kulturno - politično glasilo
Damske nogavice
svila in flor, platiranc z napakami Svila in flor, I a kakovost
ilriitur
Celovec - Klagenfurt, Burggasse
> svetovnih in domačih dogo d kov
3, lato / številka 45
V Celovcu, dne 7. novembra 1951
Cena 70 grošev
Zborovanje Zdniženih narodov
V torek popoldne je predsednik francoske republike, Vincent Auriol, slovesno začel šesto zasedanje glavne skupščine Organizacije združenih narodov, še za nobeno zasedanje od ustanovitve te organizacije ni bilo toliko priprav kakor za to zasedanje. Francoska vlada je samo za pripravo prostorov izdala eno milijardo in 300 milijonov francoskih frankov. Zasedanja sc bo udeležilo okrog 3.000 oseb. Ker so med temi vodilne osebnosti političnega življenja držav vsega sveta, je razumljivo, da so varnostni ukrepi za vse, ki se udeležujejo tega zasedanja, izredno obširni in temeljiti.
Zastopstva narodov
Organizacija združenih narodov ima danes 60 članov, več držav pa se še poteguje za članstvo in upajo, da bo ravno to zasedanje omogočilo tudi tem državam članstvo in sodelovanje pri tej svetovni organizaciji. Združene države zastopa zunanji minister Dean Acheson, Veliko Britanijo zunanji minister Anthony Eden, Francijo zunanji minister Schuman, Sovjetsko zvezo zunanji minister Andrej Višinski, Jugoslavijo zunanji minister Edvard Kardelj in ostale države še nad 50 zunanjih ministrov.
Zagotovitev miru
Splošno prevladuje mišljenje, da bo to zasedanje Organizacije združenih narodov
Državniki govorijo
Najbrž se niti ne zavedamo, da je ta teden, v katerem živimo, eden zelo odločilnih in usodnih, če ne eden najusodnejših. Kot uvod v te usodne odločitve so govori državnikov vseh onih držav, ki so odločilne pri sedanjih odločitvah v svetu, ki torej tudi odločajo o miru in vojni.
Kot prvi v vrsti teh državnikov je govoril novi britanski ministrski predsednik, Winston Churchill, ki je govoril v sredo v britanski poslanski zbornici. Isti dan je izdal predsednik Združenih držav, Harry 1 ruman, poslanico ameriškemu narodu. Isti dan pa govori tudi na praznovanju ob-
Med Turčijo in Sovjetsko zvezo
najvažnejše, kolikor jih je bilo doslej. Na dnevnem redu je 70 točk, je pa mogoče, da bodo med zasedanjem posamezni zastopniki prišli še z novimi predlogi.
Eden glavnih predlogov je gotovo oni, ki ga je predlagal ameriški zunanji minister Dean Acheson v imenu zapadnih zaveznikov. V tem predlogu je rečeno, naj bi bil napravljen točen seznam vsega orožja — tudi atomskega — vseh držav na svetu in poseben odbor naj bi nato proučil, v koliko so podatki, ki so jih dale posamezne države, pravilni. — Nadalje je v Achesonovem predlogu še zahteva po sklenitvi avstrijske državne pogodbe, izvedba volitev v vsej Nemčiji pod nadzorstvom Združenih narodov, konec bojev na Koreji, zagotovitev miru v Indokini, na Filipinih, na Malajskem ozemlju in v Indoneziji, zagotovitev miru za Jugoslavijo, Grčijo, Turčijo in Perzijo.
