Dolenjske Novice izhajajo vsak petek ; ako : : je ta dnu pra/iiik, riaii poprej. : : ('tstia jim j(3 za ceio leto (ou aprilh iio aiirilo) S K, zu col htu l-ôO IÍ. N«r()i'iiiiih za Nemčijo, Bositio in dni^e evropske države znaša 3*50 K, za Ameriko +'50 K. List ill «irlasi se i(lačiijp}(ř iiajpiTj. Vse (lo|ii)4e, naročiiiiiu iu ozituiiila N{irej).niia tiskarna J. Krajec uasl. Revnejši sloji in žiine špekulacije- Kolikor je (iosedanje popisovanje žitnih zalog dognalo, na Dolenjskem ni ravno premalo kruha v nalogi. Pri varčnem vži-vanjti se bo še laliko shajalo, tndi će bo vlada upravičenim židjani našen'a kmečkega ljudstva ustregla in določila večjo količino kruha za kmečko osebo na dan. Toj-ej pienialo ki'uha iie bomo itiicli jia Dtdtinj-^kem ; vendar nas pa nioi'a bili strali za i'evriejše sloje. Kaj pomaga siro-niakii. ki je komaj v nii]'tiih časih s svojimi malimi dohodki s svojo obilo družino siiajal, če je na Dolenjskem za sedaj se toliko žita, ĆC ga pa kupili ne bo mogel s ilcm. Kaj mi ponmga, če mi nioko tudi ])omi-jajo, a je tj-ikiat dražja, kakor je bila popi'ej ; Čc sent poprej lahko z istim denarjem kupil za svojo družino tri kilograme, morem kupiti sedaj komaj enèga in družina je za dva kilograma moke oškodovana. Seveda preniožiiejšini slojem je vse eno. Samo, da sc le žito dobi ; kaj njetiiu, če ga mora trikrat dražje plačati, saj ga itna s čem. Premožnejši torej — ker je zaloga tukaj — ne bodo lačni; kaj bodo pa revnejši? Na te, se nam zdi, da se je popolnoma pozabilo. Poprej so biti še vsaj maksimalni tariil, v veljavi, katerih sicer vcčinonui žalibog vsled i)reiiiale energije mcrodajnih faktorjev nikdo držal ni, a vsaj malo so vendar zavirali pi'ehitro dviganje ccn. Sedaj je pa vlada, kakor izvemo, odpravila kar na malt vse najvažnejše tarife. Sedaj je zopet dviganje cen do poljubne višine mogoče. Kakor smo na večjih krajili zvedeli, so baje tudi žitne kupčije ravno po proglasitvi zapore, osol)ito ta teden bile posebno žive. Zvedeli smo celo, da so nekateri priznani prekupci z moko, ki imajo dovolj močne žitne in močne zaloge doma, pokujtili zunaj, kar se je dalo, in eene dvignili zopet za veČ kron. Ali so ti trgovci imeli oblastveno dovoljenje ali ne, ne vetiio, vemo jia, da se to ne l)i smelo goditi, ako se smatra žitno zaporo sploh za resno. Sedaj nam bodo še zadnje zaioge žita pokui)Íli prekupci in kmaUi bodo ti s poinimi zalogami cene nagnali do take višine, da bodo revnejši sloji pri vsem tem nmraîi lakoto trpeti. Človek se mora kar za glavo prijeti, kako se korakoma tii-a revnejše sloje brezvestnim oderuhom v pest. Če se je dognalo, da je žita dovolj, šc vendar ni bilo nikakcga povoda, tarife odpraviti in trpeti, da nekateri prekupci vkljub žitni zapoii ŠC naprej z odei'uškim pokupova-njem dvigajo cene! Ce je dovolj žita, Iti bilo ]'avno na mestu, da normalna cena obvelja; sedaj vidiiim pa ravno nasprotno. Ali res niso mogli merodajni faktorji nobenega di'uzcga izhoda najti za iireživ-Ijanje ljudstva, kakor, da so ga zopet izročili prekui'cem na milost? Ali je to res v teh težkili časiii najpi-ipravnejši načiii? Pozivamo niei-odajne kroge, naj že vendar enkrat narede konec večnim špekulacijam z vsakdanjim kruhom. Naj se vendar še vsaj te zaloge, ki so še sedaj na razpolago, ohranijo za revno ljudstvo, ki že itak teh cen ne nioi'e več zmagovati. Naj se vendar vsaj te zaloge izroči občekoi'istnini zavodom in občinam, da jih jiravično, brez vsake špekulacije, prodajo revnejšim slojem. Saj je dosedaj ravno ta večna nesigurnost, kaj bo vlada s tarifi in zaporo uki-enila, na marslkak občekoristen zavod in občino vplivala, da ni upala snovati nikakih zalog za revnejše ljudstvo. Ce so Že v mirinh časih vi'ata krušnemu ode-ruštvii odprta, naj se vsaj v sedaTijem Času ne dopuste š])ekulacije z vsakdanjim kruhom. ' Spomladanski dopusti. Dopusti se bodo dajali satno onim vojakom, ki opravljajo recimo varnostno službo pri železnicah in drugili javniii napi'avah, ali služijo pri nadomestnih četah doma in pa rekonvalescentom, t. j. takim vojakom, ki so prestali že boje in rane in sedaj okrevajo po raznih zdraviliščih in čakajo popolnega ozdravljenja. Za dopust pa je treba pi'ositi ))ri svojem neposrednem poveljstvu. Za tak dojjust lahko jirosi vojak sam ali pa njegovi domači potom oki'ajnih glavarstev. Dopust pa da edinole oddelkovo )»oveÍjstvo in sicer največ za 14 dni. Dobili bodo dopust predvsem samostojni poljedclci, v drugi vrsti njihovi domači, ki so dosedaj doma pomagali pri kmetijstvu, in v zadnji vrsti pa nesamostojni poljedelski delavci. Ker je namen ta, da se res kmalu opravi vse potrebno spomladansko delo, zato bodo občine morale strogo nadzirati, da bodo vojaki na dopustu res pi'idno