1. štev. V Kranju, dne 2. januvarja 1914, XV. leto, GORENJEC Političen in Gospodarski list. ..•j Stane za Kranj z dostavljanjem na don/'4^Sv. po posti za'-1 leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčiji' N|' marke, za S dolarja. Posamezne Številke po 10 viiL ^— i Na naro&b« naročnine se ne ozira. — Uredništvo \n^^ka*iUihrto je Itev. 178. — Izdajatelj: Tiskovno društvoV^a^jV^^^g^j urednik: Janko Strnad — Rokopisi naj se\^e^pp|i|!Ja^o^.nM^ Izhaja vsak petek * : ob petih zvečer : ^Inserati se računajo za celo stran 60 K, sa pol strani 80 K, sa "Četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila ss plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, sa večkrat znaten popust. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj s« izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Vabilo na naročbo. Danes prilagamo položnice za naročbo »GORENJCA" in prosimo, da se naročnina blagohotno precej poravna. — List bode izhajal v večjem obsegu, kadar bodo premagane težave v tiskarni. »GORENJEC" stane za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Naš državni zbor v razsulu. O državnem zboru se širijo vesti, da bo od* goden in da bo vlada delala vse z znanim § 14. brez poslancev. Vzrok temu so največ Rusini, ki hočejo z obstrukcijo v državnem zboru doseči ugodno volilno reformo za deželni zbor v Galiciji. Poljaki pa niso posebno voljni postopati i njimi pravičnejše, kakor postopa Rusija s svojimi Poljaki. Naj bo, kakor hoče. Posebne koristi od sedanjega državnega zbo.a naše ljudstvo ni imelo. Verjetno ni, da bi bilo slabejše, četudi nastopi vlada z znanim § 14. Večinske stranke v zbornici, to so nemški in češki liberalci ter Poljaki, itak niso dopustili pametnega in koristnega dela za ljudstvo. Šlo se jim je predvsem za osebne dobičke, kar je izpričala žalostna afera poljskih strank. Tudi socijalni demokratje, ki imajo v državnem zboru močno zastopstvo, skoraj 90 poslancev, so pokazali, da so samo možje besed in obljub, pa ne dejanj. Ti možje imajo največ koristi, da se seje državnega zbora nadaljujejo, da dobe čim več dijet. Obetalo se je pametno starostno zavarovanje, izvedlo se ni; še predloge niso prišle iz odsekov. Obetal se je zakon proti pijančevanju, ki bi v našem socijal-nem življenju zamašil veliko vrzel; izvedel se ni, ker je predsednik odseka, soc. demokrat, sam oviral razprave. Taka usoda je zadela tudi druge važne predloge. Državni zbor nam je prinesel samo precej bremen več. To je vse! Korist so imeli le tisti poslanci, ki špekulirajo na dijete. Kaj je temu vzrok? Pomanjkanje ljubezni "in volje za smotreno ljudsko delo. V našem državnem zboru se bijejo boji za narodnostna vprašanja. Nobena stranka pa nima poguma, da bi enkrat nastopila z načelom, da mora veljati za vse narode v državi ena in ista pravica, da ne sme imeti noben narod predpravic in gospod stva nad drugim. Manjka strank, ki bi na temelju krščanskega svetovnega naziranja napravile red v zbornici in ustvarile resno delovanje v blagor narodov in države. Mi Slovenci gledamo z mirnim srcem v daljni razvoj. Naša zastopnica S. L. S. bo znala braniti naše koristi, četudi zavlada absolutizem s § 14. t dr. IGNACIJ ŽITNIK, državni in deželni poslanec. Preteklo nedeljo je umrl v ljubljanskem »Leoninumu" poslanec g. dr. Žitnik, v lepi moški dobi, komaj 56 let star. Rojen je bil 1. 1857. v Zagradcu na Dolenjskem. Gimnazijo je študiral v Novem Mestu. Kot sedmošolec je bil potrjen k vojakom. Udeležil se je v 17. pešpolku bosenske okupacije. Po dovršeni vojaški službi je vstopil v bogo- slovje in 1. 1883. je pel novo mašo. Služboval je nekaj let kot kapeian na Dolenjskem, 1. 1887. pa je prišel v Ljubljano kot stolni vikar in urednik .Slovenca". L. 1907. je postal monsignor, 1. 1910. pa stolni kanonik in konzist. svetnik v Ljubljani. Že mlad se je posvetil političnemu delovanju in je pokazal takoj velik talent, zato ga je poslal bivši škof dr. Missia študirat v Rim. V deželni zbor je bil prvič izvoljen 1. 