, v svrho posojila za ljudsko in živinsko hrano v siromašnejših pokrajinah.
Narodna skupščina se bo po
zatrjevanju vladnih krogov sestala 7. novembra.
V	ministrstvu kmetijstva izdeluje posebna komisija pravilnike, ki jih predvideva uredba o zaščiti kmetov.
i V ministrstvu financ pa živo delajo na novem proračunu, ki bo
pravočasno predložen v razpravo Narodni skupščini.
Vse naše gospodarske organizacije so poslale merodajnim krogom zahtevo, naj v primeru, da se bodo izvajale gospodarske sankcije proti Italiji, store vse potrebno, da se očuva naše narodno gospodarstvo pred nezaželjenimi posledicami. Zlasti lesna industrija bi bila hudo prizadeta, če bi se ustavil izvoz lesa v Italijo.
Skupščini Glavne zadružne zveze kraljevine Jugoslavije, ki se je vršila v Osijeku, je prisostvoval notranji minister dr. Korošec, ki je vodil tudi skupščino. V svojem govoru se je pečal o boju zadružništva z današnjo gospodarsko krizo. V naši državi je 7000 zadrug, v katerih je včlanjenih nad 900.000 zadrugarjev.
V	Šabcu je bil velik tabor združene opozicije. Navzoč je bil tudi zastopnik dr. Mačka. Ljuba Davidovič je v obliki 10 narodnih zapovedi orisal zahteve združene opozicije.
V	Zagrebu se bodo v kratkem sestali voditelji opozicije in sestavili svoj program.
Romunskega zunanjega ministra Titulesca hočejo baje zrušiti, radi njegove Rusom prijazne politike.
Mussolini je baje Angliji stavil nove predloge v svrho rešitve abesin-skega konflikta in sicer': Italija dobi to, kar je že zasedla, Abesinija se mora razorožiti, Italija pa bi imela v Afriki le toliko vojakov, kolikor bi določila Zveza narodov. Abesinija gotovo ne bo hotela sprejeti teh pogojev.
23 držav je dosedaj že prepovedalo vsak izvoz orožja in municije v Italijo in njene kofOnije.
Na Abesinski fronti ni prišlo v zadnjem času do večjih bitk. Baje se pa na italjanski severni in južni fronti pripravlja ofenziva in to iz abesinske kot iz italjanske strani.
Okoli 7000 Italjanov, ki žive v Egiptu je zaprosilo za egiptsko državljanstvo, da jim ne bi bilo treba iti na vojno.
V	Ženevi je bii dosežen po Lavatovi zaslugi začasen sporazum med Italijo in Acglijo. Italija je umaknila svojo vojsko h Libije, Angleži pa so zmanjšali svojo mornarico v Sredozemskem morju.
Abesinski cesar je izjavil, da se ne bo pogajal z Italijo, dokler se nahajajo italjanske čete na abesinskem ozemlju. '
V	novosvobojenih pokrajinah
so Italjani odpravili vse davke in vse dajatve in tudi vse carine.
Nemčija je zgradila v zadnjem času 20 podmornic.
Posledica zvišanja poštnih pristojbin.
Gornja Radgona koncem oktobra.
Poštno telegrafski in telefonski vestnlk kot služben, organ poštnega ministrstva, prinaša v svoji zadnji številki razpis o zvišanju poštnih pristojbin za dostavo pisem, ki jih dostavljajo sodišča raznim strankam v civilnih, izvršilnih in deloma tudi v kazenskih zadevah, potom poštnih uradov. Za vse zadeve, v katerih obveščajo sodišča stranke proti povratnici razven onih, ki v sodno kazenskih zadevah izrecno niso izvzete in poštnine prosto, je sedaj zvišana poštna pristojbina za polovični znesek redne pristojbine za povratnico ; za povratnico znaša redna pristojbina 3 Din in znaša povišica torej 1.50 Din od pošiljke. Doslej se je plačevala od vseh sodnih pošiljk redna poštna pristojbina 1.50 Din, od sedaj za naprej pa znaša ta pristojbina s povišico za povratnico 3 Din. To pristojbino morajo plačati stranke ob priliki dostave pa bilo, da so pravdne stranke ali samo priče.
To zvišanje poštnih pristojbin je v sedanjem času, ko so na eni strani cene poljskim pridelkom znatno padle, na drugi strani pa so se prejemki, posebno nižjih uslužbencev, precej znižali, posebno hudo prizdelo prebivalstvo tukajšnjega okoliša, ki so po pretežni večini po poklicu viničarji ali pa majhni posestniki —kočarji. To revno ljudstvo je zaposleno skozi celo leto pri večjih posestnikih ter dobijo vsled pomanjkanja denarnih sredstev navadno plačilo v naturi, bodisi v vidu poljskih pridelkov ali pa zemljo v zakup, katero nato sami obdelujejo. Ako pa že dobijo plačilo v gotovini, kar je v redkih slučajih, znaša isto dnevno 5 do 8 Din.