Po splošnem prepričanju je jugoslovansko zastopstvo na zasedanju Združenih narodov pooblaščeno, da se pogaja v Parizu z zastopniki Italije zaradi ureditve tržaškega vprašanja. Po nekaterih izjavah bi pristala Jugoslavija na to, da dobi Italija Trst, ako dobi Jugoslavija sedanje jugoslovansko območje Svobodnega tržaškega ozemlja. Razen tega pa bi Jugoslavija zahtevala še nekatere dele Svobodnega tržaškega ozemlja, ki so sedaj pod anglo-ameriško upravo.
letnice oktobrske revolucije v Sovjetski zvezi Stalin sam ali pa vsaj eden njegovih najožjih sodelavcev. V četrtek govori na Glavni skupščini Organizacije združenih narodov v Parizu ameriški zunanji minister Dean Acheson. In končno govori v petek v Parizu na zasedanju Organizacije združenih narodov novi britanski zunanji minister, Anthonv Eden.
Ne moremo še danes poročati o vsebini teh govorov, ki bo pa gotovo odločilna za nadaljnjo usodo sveta. O vse tem bomo mogli pročati bolj natančno v prihodnji številki „Našega tednika”.
Vzroki gotpodankega zastoja
Krik v avstrijski javnosti, da je končno treba urediti gospodarstvo in tako zagotoviti širokim plastem ljudstva dostojno življenje, že tedne ne utihne. Odgovorni vale krivdo takega neurejenega stanja drug na drugega. Oglejmo si zato globlje činitelje, ki so resnični vzroki sedanjega ne/nosnega stanja.
Nestalne razmere v političnem in gospodarskem oziru so spravile zadnja leta Evropo v strah pred bodočnostjo. Po eni strani je prišlo to do izraza v izseljevanju ljudi v Ameriko, po drugi strani pa v pomikanju kapitala na „Zapad”. Ljudje so hoteli spraviti sebe na „varno” ali pa vsaj za vsak slučaj imetje in denar, da bi se ob potrebi lahko zatekli k njemu.
Razumljivo je, da ob takem stanju gospodarstvo v Evropi ni moglo resnično zacveteti, najmanj pa še pri nas v Avstriji. Vsa velika pomoč Amerike po Marshallovem načrtu pač ni mogla napraviti „čude-žev”, ko obdarovani niso pravilno hoteli uporabiti te pomoči. Že na samem izviru te pomoči so se pojavili nedostatki. še danes, kot znano, čaka avstrijska javnost na uspeh preiskave razsodišča, ki ga je pred poldrugim letom postavil parlament. Takrat so se namreč Amerikanci pritožili, da so »avstrijski nakupovalci” v USA »nepravilno” uporabili Marshallove dolarje.
Vsej javnosti je znano, da pri nas les preko mere sekajo. Les ima na svetovnem trgu radi pomanjkanja te surovine dobro ceno. Les Avstrija tudi v veliki meri izvaža, da dobi potrebna tuja plačilna sredstva. Ravno na tem področju pa se odpira tudi špekulaciji in »transferu” (prenosu) kapitala največja možnost. Naši »financarji” pred-vsem na meji proti Italiji bi vedeli o tem marsikaj povedati. V vagonu, natovorjenem z lesom, se da prikriti n. pr. resnična mera in tudi kakovost lesa. Za vse to oblasti potem ne vedo in to da »črno” valuto, ki jo spretni lastniki poskrijejo pod tujim imenom v inozemskih denarnih zavodih. Seveda se to ne dogaja samo pri lesu, marveč tudi pri drugih surovinah. Les le omenjamo, ker tvori to za naše kraje skoraj edino izvozno blago.
Tudi bolj varen način takega »transfera" ni redkost, kot so to pokazali nekateri procesi. Obtoženi so mogli položiti milijone kavcije, nato pa neovirano pobegniti preko »luže”, kjer jih čakajo mastni konti pri kaki banki. Za denar so pač posamezni »nepodkupljivi” uradniki že bili vedno zelo dostopni in so nato v omenjenih slučajih izstavili potrebne papirje za izvoz.