1889., v državni zbor pa I. 1897. V obeh zastopib je ostal do svoje prerane smrti. S pokojnikom je zatisnil oči mož, ki ga bo S. L. S., zlasti pa njegovi volilci, težko pogrešala. Umrl je mož, ki je imel plamteče srce za svoje ljudstvo. Brez dvoma je bil eden najrazumnej-ših in na j de lavne j ših poslancev državnega zbora. Svoj okraj je poznal popolnoma; vedel je za potrebe vsake vasice. Poznal pa je tudi ogromno število svojih volilcev; spominjal se je vsakega, s komur je kdaj občeval. Deloval je mnogo tudi kot časnikar. Njegovi politični članki so bili Jako zanimivi. V zadnji balkanski vojni je pisal v slovanskem Čutu pisane članke, ki so zbujali občo pozornost. Kot človek je bil odkritosrčen do skrajnosti. Povedal je vsakemu v obraz svojo misel, zato so ga vsi spoštovali. Najbolj bodo čutili-njegovo smrt volilci postojnskega okraja, kajti pokojnik je žrtvoval vse svoje moči zanje; živel je, lahko rečemo, le za svoj volilni okraj. Ravno to prenaporno politično delovanje mu je največ pripomoglo, da je pre-rano podlegel svoji bolezni. Dasi je bil nevarno bolan, delal je neutrudno in je hodil k svojim volilcem. Njegov pogreb zadnjo sredo je bil veličasten. Slovensko ljudstvo bo ohranilo plemenitega pokojnika v trajnem spominu. PODLISTEK. Pravljica o ranjenem srcu. Spisal Gustav StrniSa. Za deveto goro je živel kralj, silen in mogočen. Imel je kraljestvo daljno in brezkončno, da sam ni vedel za meje. Kraljica, njegova soproga, je bila izvanredno lepa in ljubezniva. Čim debelejši in okornejši je bil kralj, tem bolj vitka in stasita je bila ona. Na njegovem obrazu so se svetile debele, žolte gube, njeno obličje je pa sijalo miline in pa krasote. Prigodilo se je, da je kraljica naenkrat zbolela in umrla. Bila je kakor usehla cvetka na mrtvaškem odru. Njeni dolgi zlati kodri so se kakor solnčni prameni vili preko belega vratu dol ob prsih skoro do konca rakve. Oči so še po smrti žarele v temnem blesku, le njeno lice je bilo prozorno belo in njena rubinska usta so osinela. Poln bolesti je ukazal kralj cel mesec žalovanja. Oblekel se je v črno žalno obleko ter je spremil v joku in stoku svojo ljubljenko na zadnji poti. Minul je čas žalovanja, potekli so meseci, kralj vdovec se pa vendar ni mogel utolažiti. Čutil je v sebi vedno večji nemir ter hrepenenje za umrlo. Srce mu je postajalo vedno otožneje in mu je krvavelo. Zbolel je. Poklical je k sebi vse zdravnike svojega kraljestva, da bi ga ozdravili. Konštatovali so zdravniki, da ima ranjeno srce, in so mu dajali piti razna zdravila. Pil je zdravila, da se mu je napihoval trebuh kakor meh in mu je lice bledelo v tolsti svetlobi, a ozdraveti vendar ni mogel. Naposled je čul o zdravilnem cvetu, ki raste na oazi sredi velike puščave; kdor poduha ta cvet, ozdravi. Zaželel je kralj tega cvetja. Toda kdo naj ga prinese, kdo naj ga najde, da ozdravi bolnega vladarja? Mnogo se jih je oglasilo. Šli so iskat čudoviti cvet, pa se nihče ni vrnil. Naposled je pristopil h kralju njegov največji prijatelj in najboljši svetovalec minister Krešimir. Globoko se je vladarju priklonil ter ga prosil, naj njemu dovoli, da odide iskat čudodelno cvetje. Pogledal je kralj ministra, krepkega junaka, ter se je zamislil. Zelo drag mu je bil Krešimir, saj mu je že enkrat v nekem boju rešil življenje. Tudi mnogo drugih uslug mu je že izkazal. Hudo se mu je tedaj zdelo, v nevarnost postavljati svojega prijatelja in svetovalca. Ko je pa gledal nekaj časa svojega ministra, polnega moči, poguma in življenja, mu je jelo rasti upanje, da dobi U zdravilno cvetje, zato mu je dovolil odhod. Odpravil se je minister na pot. Zbral je bil oboroženo karavano, preskrbel se je z živežem za več tednov in odšel. Hodil je dva dni in dve noči brez počitka ter dospel v dolgo in nepregledno puščavo. Truden je bil zelo in zato je podnoč ukazal postaviti šotore. Razdelil je straže, zavil se v mehko kožuhovino in zaspal. Po noči se mu je prikazal duh puščave. Njegova prozorna, meglena postava je segala do neba, njegova brada je bila dolga in bela, oči je imel jastrebove, a mesto srca je počival v njegovem prozornem telesu lev z blestečo grivo. Vprašal je duh ministra, kaj da išče. Razodel mu je Krešimir vzrok svojega potovanja. Nasmehnil se je duh in izginil. Zgodaj v jutro je pa minister i_2 .Slov. Narod*, ki pravi, da je bila to komedija, ne pa zasedanje hrvaškega deželnega »bora. Hrvaško-srbski liberalci so pokazali, da za ustavno življenje sploh zreli niso. Kadar vlada na Hrvaškem komisar, streljajo nanj, ko pa se skliče sabor, se pa ravsajo poslanci med seboj, da se jim svet smeja. Dokler ne pride do veČine stranka, ki se ne bode prodala Madjarom za skledo leče, toliko časa ni pričakovati uspešnega delovanja v saboru. DOPISI. Iz Šenčurja. Igra .