delali. Ivdoj' i)i doma pohajkoval ali se ]jo končanem dopustu zop(ït ne vrnil v vojaško siužbo, bo strogo kaznovan. Posamezni poljedelci ali ])a tudi občine lahko pri okrajnem glavarstvu prosijo, da se jim pošlje na delo delavske pai'tije do 20 mož, za katei'ih stanovanje in hrano imajo te občine ali posamezni gosjiodarji skrbeti v toliki meri, kakor se to godi pri kvartiranju vojaštva. Vsaka družina naj pravočasno premisli svojo poti'ebo in zaprosi, da dobi dovolj delovnih moči. Šolska mladina za poljska dela. Deželni odbor je sporočil c. kr. de-želneuui šolskemu svetu nasvet, da naj odločuje o vprašanju, v kateri meri naj se pritegnejo učenci in učenke ljudskih in ponavljalnih šol k poljskim delom za vsako Šolsko občino v krajni šolski svet, ki mora vpoštevati tozadevni ])oziv županstev. Po za celo deželo veljavni odredbi, ki naj v kratkem izide, naj imajo krajni šolski sveti zlasti od 1. aprila 1915 pi'avico: ňolski pouk v ljudskiii šolah in. po-navljalnih šolah zaključiti v celoti ali samo v posameznih razredih in začasno razpravljati za svoj šolski okoliš določbe o šolskih zanuidali. Glede meščanskih Šol naj se podobno odločuje v c. kr. okrajni .šolski svet. ki je isto tako dolžan, vpoštevati tozadevne predloge županstev. Glede .sretlnješolskili učencev od kmečkih stai'šcv naj se dopusti oprostitve od šolskega jjouka od 1. ajirila dalje na pi'cd-log županstva občine, kjer je nčemic donm. Opi'ostitev naj jjristoja ravnateljstvu, v slučaju pritožbe pa dežel. šol. svetu. V vseh slučajih oprostitve za to šolsko leto naj sprejmejo učenci takoj izpričevalo za celo šolsko leto. Gotovo bo dež. šolski svet te času piimeriie in koristne nasvete sprejel v celem obsegu. Podmorska vojska proti Angliji. Podmorski čolni uničili do 100 milijonov kron blaga. Predsednik neke velike angleške zavarovalnice je izjavil, da so |K)dvodni čolni povzročili Angležem do zdaj približno 100 milijonov kron škode. Angleži potopili nemški podmorski čoln. Angleška admiraliteta naznanja, da je potopila neka angleška torpedovka nemški podmorski Čoln „U blizu Doverja. Posadko so rešili. Belokranjski - vestnik. - Koliko dni potrebuje pismo iz ruskega ujetništva? .fožef Pečarič, posestnik v Di'ašičih pri Metliki, je jtisal svojemu bratu, župniku v Podkraju nad Vipavo, iz tnesta Počinki, gubernija Nižegorod, v Kusiji, kjer se nahaja v ujetništvu. Pismo je bilo odposlano 1decendira 1914, a je dospelo na svoje mesto 1. marca 1915, torej je jtotovalo celili "T) dni. Dolga ])ot! Iz Adlešič 4. marca. Zadnji Čas smo izvedeli zopet o dveh naših ranjencih, o Alat. Adlešiču iz Vrbovec h, št. 9 in o .lan. Šegina, posestniku iz Fučkovec h. št. 10. T'rvi je pisal svoji ženi 24. febr. to-le pistiio, cenzurirano, ki nam obenem kaže, koliko trpijo naši ubogi vojaki v zimski vojski. P iše : „Naznanjam Ti, (ia sem dobil od Tebe dvoje i)isem še jan., ali jaz Tebi nisem mogel odpisati, ker stiio tiioi'ali iti ravno taki'at na vlak in smo se vozili 4 dni in 4 noči. Šli stuo v drugo stran Galicije in tam smo zašli v strašno velike hribe, liil je sneg debel 2 metra in smo morali iti počasi čez hribe, pa smo morali prej sneg odmetati, ker nismo mogli iti naprej. Odmetali so ga pa tudi ženske in dcca in vsi, kjer je bil kdo živ. Hodili smo čez te hiibe en teden in celi teden nismo videli ne hiše ne ležišča med temi sti'ašnimi liribi. Tam je bila strašna zima. Našim vojakom so noge ztiirznile in zdaj nmrajo iti v bolnišnico. Na stotine je takiii, ki so zdaj z menoj v bolnišnici. Ali jaz sem srečen, da niso meni noge zmrznile, ker bi lahko brez njih ostal, kakor se tega zdaj tu v špitálu dosti zgodi . . . , Dam Ti tudi znati, da sem bil ranjen 3. febr, v desno nogo nad kolenom. Krogla je šla na eni strani notri, na dnigi ven in je Šla samo skozi meso in ni kosti nič ranila. Ne boli me niČ in je rana le mala. Povej tudi ženi Janeza Šegina, da je bil tudi on ranjen in sicer 1, febi'u-arja. Ali on je pa težko i'anjen in to v desno roko in v levo nogo, 7 dni sva bila skupaj v bolnišnici, a zdaj sva se razdelila na vlaku, ko sva se vozila sem iz ;\iadjarskega, iz Debiečina", To jjismo je jiisal iz bolnišince v Piseku na Ćiiškem, kjer zdaj leži. dan. Segina pa leži v neki bolnici na Dunaju. V Moli. družilo se je upisalo letos pri nas 73 udov, 10 veČ oti lani, od teh več na novo. Tudi „Domoljub" ima veČ naročnikov, odkar je vojska. Italija pred odločitvijo. Razni listi izvajajo; V protislovju z Anglijo zahteva korist Nemčije in Avstro-Ogrske, da se razširi Italija v Sredozemskem morju. Želimo celo, da po.siane Italija, za kar jo je določila narava : glavna velesila v Sredozemskem morju. Ljubosumnosti na Italijo ni zapaziti ne na avstro-ogrski in ne na nemški