Tako je razumljivo, da danes cenijo »črna” dobroimetja avstrijskih industrijcev in trgovcev na 18 milijard šil. To je vsota, ki skoraj dosega višino pomoči, ki jo je Avstrija sprejela po Marshallovem načrtu, če računamo, da je bil za to pomoč v začetku menjalni tečaj v razmerju: 1 dol. je 10 šil. Vsota 18 milijard pomeni tudi enoletni avstrijski državni proračun.
Avstrijski davki so na papirju res visoki! Cela grmada postav in določb urejuje plačevanje, da navaden zemljan res ne ve več, kako bi se znašel. Kapitalno močni krogi si zato najamejo posebne strokovnjake, ki so sicer dragi, a sc le »splačajo”. Naloga teh svetovalcev (»Steuerberater”) je, da poiščejo vse luknje in po potrebi prikrojijo knjigovodstvo, ki je za fe »velikaše” podlaga obdavčevanja. Tako se visokemu davku na »dovoljen” način izognejo.
Razkošje, ki ga ljudstvo pri takih gospodih vidi, nazorno priča, da jih davki le ne požrejo, kakor ti vedno trdijo! Naravnost nerazumljivo pa je, da so pred dvema letoma pri nas zopet vpeljali bančno tajnost, ki jo je bil celo Hitler odpravil. Tako danes tudi v Avstriji vsakdo lahko otvori pri banki svoj „scjf”, kjer naloži — od davkarije neopažen — svoje mastne dobičke.
To so le nekatera ozadja, spričo katerih so vsi dosedanji ukrepi vlade le delo, kot
Države Bližnjega Vzhoda v zadnjem času stopajo vedno bolj v ospredje svetovno-političnih dogodkov. — Zaradi pristopa I určije k Atlantski zvezi je Sovjetska zveza poslala turški vladi izredno ostro protestno noto, v kateri svari Sovjetska zveza I určijo pred vstopom v Atlantsko zvezo in pred prepustitvijo vojaških oporišč na turškem ozemlju Ameriki. Sovjetska vlada zahteva pojasnil od tvrške vlade, ker je Sovjetska zveza zainteresirana na dogodkih v Turčiji, s katero ima skupne meje.
Na to sovjetsko noto je odgovorila Tur-
je ono iz znane grške bajke o Sizifu. Sod ima luknjo! Kaj pomagajo vsa govoričenja, če luknje ne zamaše.
Nekdanji avstrijski kancler dr. Scipel je ozdravil gospodarstvo s posojilom 220 milijonov dolarjev. Sedanja vlada pa je sprejela pomoči, ki je niti ni treba vrniti, petkrat toliko: 1.200 milijonov dolarjev. Res je, da se je življenjska raven med tem dvignila. a pomisliti moramo, da se je izboljšala tudi tehnika; danes je donosnost dela — pri čemer pa pri nas gotovo mnogo manjka — večja! Ameriški primer to potrjuje: tam se je blagostanje kljub večji potrošnji dvignilo. Gotovo tam to dejstvo delno lah-
čija, ki trdi, da je Sovjetska zveza kriva pristopa Turčija v Atlantsko zvezo, ker si mora pač Turčija zavarovati svoje ozemlje pred vsakim napadom. Nadalje je rečeno v turškem odgovoru, da ne more biti Sovjetska zveza ogrožena, ker ima Turčija samo 22 milijonov prebivalstva, Sovjetska zveza pa 210 milijonov.
Turška policija je zaplenila pri vodilnih komunistih v Turčiji načrte o tem, da bi Sovjetska zveza zasedla Turčijo in jo nato razdelila v tri sovjetske republike.
ko tudi pripišemo dotoku kapitala od drugod, v veliki meri pa je to gotovo posledica boljše tehnike in večjega znanja.
Pred dnevi mi je nekdo rekel: »Avstrijski državni osel ima drisko”. Temu bi dostavil še, da pač spravljajo po »temnih potih" to, kar pride iz njega, na tuja zemljišča, namesto, da bi gnojili le svoje njive, šele takrat bomo z večjo pridnostjo in z boljšo tehniko »oslu” dali lahko boljše hrane in takrat bo driska ozdravljena, če bo našemu gospodarstvu ostalo to, kar rabi. Torej: »Videant consules”, so dejali stari Rimljani, to se pravi, naj vladajoči pravočasno poskrbe, dokler.še ni prepozno!