Če mora pri sedanjem zvišanju poštne pristojbine prejemnik pošiljke iz vrst teh revnih slojev plačati za dostavo pisemske pošiljke 3 Din, torej pri gori navedenih dejanskih razmerah skoraj ^polovico svojega zaslužka, je jasno, da pomeni to občutno breme in to še posebno v onih slučajih, kjer mora nastopati kot priča, ker se mu le redkokedaj povrnejo ti stroški od strani pravdnih strank, posebno če so tudi ti revni.
čeravno je bila dosedanja poštna pristojbina po 1 50 Din od pošiljke razmeroma še precej nizka in znosljiva, se je neštetokrat primeril slučaj, da stranke niti te pristojbine niso zmogle ter so vračale pošiljke s pripombo, da nimajo denarja, za plačilo pristojbine.
Če stranke doslej niso zmogle niti te nizke pristojbine, je jasno, da jim bo sedaj še težje. Posledica tega zvišanja bo, da bodo stranke iz popolnoma lastnih gmotnih ozirov vsled pomanjkanja gotovine, za katero je posebno na deželi v siromašnejših okoliših zelo hudo, odklanjale dostavo poštnih pošiljk ter iste vračale sodiščem. S tem pa ne bo samo sodno poslovanje znatno otežkočeno, temveč tudi za stranke in priče zvezano z znatnimi stroški, ker bodo sodišča v smislu predpisov primorana preložiti naroke in razprave vsled odsotnosti strank ali prič in to na stroške strank, ki niso prišle.
Podpirajte šolsko kuhinjo !
Nikdar v življenju nismo tako jasno spoznavali, da je ekonomsko stanje oni temelj, ki odločno vpliva na kulturno življenje, kakor danes. Razrvane razmere v domovim, gospodarske težkoče, pomanjkanje in brezposelnost, so faktorji, s katerimi se bori naš narod. Vsi ti faktorji pa so zašli tudi v šolo in delajo učitelju največje preglavice. Temeljite razprave na mesečnih konferencah o gospodarstvu v našem kraju, vodijo učlteljstvo do ugotovitve, da je glavni vzrok slabe šole in slabega materijala ekonomska pasivnost vsega okoliša. Dva odločilna momenta sta tu, ki podčrta-vata ekonomsko pasivnost in to : delo in prehrana. Radi pomanjkanja denarja ne morejo najeti starši delavcev, kakor je bilo to možno nekdaj, zato mora iti deca že ob prvem svitu na delo, kar ima za posledico, da pride izmučena in neprespana v Solo. Kaj pa prehrana šolske mladine? Ali ste že gledali mladino, ko gre mimo vas ? Ste li videli izmučena in posušena telesca, ki so plodovi naših mater-delavk, katere se pehajo noč in dan za življenje, a ne morejo nuditi otro-
kom kaj boljšega kot krompirjeve juhe, kaj še kruha ali toplega mleka. Kaj bo iz teh otrok, bi se moral vprašati ^vsak, ki ljubi domovino in vse, kar živi v njej. Navadno tožijo v življenju oni, ki sedè pri pogrnjenih mizah, solz in jok teh bednih pa ni slišati, ker nima za nje tudi nihče ušes. Vendar te solze ne gredo mimo šole. Tu se pokažejo v pravi luči in z vsemi posledicami. Zato je dolžnost naše iole, da zakliče javnosti :
.Pomagajte bednim otrokom naše šole I"
Šolska kuhinja drž. nar. šole v M. Soboti je v minulem šolskem letu delila 130 otrokom vsak šolski dan mleko in kruh. Mncgo porcij se je razdelilo, a íše stegujejo drugi roke, ki tako željno opirajo poglede. Odkod vsem ? Število je veliko, denarja pa prav malo. Uči-
teljski zbor apelira na vse sloje naše javnosti, ki poznajo socijalne razmere naših otrok: pomagajte jim I Prinesite kar osebno, ali pa pošljite po pošti vaš dar na upravo šole. Učiteljski zbor noče nadlegovati strank s kako dobrodelno akcijo in nabiralnimi polarni, saj je tega že preveč, še manj pa bi želel, da bi bil komu nadležen in bi prišel prosit ob nepravem času, ko morda ni okroglega pri hiši. Pošljite» kadar morete in kolikor morete I Vsak najmanjši prispevek bo okrepil siromašno dete in bo povzdignil njegovo dušo k še večji ljubezni do bližnjega in domovine.
Op. ur.: Apeliramo na javnost, da po svojih močeh priskoči Človekoljubni akciji na pomoč. Imena darovalcev bomo objavljali v našem časopisu.