strani. Izkušnja je naučila Italijo, da se ob vseli svojili u])raviČenili stremljenjih lahko zanaša na dostojnost Nemčije in Avstro-Ogrske. Italijansko časopisje resno razmotriva, kaj da nastane. Če bi padle Dardanele. Večji del časopisja sodi, da sc je liusija glede na dardanelsko vprašanje sporazumela z Anglijo in s Francijo. OČividno so se zavezniki med seboj že sporazumeli za slučaj, če jiremagajo Dardanele, Ta sporazum obstoja pač v tem, da bo imelo rusko brodovje prosto pot iz črnega morja v Sredozemsko morje. To [)a pomeni novo ravnotežje v Sredozemskem nioiju in obratno, kar mora Italija natanko pre-vdariti. Ministrski predsednik Salandra je pri nekem banketu v Gaeti izjavil; Pripravljenost brez poîi'ebnega miru in vzgoje bi bila za dobrobit in velikost dežele brez koristi. Jaz ostanem na svojem mestu in bom vestno storil vse, kar se bo izkazalo za potrebno, da se privede deželo iz sedanjih težkoČ do nove moči in velikosti. Dopisi. Iz ruskega ujetništva se je oglasil novomeški paznik Franc Krampelj. Svoji ženi piše med drugim; . , . Tit je zelo dolgočasno. Bog zna, kolikrát na dan mi pohite misli Čez širno daljavo v drago domovino v krog mojih dragih! Koliko sem prečul noči! Daj lîog skoro mir! Najsrečnejši sem, kadar zas[)im in sanjam od Vas! Denarja nimam; tudi če si mi kaj poslala, ne bodem nikdar prejel. Saj še pisma ne dobim, koliko manj denar. Ako hočem Tebi pisati, moram prodati kruli, IJog daj, da bi le zdravi ostali Vi, dragi domači, in da bi se Se kedaj zdravi sestali ! Vse drugo bode Že kako. Franc Krampelj, Kriegsgeťangener Jaroslavska gubernija, IJglič — Rutlland. Št, Peter. Zadnje dni so se oglasili zopet štirje občani iz ruskega ujettiištva. Janez Blažič iz Mačkovca je bil ujet 19. oktobra. 19. novembra je poslal svoji ženi pismo iz Tjumena v Sibiriji. Pismo je (lošlo (j. marca. Ujetnik se pohvali. Češ: dela nič, jesti dosti ! — Po več mesecih se je oglasil Ivan Kramar iz Liitrškega sela. Biva kot ujetnik v Skobelewu v Turkestanii, v azijski Rusiji. V pismu sjioroča, da je istotam ujet tukajšnji žnpljan ÎMatija Žitnik iz ňtravbďka. — Pet mesecev ni bilo nobenega glasu o Ivanu Rak, sinu tukajšnjega organista. Tudi on se je oglasil kot ujetnik iz Tjumena v Sibiriji. Do sedaj je našilt župljanov ujetih na Ruskem sedem. A pogreša se jih že dlje časa še mnogo. Iz St. Jerneja. Rije se vesoljna vojska v Fjvropi — in liog daj, da bi naša država kiiialo premagala in ponižala sovražnika. Tiiili [ii'i Hits smo itiiuli vojsko, (la le proti j^níliii, iK'kak vojni luisijoii. Prišli so v lit;t.(;k, (itiH 2(i frhruai-ja t. I. štirje čí. gg, l;iz:iristi i/ Ljiililjaiic, ki so takoj drugi (iaii iJi'i šolski iiiUuliiii vojsko zoper groh napovedali, ter jo poiiuiíevali v verskih M'Čnli, spovtidali in drugi dan skupno ol)-liajali, Uilrležba j^j l>ila velikanska. Čez tt;il(íti so iuH^li iijuti'aj in popoludnc lepe, pouúljive govore tc.r opmuinjali vernike: vrni se řloveštvo k svojctmi Bogu! — Veliko faranov so zopet z Bogom spravili. V jielek popoludne je pred izpostavljenim sv. Uešnjiiit Telesom duhovščina krstno obljubo z verniki ponovila in jn'osila od-puŠéanja lloga /a poliujšanje in razžaljeiije. Jiil je pretresujoč tieniitek; ljudje v cerkvi so kar iliteli od pnîvdike ganjenosti, — V nedeljo popoldne je bila procesija z Naj-svetiíjšim ob ogromni udeležbi ljudstva. Oi'ganist g. Miliael Bregant je dobi'o iz-vežbal pevski zbor, ki je razun drugih lepili pesmi pel Se iiosebno ono itiisijonsko od „Misijonskega zvona". To pesem je pred fiO leti uglasbil (koinponîj-al) nepo-zaitni t g, Andi'ej Vavken, naduiitelj, })0-sestnik, ključar, trgovec, itd. itd., v i'erkljali na Goi'enjskein, ki pa že več let v črni zemlji jiočiva. Vsa čast in bvala pred vsetn gospodom lazaristoni in gg. župnikom iz èkocijana, Belecerkve in Kostanjevice, ki so prišli pomagat, i'osebna Cast in bvala pa gre tudi našeaju č. g. župniku, duh. svetniku Ijesjaku, da je oskrbel tako lepo versko prireditev. Na južnem bojišču« Nalezljive bolezni v Srbiji. Srbske „Radničke (delavske) novine" pišejo o logarju, 1'azsajajočeni po Srbiji, tako-le: „Kar je veliko strašnejše od brzo-strelnega topa, to je legar. Kai' je še večji sovražnik od pravega na bojnem polju, to je nalezljivost. Obstoje še večje bilke, kakor so bile one pii i'ei'jii, K-rnpanju in pri LjiĆu, to je vojna v bolnišnicah jio mestih: Niš, Valjevo, Skoplje, Ščip, L'riîep in drugoil. In tako pride, da je danes ne-vai'uejše bili človeku predmet ijubezni nase domoljubne vlasti, kakor pa ju'edmet sovraštva avstJ'ijskega genei'aliiega štaba. — Danes so v ozadju te gj'oziie bolezni tisti, kateii so v okopih, a pred iiajsti'ašnejšim sovi'ažnikoin (pegastim legarjeni stoje tisti, kateri so sicer