KRATKE VESTI
Avstrijska zvezna vlada je poslala vladam Združenih držav. Sovjetske zveze. Velike Britanije in Francije posebno noto, v kateri izraža željo, naj bi se čimprej spet pričeli razgovori zaradi sklenitve avstrijske državne pogodbe. Vlade zapadnih sil so že odgovorile, da ni ovire za nadaljevanje teh poga-
janj-
Zaradi slabe letošnje letine krompirja je odredilo avstrijsko zvezno ministrstvo za finance, da morajo letos tvornice špirita zmanjšati proizvodnjo iz krompirja za 20%. Ako bi še primanjkovalo krompirja za jed, bo ta odstotek še povečan. Cena krompirju za ta namen ne sme biti višja kakor 40 grošev za kilogram.
Zaradi pomanjkanja svinjskega mesa je izdal gospodarski direktorij mesarjem navodilo, da smejo v bodoče izdelovati samo še osem različnih vrst klobas, doslej je bilo v prometu kakih 20 vrst klobas.
Zaradi snega, ki je zapadel zadnjo soboto in nedeljo, so neprehodni vsi cestni prehodi iz Koroške preko Karavank v Jugoslavijo. Sneg ni zapadel samo na Koroškem, ampak tudi na štajerskem, Tirolskem, Predarlskem in Solnograškem.
Koroški Bauernbund prireja tudi po krajih južne Koroške predvolilna zborovanja za volitve v Kmetijsko zbornico. Eden glas nih govornikov na teh zborovanjih je dr. Steinacher iz Miklavčevega.
Pred švedskim sodiščem v Stockholmu se je zagovarjal 42-letni mornariški inženir švedskih pomorskih vojnih sil, Andersson, ker je dajal podatke o švedski vojski sovjetskemu poslaništvu. Državni pravdnik je izjavil pred sodiščem, da je to najtežji vohunski slučaj v švedski zgodovini.
Namestnik šefa jugoslovanskega generalnega štaba, general Dapčevič, je izjavil ameriškim časnikarjem, da ima Jugoslavija pod orožjem 30 divizij, države pod sovjetskim vplivom, ki obkrožajo Jugoslavijo, pa imajo okrog 50 divizij. Nadalje je general izjavil, da bo leto 1952 kritično leto za svetovni mir.
V	francoskem Maroku v severno-zapadni Afriki so bile L novembra volitve v maro-kansko narodno skupščino, ki pa nima velikega pomena, ker ima samo posvetovalnp pravico. Komunistična in nacionalistična stranka sta propagirali volilno abstinenco in res je glasovalo v Casablanci samo 10% volivcev.
V	Varšavi na Poljskem se bd pričela razprava proti bivšemu ministrskemu predsedniku Gomulki in namestniku vojnega ministra Spvcealskemu. Oba bosta obtožena sovražnega delovanja proti poljski vladi.
V	Združenih državah je zadnje dni pritisnil silni mraz in termometer je kazal 20 stopinj C pod ničlo. Pri prometnih nesrečah zaradi mraza je bilo mrtvih okrog 130 oseb.
Vrhovni poveljnik vojnih sil Atlantske zveze, general Eisenhotver, ki je bil dva dni na razgovorih pri predsedniku Trumanu, se je vrnil v svoj glavni stan v Parizu.
Neki demokratski poslanec je v ameriški poslanski zbornici zahteval, da Združene države uporabijo na Koreji atomsko bombo, ker se more drugače zgoditi, da bodo morale izprazniti ves korejski polotok.
Ameriška komisija, ki se je 10 tednov mudila v Španiji zaradi pogajanj o ameriških vojnih oporiščih, se je vrnila v Ameriko.