Štempihar", ki se je ponavljala na sv. Štefana dan, ni tako dobro izpadla, kakor prvič. Vzrok je bila prevelika ko-rajža igTalcev. — Dež in sneg sta nam v ponedeljek 29. decembra napravila pravo pravcato povoden j. Struga potoka je preplitva, vsied tega je voda iz nje izstopila in poplavila na obe strani vas. Šenčurjani so imeli precej opraviti z vodo, da jim ni vdrla v hleve in kleti. — Tudi pri nas je cena govejemu mesu nižja. Kg stane 1 K 20 v. — Odlok, ki ga je izdalo okr. glavarstvo glede točenja žganja, poštenim gostilničarjem ugaja. Zadovoljni le tisti niso, ki ga radi cukajo. — Posebno srečo je imel lansko leto pri prašičih Matija Vidmar iz Šenčurja. Za 10 prašičev, ki jih je doma iz redil, je dobil čez 2000 K. Lepi denarci! Saj je pa tudi treba precej skrbi in truda prestati, preden so pujsi debeli. Leše. Ogenj je uničil na sveti večer na samem stoječo šupo Valentina Valjavca iz Leš. Poleg listja je zgorelo nekaj voz mrve in poljsko orodje. Zažgal je preužitnik Janez Kocijan iz Leš, ki se je še isto noč obesil. Ko so ga mrtvega pregledovali, so videli, da ima črevlje in hlače zelo ožgane in noge opečene. Iz tega sklepajo, da ni zažgal namenoma, da se mu je le ponesrečilo, da je skušal s teptanjem pogasiti, pa ni mogel. POLITIČNI PREGLED. Za kranjskega deželnega glavarja je cesar zopet imenoval dr. Šusteršiča in barona Liecbtenberga sa njegovega namestnika. Kranjski deželni zbor je sklican ta dan 9. januvarja. Delegacije bodo začele zborovati dragega marca v Bud a peš ti. Finančni minister grof Zaleski je Jmrl v Meranu dne 24. decembra 1913. Imel je težavno stališče, ker je moral iz državne blagajnice ob času balkanske vojne toliko denarja izdajati za prazen nič. Za-se si je pridobil toliko, da je umrl kot grof, ko je bil poprej le vitez. Imel je več načrtov, kako bi z dohodki novih davkov napolnil prazne blagajne, pa teh načrtov ni mogel še izvesti, ktr ga je smrt prehitela. Ministrstvo financ bo vodil sekcijski šef Engel. Hrvaški sabor je pričel zborovati 27. decembra. Takoj po otvoritvi so se najprej med seboj skregale hrvaške stranke. Hrvaško-srbskim liberalcem, ki so združeni pod imenom .koalicija", se gre pred vsem le za pobijanje svojih nasprotnikov, da ostane njim samim čimveč — korit. Da bi sabor kaj koristnega stori) za ljudstvo, je seveda izključeno. Liberalci bodo blapčevali Madjarom, kakor vedno, da le jedo iz njih jasli. Na hrvaških železnicah so sneli vsled ministrskega ukaza madjarske napise in so jih nadomestili povsod s hrvaškimi. Naši dridnavti. Naša država bo zgradila nekaj novih velikik bojnih ladij, ki bodo oborožene z naravnost ogromnimi topovi. Vsaka ladja bo imela po 10 topov 35*5 cm kalibra, ki bodo dolgi 15'9 metra. Imele bodo tudi dosti manjših topov. Črnogorska kraljica Helena je nevarno obolela. Važni glasovi Iz Bolgarije. Med Bolgari se utrjuje misel na zjedinjenje z Rimom. V Sofiji je bila v katoliški katedralni cerkvi na praznik čistega spočetja M. D. velika slpvnost, ko se je slavil Konstantinov jubilej. Slavnostni govor je imel profesor Bezenšek v bolgarskem jeziku. Opisal je zgodovinski razvoj Sofije ali Sredca, na katerega je bil tako ponosen cesar Konstantin, da je rekel: Mesto Sreda je moj Rim. Govornik je izrazil željo, da bi se zjedinila Konstantinov in papežev Rim. Nadškof Menini je govoril v štirih jezikih. Omenil je, da 45.000 Bolgarov želi biti sprejetih v katoliško cerkev. Razni zbori so krasno peli. Cerkev je bila polna ljudstva. — Na shodu najmočnejše, namreč agrarne stranke je Slambolijski, predsednik shoda, izjavil, da je cilj agrarne stranke: prijateljstvo z Rusijo in popolno zjedinjenje bolgarskega in srbskega naroda v eno državo. Usmiljenke so framasoni izgnali iz javnih bolnišnic v Parizu. Sedaj jih pa Parižani Že želijo nazaj, ker so spoznali, da so svetne strežnice slabše in dražje. Sklenili so v pariškem občinskem svetu, da se bodo dajale podpore bolnišnicam, v katerih bodo delovale usmiljene sestre. Tako krščanska požrtvovalnost zmaguje; pogansko zlobnost. Essad paša se je vrnil iz grškega jetništva v Carigrad. Prijeli so ga pa in ga postavijo pred V zahvalo je duh pokazal ministru pot do čudovite rože in razodel, kako se mora vesti. Ko bo dospel minister do velike oaze, rečeno mu je bilo, da naj gre naprej, dokler ne pride do ravne poti, vodeče proti solnčnemu zahodu. Gre naj po tej poti in prišel bo do velike, blesteče palače. Krog in krog palače rastejo rože na krasnem zelenem grmovju. Toda on naj se ne bliža palači, kajti vse to je le fatamorgana. Palača je v resnici le groblja, obdana z bodečim trnjem, polna je strupenih kač in druge golazni. Gre naj v širokem krogu okoli palače, dokler ne zagleda skalnate votline. V to votlino naj stopi in vzame naj meč, ki ga bo tam našel. Napoti naj se ž njim po ravni poti iz dupline. Vse, kar mu bo prišlo nasproti, naj poseka z mečem. Dospel bo po dolgem trudu do pravega grada njegovega sina, ki se je bil poročil z zemljanko, in ga je