za hrbtom armade." Razširjenje pegastega legarja na Srbskem. Sj'l)ski uradni viri priznavajo veliko razširjenje ptîgastega legarja na Srbííkcm. Smrtnih slučajev je na dan ôO do 60, Doslej je umrlo 53 srbskih zdravnikov. Vojska z Rusi. Brezuspešni ruski napadi. — 1500 Rusov Ujeiih. Južno oil Avgustova so se ponesrečili ruski napadi s težkimi izgubami za sovražnika. Istotako zaiiodno od IVzasnysza in vzliodno od Plocka ter pi'Í Kawi. Uuski sunki iz okolice No\ve-Miasto (oh reki Pilići) ni-so imeîi nobenega uspeha. Število tam ujetih liusov ziiaŠa 1500 mož. Bukovina popolnoma prosta Rusov. „Az Tisf poroča 4. tiiarca; J/. Gerehuniore priliiija poročilo, da so naše čete zaiiiiji od Iiii-;ov zasedeni kot Bukovine ob Prutu popohioma oěistile sovražnika. Rusi so poizkušali najpi'i'j pii CJfinawki (severno oil Černo vic blizu ruske tiHîje) ustaviti pi'odiranji". naših čet, loda zaman. Naše ])atruljc [)oizvedujejo že v bližini Dnjestra. Veliko znakov kaže, da se hoje Rusi vpada našili čet v Ui'saraliijo, kajti jio izjavah obmejnih sďaž najuavljajo ob meji utrdbe. Avstrijske in nemške čete. Francosko vojno minislrstvo je izdalo razporedbo sovražnih čet, v kaleri pravi med di'iigim; A^si'ga skupaj razpolagajo Nemci na ruski fiouti s ;io iu-madtiimi zbori, k ćemuj' juide še 22 zborov avsti'o-ogi'skih Čtst. Na francoski fronti imajo Nemci 47 zborov in to število se od septembi'a sem ni izpremenilo. Silen snežni metež v Karpatih. Vojni poročevalci poročajo 6. marca ; V Kai patih zopet zelo močno sneži. Snežni meteži ovirajo vojaške operacije in izključujejo preniikaîije čet. Obstreljevanje Osovjeca. Petrograjski listi poročajo, da Nemci luidaljujejo z obstreljevanjem fortov trdnjave Osovjeca z 42 cm topovi. Ruski cement je pa zelo trdei! in trdnjava krepko odgovarja sovražniku. Več uspehov na Rusko Poljskem in in v zahodni Galiciji. — Velike ruske izgube v Karpatih. Uradno se poroča K. marca. V Bojih na Rusko Poljskem, ki še trajajo, smo večkrat dosegli vispehe. Sovražnika smo s težkimi izgubami vrgli iz več prednjih opirališč in strelskih črt. Enak uspeh je imel kratek sunek naših cet na fronti v zahodni (laliciji. kjer smo na prostoru pri Gorlicah predrli dele sovražnih strelskih črt in po krvavem boju osvojili nek kraj. Več častnikov in nad 500 mož smo ujeli. V Karpatih se trdovratno bojujejo. Pri Lupkowu so Rusi včeraj popoldne iia-jiadli z močnimi silami. Z novimi ojačenji so se razredčene črte sovražnika vedno izpopolnjevale in z vsemi sredstvi gonile naprej; kljub težkim izgubam se je napad trikrat približal našim postojankam. Vsakokrat pa se je zadnji naskok Rusov z uničujočimi izgubami j'azbil (di naših ovirah. Stotine mrtvih leži pred našimi postojankami. Na nekem drugem delu bojne Či'te so naše čete po odbitiii ruskih napadih nenadno prešle k napadu in osvojile neki vrh, katerega je imel sovražnik dosedaj močno zasetlenega. Ujele so vnovič 10 častnikov in 700 mož. Tudi na neki sosedni višini smo ujeli 1000 Rusov. V jugovzhodni (lalieiji je bila močna sovražna konjenica, ki je proti nekemu krilu naših postojank osamljeno nastopila, občutno poražena. Nemško-francosko-beigijsko bojišče. četrta ofenziva zaveznikov na Francoskem. Na črti Amiens-Arras-Bethune-8t. Omer se vrši popolnoma nova raz-poredba zavezniških čet. V nov ofenzivni náčrt, ki ga je napravil g(;neral Oastehuiu, stavijo Francozi največje ujm. Jlert Nieupor-tom in Arrasom je pripi-avljenili 2 milijona vojakov in Šti vedno prihajajo od juga nove čete. Skozi Hazebrouck se je en sam dan peljalo 400 topov in 150 oklo)jnih avtomol)ilov, med topovi so tudi moderne baterije, ki so za las podobne avstrijskim. Nemci potopili francosko ladjo in zavzeli višino pri Loretto. Niiki francoski parnik, ki je vozil streljivo, določeno Nieuportu, je zavozil vsled pomote pijane posadke v Ostende, kjer so streljali nanj. Parnik se je potopil. Ranjeno posadko so rešili. — Nemške čete so zavzele sovražnikove postojanke v širini 1600 metrov na vi'hu J^oretto. Ujetih je bilo 8 fi'an- coskih častnikov in 558 Francozov, zaplenjenih 7 strojnih pušk in fi manjših topov. Opoldne so odbili sovražnikove protinapade. Turška vojska. Boj za Carigrad. Rusija je že od nekdaj gledala s poželjivimi oČmi ua turško prestolico tîai'igrad in dardanelsko morsko ožino, že od nekdaj si je prizadevala na vse kriplje, da bi spravila Oi'igrad in Dardanele, ki ovirajo prosti izhod ruskih vojnih in trgovskih ladij v Sredozemsko morje, pod svojo oblast. Toda vsa dosedanja njena prizadevanja so bila brezuspešna. Carigrad in Dardanele so Čuvali kot dragocen biser največji tekmeci Rusije — Angleži, ki hi istotako radi gospodovali nad Oarigradom in Dardanelami. Toda v sedanji svetovni vojski se je