Zažasna Libijska vlada
Britanska uprava Cirenajke in Tripolisa in francoska uprava Fezzana sta začeli s prenosom oblasti na začasno vlado Libije. Razglasi z dne 12. oktobra odrejajo prenos prve skupine oblasti, čemur bodo sledile nadaljnje skupine; tako da bo prenos končan do L januarja 1952, kot to določa sklep Glavne skupščine OZN z dne 17. novembra 1950.
Politični te<
Po svetu...
V torek sc je pričelo zasedanje generalne skupščine Organizacije združenih narodov v Parizu. Komunisti so na Koreji postali popustljivejši. Egipt je v svoji borbi za Sueški prekop ostal prilično osamljen. Po odkritju sovjetskih načrtov za slučaj perzij-sko-angleškega spopada, nastopa perzijska vlada z vso ostrostjo proti pro-komunistični Tudch-stranki. Mossadcq je še vedno v Ameriki. Toliko napovedani „močni” kurz po prevzemu vlade po Churchillu je zaenkrat izostal...
Šesto redno zasedanje glavne skupščine UNO v Parizu
Francoski zunanji minister Schuman je dejal, da bo to zasedanje prineslo odločitve, ki bodo zgodovinskega pomena. Podrobneje se ni izrazil. Jz časopisja pa, ki se je ba-vilo z vprašanji, ki bodo v Parizu na dnevnem redu, moremo povzeti, da utegne vprašanje „veta” morda igrati tisto vlogo, kakršno je menil Schuman. Znano je, da je sloviti sovjetski „veto” bil tisti, ki je mogel preprečiti tudi sklepe večine v Varnostnem svetu. Varnostni svet UNO je bil prvotno mišljen kot izvršilni organ te organizacije in so mu na splošno pripisovali največji pomen. Tekom zadnjih let pa se je pokazalo, da „veto” hromi, oz. delno onemogoča njegovo uspešno delovanje. V glavni skupščini UNO pa ne obstoja ta „veto” in glavna skupščina je najvišji organ UNO. Zdaj bodo Amerikanci s svojimi zapadni-mi zavezniki verjetno poskusili doseči, da bi skupščina sprejela spremembo pravil v toliko, da bi bili večinski sklepi v Varnostnem svetu izvedljivi tudi brez „veta”. Težko pa je predvideti, kako bo Sovjetska zveza na to odgovorila.
Nadaljna vprašanja, katere bo skupščina obravnavala, so predvsem Koreja, Perzija in Egipt ter sprejem Italije in Japonske v UNO. Prav tako je važna izvolitev novih treh članic v Varnostni svet. Prenehala je doba treh začasnih članic tega odbora: Indije, Equadorja in Jugoslavije. Zlasti za mesto Jugoslavije utegne Sovjetska zveza voditi ogorčeno borbo, saj je to mesto do preloma Jugoslavije s kominformom bilo zasedeno po eni od satelitnih držav Sovjetske zveze.
Na Koreji napredek v pogajanjih za ustavitev sovražnosti in na frontah borbe
Komunisti so odstopili od svoje zahteve, naj nevtralno področje teče ob 38. vzporedniku in so pristali na zahtevo zaveznikov, naj to področje leži ob sedanjih bojnih črtah. Po zadnjem predlogu, katerega je objavila kitajska uradna agencija, naj bi se čete obeh nasprotnikov umaknile za dva kilometra, da bi tako nastal pas 4 kilometrov nevtralnega področja. Treba pa se je sporazumeti še o nekaterih popravkih-General Ridgway hoče, da bi Kaesong prišel v področje UNO in nudi kot protiuslu-go nekaj otokov. Komunistično poveljstvo pa je njegov predlog odklonilo.
Obe strani javljata o svojih vojaških uspehih. Komunisti javljajo uničenje številnih ameriških tankov, medtem ko Amerikanci poročajo, da so sestrelili 100. komunistično letalo na raketni pogon sovjetskega izvora.