Domače vessi
fhITO T7AS
Ni še dolgo tega, kar je v Zagrebu izhajal vsega spoštovanja vreden časopis .Senzacija". Zelo je bil razširjen, vsaj tako so izdajatelji naglaševaii, in čitatelji so kar požirali s krvavimi črkami natisnjene vesti. Visoko nad zemeljskimi nadlogami in težavami so se sprehajali izdajatelji in k-večjemu kedaj stegnili nogo, da so poho-sodili iz usmiljenja kakšen mrčes, kakor so se sami radi izražali. Sotrudniki „Senzacije" so imeli nalogo povsod iztakniti kakšen škandal ali škandalček, ga obsojati, a sami sebe pa biti po prsih, češ, kako smo pošteni. Pa se je ta poštenost naenkrat spodtaknila in oblast je prepovedala, da bi še naprej izhajal list. Brihtne glave pa so začele izdajati: „Novo senzacijo". A smola! Paragraf se je z vso težo zopet zvalil na listič, še več, tudi na izdajatelje, ki so romali pred sodnike. Zakaj? Stvar je bila namreč ta: Ko sozvo-hali kakšen škandal (če ga ni bilo, so si ga sami skonstruirali) so prišli k dotične-mu gospodu (ali gospe) in mu rekli: „Izvedeli smo, da je tako in tako z vami (pri tem so zatnežikali z levim očesom) skratka da ste povzročili škandal. Naša moralna dolžnost je, da to napišemo za javnost v našem zelo razširjenem in spoštovanem listu. To bo silno neprijetno za vas.« Gospod (ali gospa) se je seveda ustrašil. Kdo se ne bi? Greh se pač silno rad prime vsakega človeka. In ko je gospod „od lista" to videl pa ga je zaupno potrepljalpo rami ter mu zašepetal: „Če mi date 800 Din pane bomo ničesar pisali. Nasprotno, v deveta nebesa vas dvignemo, če hočete." Večkrat je bila lepa in značajna kupčija sklenjena, večkrat pa tudi ne. Odvisno je bilo pač od težine greha in razpoloženja „gospoda od lista".
Kar tako sem to zgodbo povedal. Mogoče pa bi komu služila v pouk? Sicer je prav lepo, da se na podlagi kakšnega škandala hoče zaslužiti, recimo 800 Din. Koristno je tudi. Samo to je škoda, da v takšnih okoliščinah izgubi afera, škandal ali škandalček mnogo na veljavi in pristnosti. Ali ne bi bilo škoda?
VSI SVETI.
Turobno zvonijo zvonovi Lepo okrašeni so grobovi K molitvi za mrtve, zvonovi kličejo. Na grobovih pa lučke plašno gorijo.
Materi dragi, kakor očetu Bratu in sestri kakor detetu, Prijatelju, znancu, možu in ženi Pokojnim vsem danes lučka gori.
Venci številni krasè spomenike
V	katerih pokojnih ime se blišči Mnogo grobov je tudi med njimi Kjer lučka nobena na njih ne gori.
Resnih obrazov ob grobu stojimo
V	molitev pobožno se poglobimoi : Za dušni mir in njih pokoj
Te prosimo o Stvarnik moj.
Fr. Klopčič, M. Sobot«
ITlurska Sobota:
—	Premestitev. Davčni inšpektor pri tuk. davčni upravi g. Franc Bolé je imenovan za višjega davčnega kontrolorja v 6 skupini, pri davčni upravi za Ljubijano-okolico. Na njegovo mesto pride davčni kontrolor 7 skup. g. Alojzij Germovšek, ki je dosedaj služboval v Novem mestu.
—	Za reSilni avto sreskega odbora društva Rdečega križa v Murski Soboti so darovali : g. Benko Josip, narodni poslanec 1000 Din, g. Dr. Vádnál Ljudevit, odvetnik 100 Dim, g. Kohn Samuel, trgovec M. Sobota 100 Din, g. Marušič Valburga, šol. upra-
Ferjan M. Razp0tje	21
Urh opazuje podplat, kakor še nikdar ne bi videl kaj sličnega in še druge noge lovi z očmi, da bi opazil kje kaj zanimivega... A koraki so enakomerni. Trdi in neizprosni, hitijo po začrtani poti. Pred njimi se opleta črna halja. Ob robovih je polna snega in izgleda kakor da bi bila poškropljena sivega blata. Pa je pred Urhom pesem, žalostna in zategla, tujih besed in še bolj samotna sredi zasnežene pokrajine. Za njim pa mrmranje žensk, kakor šumenje daljnega jeza. V tilniku pa je bolečina, ve da bi ponehala če bi sprožil glavo: Noče. Pred njim bi se gibala rakev. V njej bi čutil Trezo, četudi je že z obrazom obrnjena k pokopališču. Misli mu ne bi bile prizanesljive, na dušo se bi mu vsedle in mu jo glodale dokler ne bi začutile v bližini krvavečo rano.
Če samo znanca spremljal na taki poti, je hudo. Tem hujše je če greš za mrtvo ženo, ki nosi s seboj v grob del tvojih let, četudi je ob zdrobljei-nih dnevih več preklinjanja ko kaj drugega.
Ko so obstali ob grobu pa je Urh vstrepetal. Za njim je zaplakalo nekaj žensk, ki jim odprt grob vedno zvabi ja solze v oči, radi samih sebe in radi njih, katere so spremljali do sem in so jim bili blizu srcu in duši. Duhovnik je še hitro zmolil očenaš za rajnko, potem pa so začele padati zmrzle grude na rakev v grobu. Urh je stopil prav do groba in se še enkrat zazrl v jamo. Še enkrat je videl Trezin obraz pred sabo, pa je krčevito zatisnil oči in proseče zamrmral : „Z Bogom Treza... naj ti sveti večna luč. Ameni" »
To je bilo Urhovo slovo in zadnja molitev za svojo ženo, na katero
so bobneč padale grude in jo že vso zakrile. Vsem se je mudilo. Tudi grobarju. Dan se je nagibal v večer in iz hribov je zapihal sever, neusmiljeno in ostro.