zato on, duh puščave, proklel. Našel bo v gradu krokodila, ki mu bo stregla krasna kraljičina zlatolaska, vnukinja duha puščave. Udari naj s ploskvijo sablje krokodila po glavi in krokodil, sin njegov, bo rešen ter bo odletel spremenjen v jastreba. Za letečim jastrebom se bo z groznim ropotom podiral grad. Odvede naj tedaj urno kraljičino iz gradu. Pripelje naj jo svojemu kralju, da se poroči s to rožo iz puščave in spet bo ozdravelo kraljevo ranjeno srce. Šel je minister in je vse tako našel. Posrečilo se mu je, da je od vedel kraljičino, ki je bila rajnki vladarici, umrli soprogi njegovega kralja, zelo podobna. Le krasnejša je še bila. Minister Krešimir je bil sicer hladnokrven mož, ali zaradi njene lepote je bil venderle v zadregi. Čutil je neko posebno nagnenje do lepega bitja. Ko se je spomnil, da jo bo moral odvesti svojemu kralju, mu je postalo tesno pri srcu. Med potjo je videl, kako mu je kraljičina hvaležna za rešitev. Kazala mu je pri vsaki priliki svojo naklonjenost. Spoznal je, da ga tudi ona ljubi. Med tem časom se je kralju zdravje vedno slabšalo. Prišla je k njemu stara čarovnica ter mu svetovala, naj si izbere dekle izmed dvorjank ter se zopet oženi, kajti le v ljubezni bo zopet našel pravo zdravilo svojemu ranjenemu srcu. Bogato je nagradil kralj čarovnico ter sklenil poslušati njen nasvet. Izbral si je najlepšo dvorjanko ter se pripravil za svatbo. Tisti večer pred kraljevo poroko je prijezdil minister Krešimir s cvetko puščave proti kraljevi palači. Krasna in svetla noč je bila. In tedaj mu je kraljičina sama razodela, da ga ljubi. Vsa solzna ga je prosila, naj je nikar ne popelje k staremu kralju. Sijala je luna in zvezde so se odsvitale v njenih bisernih solzah. Krešimir je resen jezdil poleg nje. Zabolelo ga je pri srcu. Najraje bi bil zavriskal in jo objel, toda premagal se je in je ljubezen odklonil, da je držal kralju dano besedo. vojno sodišče, češ da je storil izdajstvo, ko je izročil Grkom trdnjavo Janino. Rusija in Turčija. Rusija jt naznanila Turčiji, da ne bo oporekala glede nemških inštruktorjev ta turško vojsko, ako se Turčija zaveže, os bo dala Dardanele proste in ne bo ondi v slučaju vojne pokladala min. Albanska vlada v Valonl se je utrdila, ker je knez Bib Doda, katoličan in veljak v Severni Albaniji, sprejel podpredsedništvo pri začasni vladi v Valoni. Turčija kupuje vojne ladje. Turčija je kupila v Riu de Žaneiru od braziljske vlade veliko bojno ladjo za okroglo 75 miljonov kron. NOVIČAR. Javen odgovor g. Cirilu Pircu. Nikjer ia nikdar se ne bom prerekal z očetom, ki svojega od profesorskega zbora obsojenega in kaznova-vanega sina po časopisih pere. mesto da bi ma s palico dopovedal, da spada domov ob prilikah, ko se po ulicah vrše demonstracije. Sicer pa ima g. Ciril Pire odprto postavno pot, in veselilo me bo, če jo nastopi. Dr. Kari Capuder. Niti ene vesele misli ni bilo mogoče zaslediti v božičnih člankih slovenskih liberalnih listov. Tudi ni nikjer tolažljivih znakov, da se jim bodo razmere na bolje šzpremeaile. Če jim Johanca in Theimerca nista mogli pomagati, kdo naj jim pomaga to zavoženo liberalno koreto spraviti naprej? Slovenski narod je obsodil liberalizem. Stranka je zato propadla, ker je v boju za liberalizem izpred očij izgubila tudi narodno idejo. Mislili so liberalni četovodje, da se bode dal narod hitro izpriditi in da tako postane »napreden", pa ni Šlo in ne pojdet Zato bode vsak Božič prinašal nova razočaranja, nove grenkosti za črne liberalne duše. Vladno naklonjenost beračijo liberalci v 52. številki .Save". Vlada bi se morala postaviti ob rami na prednja kov v boj zoper S. L. S., ker ima ta samo dve tretjini glasov, liberalci pa eno tretjino. Če bi bila vlada seveda prepričana o tem, da je oni, ki ima le eno tretjino glasov, močnejši, bi že šlo. Pa o .moči" liberalne stranke so prepričani le liberalci. Kolikrat so liberalci metali nam polena pod noge, da smo vladni hlapci. Sedaj bi pa sami tako radi zlezli pod okrilje — vlade. •Sava« za svobodomiselstvo. Glasilce kranjskih liberalcev se v 52. štev. lanskega leta silno ogreva za napredno, to je svobodomiselno časopisje. Pred volitvami pa je .Sava" tajila vsako zvezo s svobodomiselstvom. Sedaj, ko je sprevidela, da naše verno ljudstvo noče na .neodvisni" lim, je pa pokazala, da je pohlevna hčerka .Slovenskega Naroda". Ali sta to zaslužila? Kaj mogočno sta se držala svoj čas liberalna poslanca Hribar in Pire v kranjski deželni zbornici. Zdaj je vsega konec! Oba bi še rada poslančevala, pa ju je zavrgla lastna stranka, za katero sta raztrgala toliko