izpreineiiil ves položaj. Kakor znano, primanjkuje Rusiji zlasti topov, katei'ili bi mogla dobiti v zadostnem številu edino le iz Francije, Anglije in Amerike skozi Dai-danele v Črno morje. Toda to je izključeno, dokler ima Turčija v Dardanelah kaj govoriti. Da uresniči Rusija svoje stare Želje po Carigradu in Dardanelah, je smatrala sedanji vojni položaj za ugoden ter pritisnila z vso silo na Anglijo, naj se ta odpove svojim Željam po Carigradu ter prepusti (/ai'igrad in Dardanele Rusiji. Z dolgim obrazom je morala Anglija vgrizniti v to kislo jabolko, ker je Rusija dala razumeti, da bi sicer ustavila vse svoje itrodiranje v Nemčijo. Nadalje je zahtevala Rusija od Anglije, da mora njeno vojno brodovje, zdi'uženo s francoskim, takoj začeti obstreljevati Dai'dauide, prodreti pred Carigrad in prisiliti Turčijo, ila opusti sovražnosti proti Rusiji. Rusija bi bila vsled tega močno razbremenjena in bi mogla svoje čete poslati iz Kavkaza proti Nemčiji. Ponovno obstreljevanje Dardanel. Dne 3. mai'ca je sovi'ažnikovo brodovje nad 600 krogelj izstrelilo. Streljanje ni učinkovalo. Sovi'ažnikove ladje so bile večkj'at zadete. Ponoći so ])0)zkuŠal0 sovražnikove toi'pedovke vdreti v morsko ožino, a turške batei'ije so jih prisilile, da so se morale umakniti. Poškodovane ladje pred Dardanelami, Angleške linijske ladje „Queen", „Elisabeth", „IiTesistible", „Agamemnon" in francoska ladja „Sutïren" so težko poškodovane. Neka angleška ladja je vsled obstreljevanja pričela goi'eti. Iz Soluna se poroča, da je bila angleška križarka „Zephir" i)red Dardaneli nevarno poškodovana, V Solun so pripeljali 150 ranjeiicev, ki jih prepeljejo na Malto. Pet dardanelskih fortov porušenih. Dunaj, 5. marea. Franco^^ka poi'očila pravijo, da je dosedaj porušenih pet dardanelskih utrdb. Sovražno brodovje je prodilo do Canaka. Turki zapro Dardanele z razstrelivom. Listi poročajo, da so Turki zasidmli v severnem delu Dardanel Štiri velike 159-1-1 Modna trgovina A , DRil. M Ej Novo mesto vljudno priporoča hrasno Izbiro najoiodernBjšili doitishíli in otroških siomnihov pristnih nojevih peres, rož in drugega nohito, po najnižji ceni. Cenjene dame se prosijo, da čim preje oddajo slamnike, da se poSljejo v popravilo. parnike, ki so najbrže napolnjeni z razstrelilnimi snovmi. Če se posreči, Česar pa ne pričakujejo, da zvezno brodovje premaga utrdbe, je vse pi'ipravljeno, da razstrele te ladje, ki bi popolnoma zaprle Dardanele, Nova turška ofenziva na Kavkazu. Po ki'atkem odmoru, ki je nastal vsled debelega snega, so Turki zopet pričeli z ofenzivo na Kavkazu. Zasedli so vas Lackbi in zaplenili veliko orožja. Rusi se korakoma umikajo proti Batuitui. 60.000 mož pripravljenih za Dardanele. Z raznih grških otokov poročajo, da so se vozili mimo transportni parniki s četami in s topovi. IVed Dardanelami sc nahaja že angleško-francoski izkrccvalni zbor 60.000 mož; dve diviziji tvorijo Avstralci, dve Senegalci. Četam poveljuje d'Amadu. Turška poročila o obstreljevanju Dardanel. t-Ilavni stan poroča 6. marca: Včeraj pozno zvečer je poskušalo sovražno brodovje med hudim ognjeni v okolici Seddilbahr in Kunikale izkrcati svoje čete. IzpoČetka smo sovražniku pustili, da je izpeljal to akcijo, nato smo pa najiadli, 80 sovražnih vojakov, ki so se izkrcali pri Seddilbahru, je pobegnilo na svoje čolne in se umaknilo. Njiliove izgube znašajo 20 mrtvih in ranjenih. Na drugi strani so pregnali 400 sovražnih vojakov, ki so se izkrcali pri Kumkalc. Imeli so približno 80 mrtvih. Naše izgube znašajo pri obeh spopadih (j mrtvih in 26 ranjenih. Po včerajšnjem neuspehu se je so-vi'ažno brodovje razdelilo v več oddelkov in obstreljevalo brez uspeha Dikili, .Sar-maak in Avialik, odprta, neznatna pristanišča ob Egejskem morju. Ker so naše baterije poškodovale neko francosko in neko angleško oklopuico, so se sovražne ladje popoldne ob 3, iiri 15 miiuit umaknile in ustavile ogenj. Naše baterije ]ta niso prav nič trpele. DomaČe in tuje novice. Cesarskim svetnikom imenovan je g. Franc Koderman, vpokojeni c. kr. pisarniški ravnatelj pri tukajšnjem okrožnem sodišču. Izredno vestnemu in marljivemu uradniku, ki je izgubil v sedanji vojski edinega sina na bojnem polju, iskreno čestitamo, želeči mu, da bi zasluženi pokoj užival prav dolgo med nami v zdravju in zadovoljnosti. Vojaške vesti. C, kr. nadoficijal v p. M. Mole v Kandiji ima dva sina v vojni. Dr. Rudolf Molé, profesor lui liceju v Ljubljani, je res, poročnik 16. domoitr, polka v Krakovu, prideljen vojnemu biodovju na Vi.sli. Te (ini je od višjega vojnega poveljstva dobil pohvalo radi izvrstnega službovanja in neustrašenosti pred sovražnikom. Predlagan je tudi /a večje odlikovanje, — sin, dr. Vojeslav Molè, C, kr. konsei'vator, pa je v ruskem ujetništvu. 