Urh se je izognil gostilne in šel domov. V mračni sobi ni prižgal luči. Na večerjo ni mislil. Ko je pri oknu skadil svojo pico tobaka, je zlezel pod pernico. Globok je bil njegov spanec, kakor po težkem delu, ki mu je povzročalo že dolgo, dolgo moreče skrbi. Sedaj je opravljeno, vestno in skrbno. Vest je mirna. Jutro se bo porodilo iz mraka. Le ie ure so vmes...
V.
Za Urha se je začelo novo življenje. Dolgo časa je bil ie priklenjen na preteklost, vsaka malenkost v hiši ga je spominjala rajnka : stol pri mizi, molk v kuhinji, mrzel Štedilnik, razmetana omara, umazana šipa, paj-
čevine po kotih, umazani piskri„ ie lastna srajca, ki je bila že vsa siva in se mastno svetlikala na robovih rokava in ovratnika. Nekaj dni po pogrebu se je držal ie hiie. Posedal je v sobi, hodil v delavnico, včasih se je lotil tudi kakšnega dela, samo, da bi minul čas. Opoldne mu je sosedova dekla, že priletna Kata, krep-, kega in zalitega telesa, smejočiih in zvitih oSi, ne grda, ne lepa, skratka prikupna a dolgega jezika, prinašala piskerček tople juhe in včasih ie tudi košček mesa. če je pa Urha stisnil glad, je bilo ie nekaj povojenega mesa v hiši. Krače je aaiel, ko je stikal pO podstrešju. Za tramom so vtisele, zavite v papir in zakrite s staro «obleko. Treza jih je tako skrila predi Ur-hom in Lacijem. Tudi zvečer je prihajala Kata.
(Se bp nadaljevalo.)
• "j
■ ' ' •	4
Plačilo naročnine
Ponovno prosimo vse cenjene naročnike našega lista, da poravnajo zaostalo naročnino čimprej, sicer bomo primorani pošiljanje lista ustaviti. Uprava mora redno odplačevati tekoče izdatke, ki so mnogo večji nego znaša celokupna naročnina. Dovolj je, da lastnik lista krije primankljaj, nemore pa kriti tudi oni znesek, ki ga naročniki dolgujejo. Z izdajo lista se ne išče nobenih dobičkov, ampak se nudi javnosti potrebno štivo, prav posebno glede objav raznih strokovnih člankov gospodarske panoge in dnevne novosti ter politično situacijo pri nas in drugod. Naročniki v Franciji naj dopošljejo naročnino po: Banka Baruch 15, Rue Lafayette, Paris.
viteljica v Adrijancih 30 Din, g. Titan Josip, šol. upr., gdč. Lokai Elza učit. g. Sosič Edvard, učitelj v Puconcih 5-5 Din. — Vsem darovalcem se odbor za plemeniti dar najiskreneje zahvaljuje.
-	VSE iOLSKE KNJIGE In VM Šolske potreblilne za osnov, ne iole In gimnazijo dobite v trgovini HAHN IZIDOR v Murski Soboti.
—	Pregled plemenskih konjev po mešani komisiji bo 4. novembra zjutraj v M. Soboti pri Bacu. Pripeljati se mora vse banov, žrebce, vse priv. licencirane žrebce in vse kobile ter žrebeta, ki so vpisani v rodovnikih in bili žigosani pri pregledu v Beltincih, da jim bo mogoče nuditi olajšave glede voj. obveznosti.
Hornyphon...
Brezobvezno predvajanje pri NEMEC J.
—	Plemenski sejem v Beltincih
dne 26. t. m., katerega je priredila Zveza živinor. selekc. organizacij v M. Soboti, je dobro uspel. Sposobnim je bilo priznanih 38 bikov, prodanih pa 16. Cene so bile po 5 do 075 D. ,za kg. žive teže. Kvaliteta in poreklo prodanih plemenjakov je bila prvovrstna tako, da ne zaostaje dosti za importiranimi plemenjaki.
—	Na Terezino se je zgubila majhna zlata broša v obliki srca z ključem, posuta z brilijanti. Najditelj naj vrne proti nagradi v uredništvu.
—	Kmetijska Sol« v Rakičanu ima naprodaj (k odaji) lepa sadna drevesca (cepike) jabolk, hrušk in čre-šenj po ceni Din 7.- za komad. Posestnikom se priporoča, da zasadijo íe sedaj v jeseni čimveč sadnega
drevja, ker je sadjarstvo ona kmetijska panoga, ki je pri današnjih prilikah še najbolj dobičkanosna. Praksa je tudi pokazala, da je v tukajšnjih krajih jesensko sajenje boljše kot spomladansko.