Perzijski in egiptski spor z Angleži
Da se Mossadeau nič kaj posebno ne mudi domov, bo verjetno znak, da ima z Amerikanci in Angleži v Washingtonu važne pogovore in ti se morejo tikati le petroleja. Mogoče je na njegovo spravljivost vplivala tudi novica, da je njegova vlada odkrila tajni sovjetski načrt, ki je predvideval zasedbo severne Perzije, če bi prišlo do oboroženega spopada med Angleži in Perzijci. Te dokumente so našli ob priliki preiskav pri voditeljih pro-sovjetske Tudeh-stranke.
V Perziji so nemiri na dnevnem redu in Mossadeq bo ob svojem povratku našel tam nevaren notranje-politični položaj. Tudi njegovo življenje bo stalno v nevarnosti.
Medtem ko se je pokazalo, da so Angleži vendarle storili prav, da se niso v Perziji spustili v vojaške pustolovščine, ki bi privedle do vpada Sovjetske zveze in novih težkih zapletljajev v tem delu sveta, pa so v Egiptu toliko odločnejši. Uredili so »zračni most” za preskrbo svojih čet in varnost lastne plovbe po Sueškem prekopu. Ta „most” sega iz Tripolisa v severni Afriki (nekdanja italijanska kolonija) do prekopa in po njem so prepeljali že 10.000 vojakov in
mnogo vojnega materiala. Medtem ko prekop vojaško utrjujejo, pa njih vojaški in politični voditelji pošiljajo Egiptu miroljubne izjave in vabila za mirno rešitev. Po zadnjih vesteh so novi angleški zunanji minister Eden namerava v Parizu sestati s svojim egiptovskim kolegom in odkrito in stvarno govoriti o sporu radi Sueza. Stališče egiptovske vlade pa je še toliko nerod-nejše, ker niti vse arabske države ne stoje na njegovi strani. Muslimanska Turčija, ki je bila vedno prijatelj in zagovornik Egipta, je tokrat na strani Zapada.
Pogajanja med kanclerjem Adenauerjem in tremi visokimi komisarji
Gre za nadomestitev zasedbenega statuta z dvostransko pogodbo. Ta bi Nemcem prinesla delno suverenost v upravi in zunan ji politiki, na drugi strani pa bi jasno orisala privilegije in nadzorstvo, katero bi zapadne sile v omejenem smislu ohranile v Zapadni Nemčiji. Zadnje poročilo pravi, da so se
Na otvoritveni seji letnega »foruma” velikega dnevnika „New York Herald Tribune”, na katerem nastopajo kot govorniki o velikih sodobnih vprašanjih vodilni možje vseh slojev, je govoril Charles VVilson, ravnatelj obrambne mobilizacije, o uspehu ameriškega truda »za preprečenje tretje svetovne vojne in za zagotovitev uspešnega in trajnega miru na svetu”.
»Na temeljih ZN bomo dalje gradili našo silo — je med drugim izvajal Wilson — odločeni, da izpolnimo našo usodo in da ohranimo neprecenljivo dediščino svobode. Pomagali bomo dalje drugim svobodoljubnim narodom, katerih moč in neodvisnost je tudi v rokah Vsemogočnega in ki se hočejo enako kot mi v potrebi boriti in umreti za svobodo, da slednja ne bo izginila iz sveta,”
še vedno živimo v težki nevarnosti in bomo v nevarnosti tudi še pozimi. Lahko da bomo v še težji nevarnosti prihodnjo pomlad in Še vedno v težki nevarnosti prihod-
H
zedinili v vseh glavnih točkah, za ureditev nekaterih manj važnih potankosti pa bodo pritegnili strokovnjake. Glavni namen teh pogovorov je seveda bil, kako čim hitreje in brez večjih motenj privesti Zapadno Nemčijo v sestav Atlantske zveze. Zato so bila velike važnosti tudi zgolj tehnična vprašanja, n. pr. razdelitev finančnih bremen za bodočo nemško armado, razdelitev raznih kompetenčnih delokrogov itd.