1. februarja je jjisal očetu iz Borkija, gubernija Tomsk v Sibiriji, da je zdrav in Želi priti kmaln v domovino. Vsi tisti dijaki, ki hočejo za enoletno prostovoljno vojaško službo položiti dopolnilni izpit, naj se zglasijo, preden naredijo prošnjo, pri najbližiijeni dopolnitvcnem okrajnem poveljništvu, da dobijo potrebna navodila. Vjjrašanja, ki sestavijo na višja-poveljništva, so brez pomena in ne otežko-Čujejo samo poslovanja, ampak zavlačujejo tudi reševanje, ker se vsa taka vprašanja odstopijo najbližjemu dopoltutveiicnut okrajnemu poveljništvu, « V cesarice Elizabete bolnico je zadnji teden dospel večji oddelek vojakov-okreval-cev. Med njimi je mnogo Hrvatov in Ru-iminov. Slovenci so zdaj v oskrbi luislednji : Plantan Anton iz Stranskevasi, Črnovojnik dom. pešpolka št. 27, 5. stotn.; Nose Franc, Runuinjavas, Črnovojnik dom. pešp. št. 27, 9. stotn.; Traden Fi'anc, Podgora pri Ložu, črnovojnik iloinobi'. jiešp. št. 27, 2. stotn.; líntar Fi'iuic, Praiietii« pri Toliiiiiui, cnio-vojnik (Uiiii. pešj). št. 27, 4. stotn.; Biaztiîk Franc, Mokronog, Či'novojiiik doiti. pí-Sii. st. 27, 4. stolil.; Kralj ivtui, Iglenk pii Raki, criiovojnik dom. ix^šp. št. 27, 4. atot. ; Žužek Anion, Goi-. Kartiiljev», w'iiovojiiik (ioni. ptóli. št. 27, T), stot.; ňvíit Mihael, JcvŠe pri Št. Petni, čniovojnik dom. pcšj». Št. 27, 9. stot.; \Lak5e Josip, Jordan Kal ]n'i Mirnipefii, řniovojnik doni. pesp. Št. 27, 12. stotnija; Šinkovec Franc,, Zalog- jiri Hmarjeti, črnovojnik dom. pešp. št. 27, 5. st.; âtine Anton, Šinilicl jiri Novem mestu, ćrno-vojnik dom. pošp. št. 27. 5. st.; P^alcskini Rudolf, Dol. Straža, korporal saper, bat.; Cvetan Fran, Cešnjice pri Trebelneni, pešcc 1 7. pešp., 3. st.; Tratar Alojz, iior. .lesenica pri Št. Rupertu, pešec 17. pešp., 6. stotn.; Ceanik Josip, PalÈe pri Št. Petrn tia Krasn, pešec 17. pešp., 15. stotn.; Vodnik Ignacij, Grivrli pi'i Mij'nip(!Či, pcšcc 17. pešp., 7. st.; Rak Ivan, Rogaiice pri Škocjann, topn. polk št. 7, baf. J.; Laniprct Ignacij, Za-tiČina, topn. polk Št. 9, bat. 1.; Kiižanič Ivan, Sv. Križ pi'i Kostanjevici, topn. polk Št. 7, bat. 2.; Dobrović Jakob, Veliki maj (Istrija), 97. pešp., 3. št.; DekaniĆ -losip, Baška-Draga (Istrija), 97. pešp., 3. stotn.; liertetiČ Simon, Pazin (Istrija), 97, peŠp., 1, st.; Zaje Avgust, Ljuliljana, 17. i)es|>., 12. st.; Prime Josip, Pj'istava pri Podj^Tadu, 17. pešp., IG. st.; Šonc AU)in, Toniaj pri Sežani, gorski polk št. S, 5. bat.; Papež Franjo, Rudolfovo, (lom- pcšp. št 27, H. st.; Papež Ljudovik, liudoltovo, dom. pp. št. 27, 2. st.; Košir Mibacl, Brezje pri Kaiiinikii, dom. iješp. 5t. 27, 3. stot.; Gašperii Ivan, ]:)ol. Straža, dom. pešp. št, 2 7, 2. st. ; Kaferlo Anton, Občina pri Dobrnicu, doni. pp. št. 27, 12, st. ; lirsan Josip, Dobrava pri Št. Jerneju, dom. pp. štot. 27, 4. st.; ZiipanCiÉ Ant3, teiiaj stanje koncem leta 1914 2279. — 2. Zadružni deleži: Stanje začetkom leta 1914 K 4140'— Stanje koncem leta 1914 K 4234-—. — 3. Denarni promet: Prejemki K 904.279-54. Izdatki K9 l9.91S'5a. Skupaj K 1,824.198:12. — 4. Hranilne vloge: Stanje začetkom letaK l,395.407-84. Vložilo seje 15 14 krat K 37«.019B7. Skupaj K 1,771.427'71. Dvignilo 2200 krat K 437.(i09-45. Ostane K ],33.^.818-26. Kapitalizovane obresti Jv G2.92204. Tedaj stanje koncem leta K l,396.740-30. Naloženo je na 205ti knjižicah s ])ovprečno vrednostjo K (>79.35 Novili knjižic se je izdalo 2(1(3, vničilo pa 280. — 5. Po.sojila: Stanje začetkom leta K l,2r)3.27(i'39. Izplačalo med letom K 271.885'32. Skupaj K 1,525.1 (;i'71. Vrnjeno med letom K 326.42001. Tedaj stanje koncem leta K 1,208.741'70 Za nadzorstvo je poročal ces. svetnik Horvat ter s pohvalo omenjal, da lira-nilnica posluje v lepem redu, kar se razvidi iz vseh društvenih knjig. Predlaga, da se letni računi potrdijo in načelstvu dá aksolotorij, kar občni zbor soglasno potrdi. — Vsled jiotekle 4 letne dobe se izvolijo v načelstvo zopet gg. Andrej Češenj, župnik pod Gradom, Alojzij Vovk, posestnik in ključavničar v Gotni vasi in znova Anton Turk, župan in posestnik, Bi-šljin. — ^V nadzoi-stvo so na novo izvoljeni gg. Štefan Trškaii, župnik v Šnii-lielu in Ivan Kastelic, posestnik in gostilničar v Žabji vasi, za namestnika pa Anton Globćvnik, posestnik v liršljimi. Omenjamo Še, da je posojilniški dom, cenjen nad 51.00(1 K zadružna lastnina. Poleg tega ima naša zadruga Še koncem 1. 