podplatov. Hribar je moledoval okoli liberalnih svetnikov trgovsko-obrtne zbornice, naj se ga usmilijo in naj pomislijo, koliko ima on več zaslug za narod, kakor mladinec Šuklje, a trkal je na kamenita srca. Tudi trgovca Pirca, ki se je pri kandidaturi v mestih ponesrečil, bi bili v trgovski zbornici lahko spravili pod streho, pa ga je g. svetnik Rakove pozabil priporočiti. Taka dva čvrsta moža, pa za poslanca nesposobna spoznana in poslana v pokoj! O, ti nehvaležni sveti Po volitvi v Kranju in Škofji Loki. »Slov. Narod" pripoveduje, kakšne nepravilnosti so se godile ob volitvi za mestno skupino v Škofji Loki. Če bodo „Narodovci" veliko o teh nepravilnostih govorili, bo še deželni zbor to volitev ovrgel. Ne-le v Škofji Loki, tudi v Kranju je bilo več takih slučajev, da se je omejevala volilna svoboda. Ker je bilo med kandidatoma samo 6 glasov razlike, pridejo na tehtnico lahko tudi na videz manj važne zadeve, kakor agita-cijski kordoni, spisovanje legitimacij itd. Za slučaj nove volitve pa bo šlo drugače in utegne priti kaka bela glasovnica popisana in potem — bo joj! Zato liberalci bolj prav store, če o tej volitvi molče, da ne bo verifikacijski odsek preveč izvedel, kaj in kako je bilo. Liberalci ne kriče zastonj. Kadar liberalci o kakšni stvari začno šum gnati, takrat nekaj skrivajo in v njihovi stranki nekaj smrdi. Nekaj časa so kričali, da dežela zapravlja, sedaj je pa prišlo na dan, da je občina ljubljanska na nedovoljen način porabila stotisoče denarja. Zadnje dni kriče liberalci o slepariji klerikalcev pri .Glavni". Gotovo bo v kratkem nekaj počilo, kar bo pokazalo novo liberalno lumparijo. Z ljubljanskega magistrata. V Ljubljani je bil aretiran bivši nadzornik mestne policije Jure Javemik. Državno pravdništvo ga obtožuje hudodelstva goljufije in še nekaj drugih .čednosti". Tako tonejo magistratne zvezde. To je še nekaj več, kakor .Johanca". Za častnega kanonika je cesar imenoval kamniškega g. dekana Ivana Lavrenčiča. prilog* ..Gorenjcu" Ittv. 1 h 1.1914. Cestni odbori. Volitev cestnega odbora za kranjski okraj se je vršila dne 27. decembra. Načelnikom je bil izvoljen g. Ivan Zabrel, dež. poslanec iz Bobovka, namestnikom pa g. Franc Kuralt, gostilničar v Kranju. Uradni sedež okraj nega cestnega odbora bo občinski urad v Pre-dosljih, seje se bodo pa vršile v Kranju. — Pri volitvi cestnega odbora za škofjeloški okraj je bil izvojen načelnikom g. Jože Hafner, župan v Škofji Loki. — Pri volitvi cestnega odbora za tržiš k i okraj je bil izvoljen soglasno za načelnika g. Franc Ahačič, župan v Tržiču, za namestnika g. Lovro Aljančič, posestnik v Bistrici. Umrla sta v Kranju gg. Anton Eržen, c. kr. finančni nadstražnik v pokoju, in trgovec Janko P o 11 a k, in sta bila dne 27. decembra 1913 pokopana. O g. Pollaku pravi »Sava", da je bil vedno odločno napreden. To mu seveda prav nič ne koristi. Najbrže pa ni bil tako odločno napreden, kakor trdi .Sava", ampak je bil krščanski mož in zato naj sorodniki proti pisanju .Save" protestirajo. Tudi o njegovi nagli smrti se trosijo neresnice. O dr. Žitniku je jako lepo govoril v državnem zboru predsednik Sylvester, ki je hvalil pokojnika delavnost in lepe čednosti. Nov odvetnik v Kranju. V Kranju se naseli odvetnik dr. Ferdinand Cerne iz Trsta. Preje je bil odvetnik v Kopru. Hotel na dražbi. Na Boh. Bistrici se bo dne 16. t. m. prodajalo posestvo hotelirja Matevža Pibra. Kupci dobro došli. Služba okrajne babice za mesto Kranj z letno nagrado 160 K iz okrajne blagajne kranjske, je takoj oddati. Naborniki, ki pridejo letos k naboru in ki nameravajo kot posestniki podedovanih kmetij ali iz rodbinskih razmer (po § 30, 31 in 32 bramb. zakona) na novo prositi za kako ugodnost v izvrševanju brambnih dolžnosti, so dolžni sami, oziroma njih svojci, dotične prošnje vložiti v mesecu januvarju. Ker se bo pa to - - kakor običajno vsako leto — uradno izvršno, ni treba strankam nikakih prošenj vlagati, ampak si morajo preskrbeti le rodbinske pole ter jih najpozneje do 20. janavarja t. I. izročiti županstvom svojega bivališča. Vse drugo se bo zvršilo uradno. •Glasbena Matica* v Ljubljani priredi v dneh 5. in 6. januvarja dva velika zgodovinska koncerta v proslavo spomina slovenskih skladateljev bratov dr. Benjamina in dr. Gustava Ipavca s sodelovanjem pevskega zbora ,01. Matice", domačih slovenskih — umetnikov, operne pevke gospe Irme Polakove (sopran) iz Zagreba, opernega pevca gosp. Josipa Križaja (bas) iz Zagreba, gosp. Josipa Rijavca. koncertnega pevca iz Dunaja, gojencev .Gl. Matice", članov društvenega orkestra in vojaškega