V ves ta okvir spadajo tudi razna potovanja generala Eisenhosverja, ki se je v Evropi posvetoval s Harrimanom, predsednikom urada za varnost Amerike in svobodnega sveta, potem pa je odletel na dvodnevni obisk k Trumanu. Verjetno je poročal o dosedanjem napredku na polju oborožitve zapadnoevropskih držav in je zahteval večje kredite. V Londonu pa je Harriman konferiral s Churchillom in Edenom verjetno o istih vprašanjih.
Ves ta orkester okrog Atlantske zveze in Nemčije pa skušajo motiti iz nemške vzho-
njc poletje. Vse dotlej, dokler si možje v Kremlju ne bodo sami rekli: Ce napademo, pomeni to za nas konec, če se pa bomo ustavili. bomo lahko še dalje živeli”.
»Naša moč je danes že dosegla točko, da si bodo sovjetski voditelji premislili nas izzivati."
VVilson je nadaljeval: »Prihodnjih osem mesecev bo preskušnja za naš narodni značaj, ta odločilna doba bo dokazala, če smo sposobni za vodilno vlogo na svetu. Ali imamo tak značaj in potrebno enotnost, da bomo sprejeli žrtve in plačali gospodarsko ceno, ki je potrebna? Cena varnosti je visoka celo za na j bogatejšo državo sveta. Poleg materialnih žrtev so pa potrebne še duhovne in moralne sile za dovršitev naše ogromne naloge. Prepričan pa sem, da bo ameriški narod spoznal strašno nevarnost komunističnega imperializma, ki hoče zavladati svetu. Nevarnost mora, o tem sem prepričan, ojačiti našo enotnost, ohrabriti naš značaj in dvigniti našo moralo ter našo duhovno silo”.
Izrael in obramba Srednjega
Vzhoda
Londonski »Times” razglablja v enem izmed svojih uvodnikov o razmerju med Izraelom in nameravano organizacijo za obrambo Srednjega Vzhoda. Izrael je bil v skrbeh — pravi »Times” — da bodo Velika Britanija, Združene države, Francija in Turčija šle predaleč v težnji, da bi pomirile Egipt. Ko pa so začele prihajati novice o naraščajoči napetosti ob Sueškem prekopu, se je ta strah polegel. Vedno bolj si utira pot prepričanje, da egiptovska vlada, pa naj ima kakršni koli namen, precenjuje svojo moč in da bi s tem utegnila prisiliti predlagateljice načrta za obrambo Srednjega Vzhoda, da nadaljujejo svoje delo brez ozira na občutljivost Egipta. Če bi se to zgodilo, bi Izrael ne bil več tako zaskrbljen, čeprav bi ga ne povabili v nameravano obrambno organizacijo.
Omenjene štiri države sicer upajo, da bodo kdaj pozneje pritegnile k tej organi-
Dva »mirovna" kongresa
Prejšnji teden sta bila v naši bližini dva zanimiva kongresa, ki sta oba imela naslov: kongres za mir.
Na Dunaju
Prvi kongres je bil na sovjetskem območju na Dunaju in so se ga udeležili predvsem zastopniki Sovjetske zveze in pa zastopniki iz vzhodnih držav. Prišli pa so tudi zastopniki iz zapadnih držav. Med temi so bili seveda samo predstavniki komunističnih strank iz zapadnih držav.
Na dunajskem kongresu za mir so sprejeli resolucijo, v kateri pozivajo vse narode sveta, da sporazumno delajo za ohranitev svetovnega miru.
V Zagrebu
Skoraj istočasno je bil kongres za mir v Zagrebu, ki naj bi bil nekaka protiutež dunajsketnu kongresu pod vodstvom Sovjetske zveze.