1914 rezervnega zaklada GI.427-7t;K. liog daj uspeh za bodočnost. Iz Brusnic, iz ruskega ujetništva se je oglasil Jurij LuzHr, od katerega ni bilo od 2. septembra 1914 nobenega glasu. Sedaj je j)a pisal iz ruskega mesta Tomsk. Pismo je bilo oddano 31. decembra 1914 in jc došlo v Bnisnicc 27. fehniarja 1915. Vsi domaČi so ga že bridko objokovali. • Zopet je ranjen učitelj na dež. kmetijski soli na Grmu. Malasek. Sedaj se nahaja 1'anjen v bolnišnici v Bernu, lîil je že enkrat ranjen v (Jaliciji iireteklo jesen. Ko je ozdravel, se je vrnil zopet na severno bojišče, kjer je dobil nove i'ane. Kmetijski učitelj Vedenijak je še zdrav in se nahaja v skladiščni pisarni v Gyîiru na Ogrskem. Olajšave žitne zapore za kmetijstvo. Slov. ljudska stranka je posredovala pri vladi, da se žitna zapora za kmečki stan v toliko olajša, rinesli časopisi. Uredništvo „Svetovne vojske" ima namreč na razpolago že sedaj obilo dopi.sov in poročil po največ od slovenskih vojakov, ki so se vduležiíi bojev na južnem ali sev(?rnem bojišču. Delo bo vsled tega zelo zanimivo in bo vr(;dno, da si je shrani vsaka InSa za spimiin na današnje težke dni svetovnih dogodkov. S prav posebnim zanimanjem pa bodo [)0 tej knjigi posegli naši vojaki, ko se vrnejo iz bojišč, saj bodo popisani v knjigi boji, katerih so se sami vdeležili in ki so jim živo v spominu. Časopisi se pogube, ta knjiga pa bo ostala v spomin nam in znancem, saj bo nudila kroniko slovenskega junaštva. Vsak posamezen zvezek, ki je dokaj obširen, velja (JO vin., četrtletno (6 zvezkov) pa znaša samo 3 krone, katere je treba poslati pri naroČilu naprej. Nemški podmorski čoln U 20 potopljen. \\'olfov urad poroča 10. marca: Glasom uradnega naznanila britanske admiralitcte je danes angleški rušilec „Ariel" potopil nemški podmorski čoln „U 20". -Moštvo se je rešilo. Krušne nakaznice v Avstriji. lUtnajski listi poročajo, da, ko doženejo zaloge moke in žita, uvedejo v Avstriji najbrže ki'ušnc in moćne nakaznice. Nakazana množina je odvisna od doznané množine zalog. Najbrže se določijo meščanom drugačne množine kakor kmetom, ki se preživljajo večinoma s ki'uhom in moko. Francoska bojna ladja se razbila. Iz Aten ])oročajo (i. marca, da se je pri Dedeagaču volika francoska bojna ladja razbila. Ureditev hrane štajerskih poslov. Štaji'i'ski cesai'ski namestnik je izdat naredbo glede poslov, ki dobivajo i)ri gospodarju hrano, in določa med drugim: Ce kak posel od svojega gospodarja vsled pomanjkanja gotovih živil, posebno moke, dobiva drugačno hrano ali drugačno (manjšo) množino živil, kakor jo je dobival dosedaj po običajili ali po službeni pogodbi, tedaj to ne velja kot kršitev službene ])ogodbe od strani gospodarja. Posel ne sine zaradi tega svojega dela v manjši meri ali z manjšo skrbnostjo opravljati ali za (o zahtevati kako odškodnino v denarju ali pa zahtevati razrnšitev službene pogodbe. Zaloge kož in usnja treba naznaniti. Dne 5. marca 1915 je bil razglašen v državnem zakoniku ministi'ski nkaz o dolžnosti naznanjati zaloge kož in zaloge za usnjarsko industrijo potrebnega materijala. Prviki-at se morajo zaloge naznaniti dne 16. marca 1915. Pozneje se mora obnoviti naznanilo vsakih 14. dni. Za naznanila se smejo izključno porabljati samo uradne tiskovine. Potrebne tiskovine se dobe pri okrajnih glavarstvih in pri občinskih prcdstojništvih, in sicer brezplačno. Za naznanila se uporabljajo trojevrstne tiskovine, in sicer rumene za l)rijave „kož in kožic", zelene za prijave „čreslovine in degrasa", slednjič sive za „usnje". Naznanila se morajo podati v dveh izvodih. Ako se pošlje i)rijava po pošti, se mora oddati najkasneje tistega dne, ki je predpisan za prijavo. Podrobnejša določila se lahko posnamejo iz niini-sti-skega ukaza, ki je natisnjen na hrbtu naznanilnih tiskovin. Angleško delavstvo stavka. Gibanje za stavko se razširja po celi deželi v vseh industrijah. V Liverpoolu stavkajo premogarji, rudarji na Škotskem so napovedali stavko, strojni delavci v Grimsbyju zahtevajo višjo plačo, še bolj Angleže skrbi napovedana stavka usnjarjev, ki izdelujejo usnje britski in francoski armadi, Ogrska je zaplenila koruzo. Poljedelski minister je zaukazal ob]astv(;no za-plcnitev vseh koruznih zalog v celi deželi, V onih krajih, kjer koruza ni bila prijavljena, jo bodo oblasti rekvirirale in sicer ne po izjemnih cenah, ampak po oblastveno določenih, kar pomeiija 6 ilo 9 K manj pri uieterskem stotu. 200 gramov moke za osebo na dan. V Nemčiji se je do zdaj računalo 225 gramov za vsako osebo na dan. Od 1 5. marca nadalje so pa znižali uporabo moke za osebo dnevno na 200 gramov moke. V Budimpešti bodo brez popoldanske južine. Listi poročajo, da jc budimpeštanski magistrat rtkazal, da odslej dalje v ondotnih kavarnah popohhie nc bodo več smeli prodajati za jiižino mlečne kave. Gospodarska zadruga za Novo mesto in okolico, ima svoj redni občni zbor 'VU diiG 28. marca 1915 ob polu 8. uri zvečer v Rokodelskem domu s Hleilečitii aiioreiioni ; 1) Poročilo nacclsiva. ii) Volitev nfldiîorstva. 4) Odobritev rai-tjnskejja zskijučka. 