orkestra pod vodstvom koncertnega vodje gosp. Mateja Hubada. Torpedolovec »Triglav* je bil spuščen v morje na Reki. 25 let general. Dne 23. decembra je praznoval general grof Beck petindvajsetletnico, kar je postal general. Ob okupaciji Bosne je bil major in je poveljeval 10. lovskemu bataljonu, ki se je boril ob strani naših .Janezov". Nazaj iz Amerike. Vedno bolj so prenapolnjena mesta, kjer se je dobivalo v Ameriki delo za nove priseljence. Veliko trpe zdaj tisti, ki so na slepo šli denarja iskat v Ameriko, ker ni dela in nič ne zaslužijo. Ti reveži oblegajo avstro-ogrski konzulat v Novem Yorku in prosijo podpore, da bi mogli iti nazaj v domovino. Pri nas pa gospodarji in gospodinje ponujajo delo in milo prosijo hlapce in dekle v službo, pa jih ne dobijo. Znabiti bo Slovence vendar enkrat pamet srečala in bodo spoznali, da domača gruda nudi še dovolj kruha in da se brez dela tudi drugod ne more živeti. Zapuščina kardinala Rampolle je dvignila mnogo prahu. Liberalni listi so vpili, da je bila oporoka ukradena. Izkazalo se je, da je bilo vse le gola laž. Bojte se židovskih agentov! Piše nam neki znanec: Dal sem se preslepiti, da sem naročil po nekem vsiljivem dunajskem agentu par srajc. Dobil sem srajci, zraven pa še nekaj drugih reči, katerih nisem naročil. To me je vznevoljilo, da mi je nerabno in nenaročeno blago poslal in zaračunil, pa nisem precej plačal in rok zamudil. Kar dobim naznanilo od tvrdke, da me je izročila advokatu in sodniji. Kaj naj storim? Ali naj se na Dunaj hodim zagovarjat? Ali naj tam advokata najamem? Plačal sem zahtevano vsoto tvrdki. Ali tožba je šla naprej, ker je tožil advokat za svoje stroške. In tako sem dobil razsodbo v imenu njegovega Veličanstva, da naj plačam advokata. Doma bi bil dobil srajci ceneje. Za kmečke fante Deželni odbor kranjski priredi na deželni kmetijski šoli na Grmu pri Novem Mestu od 2. februvarja do 30. aprila 1914 trimesečni tečaj za prvo pomoč pri nezgodah in za porodništvo goveje živine. V tečaj se bode sprejelo 12, vsaj 18 let starih učencev kranjskih kmečkih posestnikov ali njihovih sinov, ki so vzglednega vedenja. Opoldansko hrano preskrbi kmetijska, šola brezplačno, za stanovanje dobe učenci vrhutega mesečno 10 K podpore. Kolka proste, svojeročno spisane prošnje, ki jim je priložiti krstni list, zadnje šolsko izpričevalo, in potrdilo pristojnega županstva, da je prosilec kmečki posestnik, oziroma izjava starišev ali njih namestnikov, da bode prosilec res samostojen posestnik postal, je vložiti najkasneje do 18. januvarja 1914 na deželni odbor kranjski. Proti alkoholizmu je izdalo c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju dne 18. decembra 1913 št. 29.086 tale jako umestni razglas: Slabe posledice alkoholizma v socijalnem, zdravstvenem in gospodarskem oziru, množeče se od dne do dne, dajejo okrajnemu glavarstvu povod, omejiti žganjetoč še bolj, nego je bilo to ustanovljeno s tukajšnima naredbama z dne 25. avgusta 1910 št. 19911 in 8. novembra 1911 št. 25308; ob enem pa se določajo z ozirom na posebne krajevne razmere in vpoštevši koristi tujskega prometa in turistike, nekatere izjeme od dosedanje brezpogojne prepovedi žganjetoča ob gotovih časih. — V naslednjem navedene naredbe, izdane na podlagi § 54 točka 2 obrtnega zskona z dne 15. marca 1903, drž. zak. št. 39, po katerem je politična oblast upravičena in obvezana gostil-ničarske in krčmarske obrti v obrtnijskem in policijskem oziru oziru urejevati, stopijo v veljavo 1. januvarju 1914. — 1. V vseh krajih političnega okraja Kranj, izvzemši mesti Kranj in Škofjo Loko ter trga Tržič in Železniki, je sploh prepovedano točiti žganje, in sicer tako gostilničarjem kakor tudi vsem drugim obrtnikom brez iz jeme, ob sobotah in dnevih pred prazniki od 5. ure popoldne do 5 ure zjutraj prihodnjega ponedeljka, oziroma onega dne, ki sledi prazniku — Prepovedan je tedaj žganjetoč odslej naprej ne samo ob nedeljah in praznikih dopoldan, ampak ob nedeljah in praznikih ves dan do 5. ure zjutraj prihodnjega dne, vrh tega pa tudi že od 5 ure popoldan naprej ob sobotah in dnevih pred prazniki. — 2. Ta prepoved velja tudi za Kranj, Škofjo Loko, Tržič in Železnike, a % izjemo, da je dovoljeno v teh štirih krajih onim obrtnikom, ki imajo koncesijo za žganjetoč, točiti ob nedeljah in praznikih od 7. ure zjutraj do 10. ure dopoldan žganje boljše kakovosti, in sicer le konjak, brinovec, slivovec, sadjavec in rum. — 3. V onih kavarnah in slaščičarnah v Kranju, Škofji Loki in Tržiču, ki imajo pravico žganjetoča, se sme v pod 1 navedenih prepov. časih točiti le