—	Nesreče. Prevžitkarica Prelog Jožefa iz Borejc, je na paši postala žrtev pobesnele krave. Dobila je več poškodb na nogah — 76 letnega pre^ vžitkarja Drvarič Matijo, doma v Dol. Slavečih, so pripeljali v bolnišnico. Po lastnih izjavah ga je baje pretepel njegov sin. — Ponesrečenca se zdravita v tukajšnji bolnišnici.
—	O dogodkih v Abesinijl boste najboljše informiranih, če si nabavite .Orion" aparat v prvi prekmurski strokovni radiodelavnici Nemec j.
—	Smrt. V mesecu septembru in oktobru so umrli v tuk. bolnišnici : Ognjanovič Borislav, 41 1. graničar, Ocinje. — Primožič Boris', 7 m. sin dninarice, Kamovci 47. — Mertik Štefan, 41 1. m. posestnik iz Brezovice.
—	Votek Terezija, 33 1. dninarica iz Noršinc. — Völgyi Jožef, 281. sezonski delavec iz Doline. — Omor Štefan, 55 i. dninar iz Krajne. — Sukič Štefan, 53 1. m. posestnik iz Kuzme.
—	Domitrič Ana, 77 1. m. posestnica iz Ižakovec. — Kerec Irma, 34 1. sezonska delavka. — Horvat Terezija, 71 I. dninarica iz Bogojine. — Cirič Ignac, 30 1. dninar Gradišče. — Hoz jan Ignac, 44 i. dninar, Trnje. — Le-bar Jožef, 631. hlapec, M. Sobota. — Nedog Jakob, 45 1. viničar, IvanjŠev-ski vrh. — Serec Jakob, 80 1. viničar, Stročja vas. — Šomen Ana, Lendavske gorice. N. v m. p. I
—	Povejte svojim otrokom! Pri tuk. Sokolskem društvu se je na vovo reorganiziral lutkarski odsek ter že začel s svojim delovanjem. Prva predstava bo baje že prihodnjo nedeljo t. j. 10. t. m. Vprizorila se bo igra : »Sneguljčica", ki je na vseh lutkarskih' odrih žela največje uspehe. Uverjeni smo, da bo mladina zopet napolnila sokolsko dvorano, saj že komaj čakajo na predstave, ki so lansko leto osvojile srca mladine. Mojster Aba-kumov pa je tudi tako izpopolnil svoj oder in svoje lutke, da bodo predstave tudi za vsakega odrastlega pravi užitek.
Hornyphon...
—	Iz delovanja tuk. protituber-kuloznega dispanzerja. Niti mesec, dni še ni od tega, kar je začel poslovati novo ustanovljeni protituber-kulozni dispanzer v tukajšnji bolnišnici, pod vodstvom vodje bolnišnice
g. prim. dr. S. Brandieua. Obveščeni po časopisu so začeli prihajati bolniki od blizu in daleč, k brezplačnemu zdravniškemu pregledu. Mnogo bolnikov se je po pregledu napotilo na zdravljenje v zdravilišča, nekteri so ostal v bolniški oskrbi, druge pa se je napotilo domov v oskrbo domačih zdravnikov. Zaščitna sestra, ki je pri-deljena ambulatoriju pa je med tem časom obiskovala bolnike na domovih, predvsem one, ki so se bili javili k pregledu. K temu bi še pripomnili, da gre občinstvo povsod na roko zaščitni sestri v njeni težki in odgovorni službi, ki se iahko izkaže tudi z legitimacijo če je potrebno. V njen delokrog spada tudi obisk sorodnikov bolnika, da se dožene če se je bolezen razširila tudi na najbližjo okolico obolelega člana družine. Po navodilu zašč. sestre naj se tudi oni javijo na ambulatoriju, ker le na ta način se lahko omeji bolezen. — Ponovno po-vdarjamo, da je preiskava v ambulatoriju brezplačna in vsaka bojazen, češ pozneje pa bom dobil račun, je odveč. Dispanzer posluje vsaki četrtek od 8—9. ure na splošnem oddelku tuk. bolnišnice, soba št. II.
Hornyphon...
Gornja Lendava ;
—	Nesreče. 62 letna Ropoša Marija iz Kuzme je padla tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo v gležnji. — 13 letni Matiš Miha iz Otovcev se je vozil s kolesom in padel ter si pri tem zlomil kost leve podlehti in dobil vrhu tega še nekaj prask po obrazu. Oba se zdravita v domači oskrbi.
—	Ne nasedajte Sirokoustnežem! Opaža se, da nekateri zadolženi posestniki, kljub temu, da so dobili lepe zneske za jabolka in druge pridelke, namenoma ne poravnajo svojih dolgov pri denarnih zavodih, trgovcih, privatnikih i. dr. To pa raditega, ker verjamejo govoricam, ki so polne med narodom, češ da bodo vsi dolgovi črtani in da bo itak radi abesinsko-italjanske vojne vse »vrag vzel". Pozivamo vse, da se ne pustijo begati od takih izmišljenih govoric. Dolg povsod trdno stoji in se bo črtal še-le takrat, ko ga poplačate. O kaki vojni sploh ni govora. Dolžnost vsakogar pa je, da širokoustneže, ki razširjajo med ljudstvom take senzacijonalne vesti, prijavi oblastem.