5) Spopolnitev načeistva. (i) Slučajnosti. — Ako ol) rej uri ne bo cbcni skleiicca. vrši se čez pol ure dru^n oličiii zbor, ki brezpogojno sklepa. Načelstvo. Loterijske številke. Trst, 10. marca 58 7 ,S2 26 IC Prijatelje in znance prosimo za poročila^ padlih in ranjenih Dolenjcih. Resen položaj na Grškem. Na Grškem je izbruhnila resna kriza. Zdi se, da se je izjavil veliki kronski svet za to, da ostane (4rška nevtralna; ministrski svet je lui ])redlagal kralju, naj pristopi trojnemu sporazumu, kar je kralj odklonil, nakar je vlada nastopila. Položaj je zdaj zelo težaven. V zbornici je ministrski pi'eilsednik izjavil, da je kabinet podal svojo demisijo, ker kralj ne odobrava vladne politike. Italjanski „Sccolo" piše, da je liotel Venizelos dati na razpolago trosporazumu 100.000 mož. Kralj i)a je bil mnenja, da še ni iirišel jiravi trenutek za nastop. Pridi'žati si Itoče popolno svobodo glede odločitve, (ii'ška pristanišča dajo na raz- polago trospoi'azHiim, ne da bi zaradi tega vznevoljili Bci-olin. V Nemčiji splošno prcvIaiJuje mnenje, da bo Griija se tudi v bodoče ostala nepristranska in sicer tako dolgo, dokler se vojni položaj v Dardanelali ne bo bolj razjasnil, ^iiano je, da se notranjih i o joli, vt. St 65, iiaro. St. 18f)/l : stiiviíĚ« k nidmiico. Cen, vrcdr:. 60 K I'hic. 6t. f)T2 : vrt, njiva, řidtij travnik Cen, vroilii IHO K 4 h. Pare, it, G7ň; vinogrnd, /.duj travnik, CVû vredn, 53 K loll l'are, ^t (íTb: travnik, doiutiia ajiuû'cn vinogrnd. Cen. vredn, lii K 80 ti. t'arr št, H71 : travnik. Cciiilna vTcdn. 60 K 42 li Pare. s( 67t>; vinograd, ]irej travnilt. Con, vrcdn. 2(i K h Pare št. 677: vinogoid, Kiluj travnik. Cen vrcdii, SKî K ati [i. Sknpaj bb'î K HI ii, Najnianj.ii poiuidek 3W K 34 h Pare št HÍ2, travuik, zdaj giizd Cen vrcdn 381 K ii) li, t^arc, št (JS4 : travnik, !!(laj (îoiîd Cuiiiiiia vredn lô'J K h Sku|>Hj 5H4 K 13 b. Najnuuijii jioniidck K VI. žt «10 pare. št 771: njiva, ("en vredu K. Najmanjši po-niidfik 34 K ((7 h. Pod najiiianj.iim ponudkoio se ue prudaja, C. kr. okrajno sodišče v Rutlolfovem, odd. IV., dno 17, foliniarja 1915, 157 K 8;(7,'14 H Dne 12. aprila 1915 dopoludite ob 9. uri ho jpri tem Rodi,V'ii, v izt)i St. ai, rm (lodstavi k tem odobrenih pogojeT dražbu liledeiih mipreaiifiuiii : Zeniij, knjiga Jurka vas, vi. št 431 : lii^a e tira-mom, pašniki in vinogradi Cen, vredn fi.iU K. Naj-inaiijái poiiudek 433 K 34 ti. Pod Dajiiiaujàim ponndkotu BB ne prodaja. C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. IV., due I. umrea Itíló. i&8 Yabilo k občnemu zboru kmetske posojilnice in hranilnice v Mirni peči reg, zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 14. marca 1915 ob 2. uri pop. v slučaju neskb pčnosti pa dne 28. marca 1915 ob 2. uri popoludne v zadružnih prostorih v Mirni peči s sledečim sporedom: 1) Poročilo naČelstva. — 2) Čitanje revizijskega porot^ila. — 3. Odobritev letnega računa za leto 1914. — 4) Volitev načelstva in nadzorstva, ozir. 5) sklepanje o razjmsta zadruge potom likvidacije in volitev likvidatorjev.— C) Slučajnosti. Mirna peč, dne 28. febniarja 1915, 156 Načelstvo. « Popolnoma varno noložen denar. HRâNILNfCâ ffi Zii Kaiidijo in okolico, rej^. xm\v. / ncoin. zavezo = v lastnem domu v Kaiidiji «prejema hranilne vloj^e od vaacega, če je njen ad ali ne, ter obrestuje po 1-0-49 na leto brez odbitka rentne^a davka, katerega sama iz svojega plaèiijo. Imetje. Bilanca za leto 1914. Dolgovi, Tek. Znesek Tek. Znesek štev. K 1 v ^ i v štev. K v K v 1 Posojila........ 1,183,750 24 1 Deleži zadružnikov , , . . ! 8.180 __ 2 Zaostale obresti posojil , . 49,503 65 2 Nevzdignene obresti deležev . 4.457 31 3 Naložen denar..... 205.657 84 3 Hranilne vloge . . , • ■ 1,505,396 07 1 Kai». obresti naložen, denarja 12 949 j 97 218.607 81 Kapit. obresti hranilnih vlog . 65.,381 189 1,570,777 96 4 Vrednostni papirji . , . . 85,929 55 4 Predpl. obr, posojil za 1, 1915 j 5,001 50 5 Nevzdig. obr. vredn. papirjev 3,697 38 5 lîezerv, zaklad koncem 1.1913 72,353 57 6 Deleži pri raznih zadrugah . 3.320 — Vstopnina za 1. . , . 63 — 72.416 57 7 Nevzdignene obresti deležev 120 — 6 Ťisti dobiček...... ] 3 545 68 8 Vrednost hiše po odpisu 0 S^/j, 45.521 ■ 15 1 9 Inventar ])0 «lipisu lO^o ■ • 956 21 1 10 Predf)]ačani davki za 1. 1915 386 09 11 Gotovina koncem leta 1914 , 72 586 94 1 1,664.379 02 i 1,664,379 Posojilnica v Črnomlju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, dne 31. decembra 1914, Avgust Kune 1. r. ravnatelj. 155 Alojzij Fabian, I. r, odtiornik. Ignacij Kline 1. r, odbornik. Kari Mulier 1. r, odbornik, Z glavnimi in jiomožnimi knjigami v sosrlasjíi našla; Anton Sprelzer I, r. Franc Šetina 1. r. rai, iiroglcd. namestcik. ratf. pregledov al ec.