konjak, brinovec, slivovec, sadjevec, rum v čaju in likerje. Vsake druge vrste žganja in žganih opojnih pijač točiti, pa je prepovedano tudi po kavarnah in slaščičarnah ob izvzetih časih. — 4. Oni gostilničarji, ki imajo pravico tujcev, smejo došlim potnikom, ki si naroče prenočišče, postreči i konjakom, brinovcem, slivov-cem, rumom v čaju in z likerji. — 5. V onih krajih pa, kamor zahajajo izletniki in turisti, smejo gostilničarji, a le ti, tedaj nikakor ne tudi drugi z žganjetočem se pečajoči obrtniki, došlim tujcem, toraj izključno le izletnikom in turistom, v svrho okrepčila nuditi konjak, brinovec, slivovec, rum s čajem in likerje. — Prestopki te naredbe se bodo kaznovali v smislu § 131 obrtnega zakona z denarnimi globami do 1000 K ali z zaporom do treh mesecev in v posebnih slučajih tudi z odvzetbo obrtne pravice. RAZNOTEROSTI. Glavni dobitek uničil. Kočar Franc Riemer iz Laudna je pri srečkanju zadel glavni dobitek 90.000 K. Od prevelike sreče se mu je pa omračil um. Zaprl se je v stanovanje in tam sežigal bankovce. Sežgal je za 47.000 kron, ostalo so rešili. Smrt v božični noči. Na Danskem pri Kodanju se je božično noč potopilo več ribiških čolnov. 19 ribičev je utonilo. Namesto prašiča sebe usmrtil. Iz Arada na južnem Ogrskem se poroča, da je hotel neki kmet zaklati prašiča. Prašič se je pa izmuznil iz kmetovih rok, pri tem je ta padel in si prerezal jezik. Predno so domači opazili nesrečo, je kmet izkrvavel in umrl. Železniška nesreča. Na kolodvoru Moravska Ostrava je trčil vlak, ki je vozil delavce z lokomotivo. En strojevodja je mrtev, 10 ljudi pa lahko ranjenih. Železniška nesreča. PriTrieru na Nemškem sta v tunelu trčila dva vlaka. Dva zavirača sta ubita, več železničarjev ranjenih. Za judovske obrtnike. V Črnovicah (Bu-kovina) umrli jud Titunger je zapustil dva milijona kron za podporo revnim obrtnikom. Nesreča v Italiji V neki tovarni v Torre Annunziata se je zgodila eksplozija, ki je usmrtila 14 oseb. Stoletnica lokomotive. L. 1813. je na Angleškem stekel prvi parni stroj. Dal ga je napraviti posestnik premogokopov v Wylamu. Stroj se je rabil za prevažanje premoga. Vlekel je osem voz in vozil s hitrostjo osem km na uro. Ta stroj je vspodbudil pravega izumitelja lokomotive, Stephensona, da je sestavil velik stroj za železnice. Velik požar je uničil v San Sebastijanu na Španskem gledališče, cirkus in mnogo hiš. Viharji na češkem so v zadnjih dneh de* cembra povzročili veliko škode. Ponekod je vihar odnesel strehe. Tatvina biserov. V nekem zdravilišču m Semerniku so bili ukradeni ženi nekega dunajskega vseučiliškega profesorja biseri v vrednosti nad 6 000 kron. Za tatom ni nobenega sledu. 27 cerkva oropal. Iz Cincinatija poročajo, da so tam aretirali nekega Franca Selzera, ki je priznal, da je oropal 27 cerkva. Velika nesreča v Ameriki. V Calumetu, kjer je naseljenih dosti Slovencev, so priredili za stavkujoče delavce božičnico v neki šupi. Ko so prižgali sveče na božičnem drevesu, je neki ogrski delavec zakllcal: .Ogenj!" Vsled tega je nastala strašna zmešnjava. Vse je drlo ven skozi edina vrata. V gnječi je bilo poteptanih do smrti 30 žensk in 47 otrok, okrog 100 oseb je pa nevarno ranjenih. Ognja pa v resnici niti bilo ni. Beda v Ameriki. V Ameriki je odpuščenih od dela nad 50 000 delavcev. Beda je vedno večja. Konzulati pa onim, ki so se odtegnili vojaški službi, nočejo pomagati. Delavce odpuščajo v Ameriki. Iz Cleve In nd a poročajo, da je neka tvornica naenkrat odpustila 900 delavcev. V Eisworth, Pa. je bilo odpuščenih 200, v VVillock, Pa. pa nad 400 delavcev. Posnemanja vrednot Župan mesta Indianapolis v Ameriki je izdal odredbo glede plesnih veselic, ki določa, da mora biti pri vsakem plesu od policije postavljena dama, ki ima strogo nadzorovati, da se na plesu ne dogodi kaj nenrav-nega. Vsako osebo, ki se količkaj pregreši proti nravnosti, ima dama pravico spoditi. Ko bi pri nas tudi kaj takega uvedli vsaj po gostilniških beznicah! Viharji na Japonskem. Ob japonski obali divjajo veliki viharji. Več manjših ladij se je potopilo. Utonilo je tudi 70 ribičev. NOVEJŠE VESTI. Državni zbor. Zbornica je z večino enega glasu sprejela vladni predlog, da ostani podlaga za osebno dohodnino dohodek 1200 kron. Eksplozija v Kandiji V trgovini Edmunda Kastelica v Kandiji pri Novem Mestu je eksplodiral včeraj smodnik. Poškodovana je hiša, zlasti izložbena okna. Ranjen je bil načelnik požarne hrambe; več oseb pa od puha omamljenih, škode je blizu 30.000 K. Železniška nesreča Ekspresni vlak, ki vozi med Rimom in Milanom, je trčil s tovornim vlakom. Ena oseba je