—	ProSnja bo uslišana. Preurejena grajska pot, ki vodi iz zgor. v spodnji del vasi, se bo na željo in veliko veselje prebivalcev vendar posipala z
iÌùiitÉflrifi »-.	m'iiBin" mii i ' i ........ ,	_
r
gramozom. Sedanje deževno vreme je šele pokazalo kako ilovnato »testo* bi morali kvasiti v negativnem slučaju, vso zimo. To bi bilo nevzdržljivo. Saj so se izgubljeni podplati kar dan na dan množili v mastni ilovici. Gospod župan je osebno prevzel to delo, tako da se sedaj z vso naglico dovaža nakupljen gramoz, ki bo še v teku tega tedna pesipan, tako da bo nastala lepa uglajena pot, ki bo zadovoljila še tako fin »čeveljček".
Zahvala.
Vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izkazali svoje sočutje, ki so pokojnega dragega očeta, soproga, starega očeta, brata, 6vaka in strica gospoda
Titan Ivana
obsuli s cvetjem in mu izkazali zadnjo čast pri pogrebu, se prisrčno zahvaljujemo.
černelavci, dne 30. okt. 1935.
Žalujoča rodbina.
Izdelovanja Združbe trgovcev
v Murski Soboti.
Zapiralni čas v zimski dobi za trgovske lokale v Murski Soboti.
Po sklepu večine trgovcev iz kraja Murske Sobote, se bodo trgovski lokali zapirali v zimskem času, t. j. od 1. novembra 1935, do 1. marca 1936. ob 18. uri (6. uri zvečer). Ker morajo vsi trgovci iz Murske Sobote gornje striktno in strogo izvajati, vljudno prosimo p. n. občinstvo, da blagovoli gornje upoštevati in svoje potrebščine nabavljati ob pravem času.
Vsem trgovcem !
V petek, na praznik Vseh svetnikov bodo trgovine ves dan zaprte.
Krošnjarstvo in potniki.
Sresko načelstvo v Murski Soboti je poslalo vsem žandarmerijskim sta-nicam in občinam okrožnico sledeče vsebine :
Štev. 8161/2 Dne 23. X. 1935.
Vsem žandarmerijskim stanlcaml
Opozarjam na tuk. odlok št. 7575/1 od 21. 9. 1933, ki je izdan v predmetu neupravičenega krošnjarenja v srezu.
Kljub nalogu za poostreno paž-njo nad krošnjarji, posebno še tujimi državljani, ki ponujajo in prodajajo od hiše do hiše manufakturno blago, papirne, keramične (steklene) izdelke in drugo, mi še vedno prihajajo pritožbe, da se krošnjarjenje vrši v neomejenem obsegu naprej.
Hornyphon. ».
Glede točnega vršenja nadzora pojasnujem ponovno, veljavne predpise obrtnega zakona.
Po določilih sedaj veljavnega obrtnega zakona (§ 143 i si.) ne smelo trgovski potniki (agenti) obiskovati strank niti z blagom, niti z vzorci, ampak smejo z vzorci obiskovati samo trgovce dotične stroke zunaj sedeža njih obrta, zasebnike pa samo z vzorci na poseben poprejiea poziv pri firmi, a nikdar ne z blagom I (v
— Izpitna predavanja v Murski Soboti. Združenje obrtnikov v Murski Soboti tem potom obvešča vse pomočnike vseh strok, da urad za pospeševanje obrti v Mariboru, namerava prirediti izpitna predavanja kandidatov, ki delajo mojsterske izpite. Ker so predavanja velike važnosti 7a vse kandidate mojsterskih izpitov, opozarjamo vse pomočnike, da se predavanja sigurno udeležijo. Predavanje bo trajalo 3 in pol dni. Vsak dan 9. ur. Stroške nosi urad sam. Udeleženci predavanja se lahko priglasijo vsak dan pri Združenju obrtnikov v Murski Soboti.	Uprava.
Hdop siedi z denarjem, kupuje
ORION aparate
kraju samem, kjer ima dobaviteljica sedež podjetja, velja za nekaj brani sicer pravica nabiranja naročil, a niti tukaj ni dovoljeno blaga po hiSah prodajati). Poleg tega, da smejo trgovski potniki obiskovati trgovce in še to samo z vzorci, je izrečno tudi prepovedano inserirati, da se sprejemajo naročila n. pr. v stanovanju, niti se tu ne smejo naročila sprejemati, niti vzorcev razkazovati. Brez poziva se sme zasebnikom razkazovati blago samo izjemnih strok t. j. s šivalnimi stroji, s kolesi, čipkami in še nekatere druge. Poslednja izjema pa je tako ozka, da se mora v glavnem povdariti načelo o prepovedi obiskovanja ne-trgovcev bodisi z blagom, bodisi z vzorci. (Izjema glede urarjev in prodajalcev dragocenih kovin, ki smejo pač trgovcem nositi tudi blago ne le vzorce na ogled in ga izjemno tudi prodati, na načelu ne spremeni.)
Kar se tiče krošnjarjev v ožjem smislu besede naših državljanov opozarjam, da je po uredbi o krajih, v katerih je krošnjarjenje prepovedano (Ur. 1. 266/74 iz leta 1928) krošnjarjenje prepovedano v vseb obmejnih srezih. Tu je dovoljeno krošnjariti samo takozvanim privilegiranim kroš-njarjem (pri nas Kočevarjem in Črno-meljcem s kočevskim blagom). Prebivalcem duvanjskega, livanjskega in imotskega sreza je v obmejnem srezu prepovedano krošnjariti, smejo pa če jim ni posebej zabranjeno, obiskovati sejme in tržne dneve povsod.
Naslovom naročam, da vodijo stalno kontrolo nad krošnjarjenjem v srezu, ter vsak slučaj takoj prijavijo semkaj, na vsak način pa se ne sme nikakor več dogoditi, da bi se od domačih posebej pa ne od inozemskih potnikov ponujalo in prodajalo manufakturno in dtugo zgoraj omenjeno blago. Takim krošnjarjem-potnikom zaplenite blago ter ga napotite Srez kemu načelstvu radi kazenskega postopanja.
Srezki načelnik : LIPOVŠEK s. r.
Opozarjajo se posebno vsi p. n člani-trgovci, da brezpogojno prijavijo vsakega krošnjarja, posebno pa potnika, ki bi obiskoval privatne stranke.
Nadaljno poročilo o postopanju sledi v prihodnji izdaji tega lista.
Sejmarji in njihove pravice.
Dogajajo se slučaji, da obiskujejo sejme razni trgovci brez zakonsko predvidenih pooblastil. Raditega opozarjamo vse naše člane že sedaj, na članek, ki bo iziel, radi pomanjkanja prostora, v prihodnji štev. tega lista.
Uprava Združbe.
Trgovinske knjige malih trgovcev In obrtnikov.
Na prošnjo beograjske obrtniške •Zbornice je izdal finančni minister odlok, dà se malf trgovci in obrtniki ne kaznujejo po taksnem zakonu, če se ugotovi, da ne vodijo pravilno trgovinskih knjig. O vsakem takem kon-' kretnem primeru se mora obvestiti pristojna Zbornica, ki bo potom poročala ministrstvu. v
Uredba o klirinških nakaznicah.
V zadnjem času so bile vedno bolj pogoste pritožbe gospodarskih krogov, zlasti pa zastopnikov naše izvozne trgovine, zaradi velikih težkoč, ki nastajajo zbog sklenjenih pogodb v plačilnem prometu s tujino. V tem oziru je najbolj slabo stanje z Nemčijo in Italijo, ker nam prva dolguje nad 300, druga pa 140 miljonov di. narjev. Radi tega so naši izvozniki primorani, da čakajo po mesece na izplačilo svojih terjatev, zaradi tega izgubljajo na tečajih, predvsem pa, ker je njih denar imobiliziran ter nimajo možnosti, da še naprej opravljajo svoje posle.
Ker je Kraljevska vlada vse te težkoče uvidela, je v sporazumu z Narodno banko izdala Uredbo o kli-rinikih nakaznicah, da s tem olajša mobilizacijo terjatev iz kliringa z Nemčijo. V ta namen so tudi te nove klirinške nakaznice prenosne.
Na ta način morajo tudi zasebne banke lažje eskontirati te nakaznice ali na nje dajati predjeme, ne da bi bile v nevarnosti, da bi neki drug upnik odredil zaporo nad temi terjatvami. Trgovski in bančni krogi so zato pozdravili uredbo klirinških nakaznic, kot bistveno olajšanje trgovine z Nemčijo.
Uredba o klirinikih nakaznicah se glasi:
Ci. 1. Klirinška nakaznica je listina, ki jo izda Narodna banka Kraljevine Jugoslavije in ki predstavlja obvestilo koristniku o izvršenem vplačilu v tuji valuti na njegov račun ko tudi o njegovi pravici, da sprejme protivrednost tega vplačila pri blagajni Narodne banke v dinarjih v skladu z določili sklenjenih pogod o plačilnem prometu z dotičnimi državami.
čl. 2. Od trenutka izdaje klirinške nakaznice ima pravico doplačila protivrednosti v dinarjih za vsoto plačani v tuji valuti, skladno s posameznimi plačilnimi pogodbami lastnik klirinške nakaznice, odnosno oseba, ki je z rednim nizom prenosov na nakaznici dokazala, da je pestala njena lastnica.
Čl. 3. Predpisi meničnega zakona z dne 29. novembra 1928 se analogno uporabljalo tudi za klirinške nakaznice, v kolikor niso v nasprotju z določili te naredbe.
Čl. 4 Klirinška nakaznica imate bivstvene navedbe :
1.	Znesek tuje valute;
2.	Kronološki red za izplačilo v dinarjih,
3.	Ime koristnika ;
4.	Označbo tujega zavoda, pri katerem je bil vplačan znesek v tuji valuti ;
5.	Označba načina izplačila v dinarjih ;
6.	Datum izdaje in
7.	Podpis narodne banke.
Čl. 5. Izdaja klirinških nakaznic
podleži plačilu takse, kakor se plača za izdajo čekov. (Tar. post. 36 taksne tarife zakona o taksah.)