bila ubita, 22 nevarno in mnogo lahko ranjenih. Požar Tovarna za papir v Zagrebu je pogorela. Sneženi viharji so te dni divjali po celi Nemčiji. Knjigoveznica »Tiskovnega društva" v Kranju (v škofiji) se priporoča v vezavo vsakovrstnih šolskih knjig v trpežni vezavi. Posebno solidno in ceno vezanje knjig za šolske, ljudske In zasebne knjižnice ter čitalnice. Vezanje raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjižic ter Izvrševanje vseh raznih del, ki spadajo v knjl-goveško stroko. Za smeh in kratek čas. Pred poroto. (Obsojen tat, ki je vlomil v železno blagajno.) Predsednik: .Imate še kaj opomniti?" — Zatoženec: .Imam, gospod predsednik. Tej obsodbi jaz ugovarjam, ker tukaj navzoči gospodje mojega dejanja ne morejo soditi. To hočem dokazati. Če je treba presoditi novo hišo, morajo to storiti le izurjeni in sku-šeni zidarski mojstri; Če gre presojati kako sliko, morajo o njej soditi slikarji, knjige presojajo pisatelji. Vi, gospodje, ne morete presojati vloma, ker stavim, da nobeden izmed vas ni vešč moje ob rt i 1" Kako je prišel do žene. Uzmovič: .Kako si pa prišel do tako dobre žene?" — Kradovič: .To je bilo tako: Jaz sem stal pred porotniki radi tatvine in moj zagovornik je tako lepo dokazal, kako pošten in nedolžen sem, da me je moja sedanja žena, ki je bila zraven — takoj vzela." Dvoumno. A: .Tvoj prijatelj ni le vrl letalec, marveč tudi marljiv avtovec?" — B: ,Je res; nima druzega v glavi, kakor plin in bencin I" il Poučni det. PraSicereja. Lepe krajcarje bodo kmetje zdaj dobili za opitane prašiče. To jo zasluga pridnih gospodinj in dekel, ki znajo prašiče rediti. Kjer ae za prašiče ne skrbi, tam tudi špeha ni Prva skrb bodi, da so svinjaki suhi Prašičev se kaj rada bolezen loti in se ne redé, če morejo ležati v luži. Najboljše je če dvakrat na dan prašičem izkidaš in jim dobro nastelješ. Potem pazi, da ne bo prašičem po zimi premraz, posebno plemenskim prašičem. Zapazi svinjake ali jih zadelaj a slamo. Krmi prašiče o pravem času in privošči jim čistega zraka. Grenčice. Slab želodec pokrepčuje vživanje grenčtc. Gibanje želodca in napravljanje Želod, soka se pomnoži in s tem pospeši razkrajanje jedi; zmanjša se pa vrenje in gnjiloba jedi. Vratne bolezni se kaj rade poka z u ¡ojo po zimi, zlasti pri otrocih. Vsako prehlajenje pade na sliznice v vratu. Treba vrat utrditi že pri otrocih. Vrat naj ne bo preveč zadelan, grgranje s slano vodo ali žavbeljnovrm čajem utrjuje sliznice. AH si daješ ogreti posteljo? Ako na hladnem spiš, je zdravo, če si pa posteljo s pogreto opeko, aH kako drugače dat malo pogreti, ni napačno. Nekateri ljudje ne morejo zaspati, če imajo mrzle noge. Giej samo na to, da se z grevnico preveč ne omehkužiš. Prezračevanje sobe se priporoča tudi po zimi. Prav koristno je, po večkrat na dan, odpreti za par minut okna in vrata, da prepih odžene iz sobe slabi zrak. Zlata žila. Ako se v žilicah zadnjega črevesa začne nabirati kri in delati bunčice, to imenujemo .zlato žilo*, aH s tujo besedo .hamorhoiden". Te bunčice včasih postanejo debele, izstopijo iz črevesa in krvave. S prva se ta bolezen da lahko ozdraviti, ako se zanemari, pa težko Največkrat pride ta bolezen od sedenja, in zato je najboljše zdravilo gibanje. Zlasti škoduje sedenje na mehkih sedežih in če je kdo pri sedenju preveč naprej nagnjen. Pritisk na črevo bolezen shujša in na-pravlja bolečine. Ako včasih sedež v škaf hladne vode, če telovadiš, ali pa delaš na polju ali vrtu, bolezen odpravljaš. Pri ti bolezni je prizadeto vče živčevje, in človek postaja vedno bolj čemeren. Včasih se bolezen tudi podeduje po stariših. Preklic. Podpisani Janez Gračar, cestar v Spodnji Kokri, obžalujem in preklicem vse žalitve, izrečene glede Jurija Povšnarja, posestnika v Zg. Kokri in glede Frančiške Likozar, kuharice v Sp. Kokri, kot povsem neutemeljene, in se imenovanima zahvaljujem, da sta odstopila od svojih zasebnih tožba. V Kranju, 29. decembra 1913. Janez Gracar. Po bolezni sledi navadno čas, v katerem se okrevajoči počuti medlega ter se pri najmanjšem naporu takoj utrudi. Tako stanje zahteva bodisi pri otrocih ali odraslih posebno pozornost. Veliko uslugo stori okrevajočemu Scotfova ribja emulzija posebno s tem, da mu da poleg prepotrebne hrane tudi dober tek. Ribje olje v Scottovi emul ziji je edino sredstvo, katero odstrani medlost, okrepi telo in vrne veselje db življenja. Scottova ribja emulzija je poleti ravno tako izdatna kot v mrzlejših letnih časih. Cna originalni ataUenui. i. t k uo v. Dobi v vaeti lekarnah. Kdor poalj. M » v »nam»«h a« SCOTT * BOWNE, O. m. b. H., in