Ta uredba stopi v veljavo z dnem njene objave v „Službenih Novinah".
KITOJSTOO
(Nadaljevanje.)
Vsak par je bil vprežen v voz, ki je tehtal s tovorom vred 25 mtc. Vozovi so štartali v presledkih po 5 minut. Vozili so isto progo brez biča, kot biki na banov, cesti med M. Soboto in Veščico dolgo 4 km 12 m. Prvi par je prevozil to progo v 43 minutah, za km je rabil 10 min. 26 sek. ; drugi par v 49 min. 30 sek., za km je rabil 12 min. 1 sek. ; tretji par v 53 min. 5 sek,, za km je*rabil 12 min. 55 sek. ; četrti par v 47 min. 10 sek., za km je rabil 11 min. 27 sek.; peti par v 54 min. 5 sek., za km je rabil 13 min. 8 sek.
Prvi je prevozil to progo in odnesel zmago s svojimi kravami Kuhar Aleksander od selekc. društva Stru-kovci, drugi pa časar Jožef iz Bogo-jine. Najmanjšo utrujenost so kazale krave zmagovalke, največjo pa tretji par.
Povprečje znaša 11 min. 59 in pol sekunde za km, rezultat je torej prebližno isti, kot so ga dosegli pri podobnih dirkah v Magdeburgu in drugje v Nemčiji, s svojo najboljšo vprežno govedo.
Torej je tudi pri teh tekmah pokazalo našo svetlolisasto govedo, da prav nič ne zaostaja kot vprežna živina pri uspešnosti in vztrajnosti za drugimi pasmami.
3. Tekma pri oranju.
Tekmovali so krave last Kfilič Mihaela od selekc. društva Brezovci in sicer B 1, 4 let stara, težka 510 kg ter B 2, 7 let stara, težka 570 kg ; 2.) krave last Novaka Janeza iz Te-šanovec in sicer A 34, stara 9 let ter B 17, stara 9 let, težka 480 kg, in 3.) krave last Zorko Ivana od selekc. društva Beltinci in sicer B 2, stara 7
let, težka 600 kg ter B 3, stara 8 let, težka 600 kg.
Orali so na njivi ob Radgonski cesti med M. Soboto in Černelavci z normalnimi plugi 18 cm globoko. Njiva je bila po žetvi že enkrat preorana, zemlja je srednje težka. Gonjači niso smeli imeti biča.
Začeli so vsi naenkrat. Orali so točno 30 minut. Pri oceni se je vpo-števalo površina v tem času zorane parcele, kakovost oranja, uspešnost hoje in utrujenost živine. Zmagovalke so bile KQlič M halove krave iz Bre-zovec. Drugo nagrado je odnesel Novak Janez iz Tešanovec s svojimi kravami.
Utrujenost je bila pri vseh tekmovalkah približno enaka. Povprečna površina od enega para v pol ure zorane zemlje je bila 590 m^.
Zmagovalke pri teh tekmah so se res odlično obnašale. Vpoštevati se mora tudi to, da so Kaličeve krave,
ki so zmagale, bile visoko breje. *
Nagrade so dobili vsi tekmovalci v denarju, vozniki in orači pa so dobili razen denarja, še vsak po eno vrečo umetnega gnojila za nagrado.
Tekme so v splošnem dobro izpadle, upamo, da bo tudi vzgojni efekt na člane živinorejce primeren.
Te tekme so pokazale, da so take prireditve tudi pri nas mogoče. Želeti bi bilo, da bi se prirejale take tekme v okviru zveze vsako leto, za kar imamo primerno mesto na ban. kmet. šoli v Rakičanu. Vsako seiekcijsko društvo bi pa naj imelo podobne prireditve že poprej doma v okviru društva, naj- ' boljši materijal bi pa naj poslali potem na zvezne tekme. To bo lahko fzpeljivo, ker bo režija malenkostna.
(Konec.)
zrj Hornyphon
ie naiboliši In najcenejši
I
Cene našim predmetom, posebno radio-aparatom smo
globoko znižali i p0ieg tega : znižani mesečni obroki.
z garantirano dobrim spreje-_ mom dobite že _
Najmanjii meseini obrok Din 120'-
BATERIJSKI APARATI : 3,4,5 in 6 cevni, vsi z 2 voltnim akumulatorjem in permanent-dinamičnim zvočnikom.
Novi aparat
za Din 1955'-
Najboljši amerikanski aparai
H1S MASTER!
ZELO MAJHNA PORABA TOKA ! POLNIMO flROHOLflTOR3E HITRO, DOBRO IN POCENI! V Vašem interesu je, če si hočete kupiti nov ali pa tudi rabljen aparat, da zahtevate našo ponudbo. Mi Vam predvajamo aparat brezplaino in bresobves« nO« Torej brez vsakega rizika !
Trgovina radio-aparatov in tehničnih predmetov
Štivan Ernest, M. Sobota.