Prihodnji meseci bodo odločilni
zaciji tako Izrael, kakor arabske države. Toda za enkrat je popolnoma izključeno, da bi Izraelci in Arabci sodelovali pri tej organizaciji, dokler ne bo rešen spor zaradi Palestine.
Izrael ima tesne gospodarske in politične stike z Zahodom. Tarejo ga zelo velike gospodarske težave. Miren razvoj Srednega Vzhoda je zato za njega toliko kot življenje ali smrt. Dokler pa ne bo uredil svojih od-nošajev z arabskimi sosedami, ga ne morejo povabiti v obrambno organizacijo, ker bi s tem tvegali, da odbijejo sodelovanje arabskih držav, ki pa je za obrambo Srednjega Vzhoda neobhodno potrebno. Le takrat, če bi ne bilo več nikakega upanja na sodelovanje Arabcev, bi se odprlo vprašanje, kako dolgo bo mogoče misliti na obrambo Srednjega Vzhoda brez Izraela, ki je že dokazal svojo moč in sposobnost.
V Zagrebu se je zbralo okrog 150 delegatov iz 23 držav. Zborovanje je sklicala in pripravila jugoslovanska komunistična partija, katero so zastopali na kongresu predvsem Moša Pijade, Josip Vidmar in Andrija Štampar.
Ostali udeleženci so bili razni predstavniki levičarskih skupin iz Amerike, Francije, Anglije, Italije in Zahodne Nemčije. Bila je to precej pisana družba, ki jih je družilo predvsem eno, vera v zmago materializma in socializma po naukih Karla Mrksa. Prišli so zato, kakor so se sami izrazili, da zborujejo za mir, nam pa se zdi, da so prišli zato, ker jih je Tito povabil, da izrazijo simpatije do »titoizma”. Tako so vsaj izzvenele končne resolucije, ki so bile zasnovane tako, kakor je najbolj v skladu s sedanjo zunanjo in notranjo jugoslovansko politiko.
dne cone, kjer se nenadoma zavzenjajo za splošne in tajne volitve v vsej Nemčiji. Adenauerjevih 14 točk pogojev so enostavno sprejeli, razen ene: tiste, ki predvideva nadzorstvo UNO nad izvedbo takih volitev. Vzhodno-nemški parlament je tudi odobril načrt vladnega predsednika Grote-wohla o izvedbi takih volitev. Državni predsednik Pieck pa je poslal zapadno-nemškemu predsedniku dr. Heussu osebno pismo, v katerem ga vabi na sestanek. V pismu obtožuje Adenauerjevo vlado, da je v službi ameriških vojnih hujskačev itd.
Jasno je, da je vsa akcija, tudi vzhodnonemških komunističnih politikov, v skladu s splošno politično linijo sovjetske vlade in namen predlogov vzhodno-nemških voditeljev je pač, da po možnosti preprečijo vključitev Zapadne Nemčije v Atlantsko zvezo, in da preprečijo oborožitev Zapadne Nemčije.
... in pri nas v Avstriji
Zmeda okoli naraščanja cen še vedno traja. Razne napovedi o znižanju cen, kakor jih je najprej napovedovala industrija, niso v stanu zadovoljiti ljudi. Upravičeno ti pripominjajo in se bojijo, da bo pač praksa takšna: po eni strani bodo cene zvišali za 10 pa tudi več odstotkov, da jih nato za napovedanih 5 odstotkov zopet lahko znižajo.
Kot je bilo pričakovati so pričeli te dni z ukrepi, najpreje so začeli z določanjem novih cen mesu. Vpeljali so tudi prisilni trg za teleta in svinje, to vse pravi, da bo kmet smel prodajati v naprej samo na trgu, mesar pa bo smel samo tam kupovati. S tem je padlo pač v prvi vrsti po kmetu, kajti industrija in trgovci, kot prej povedano, so se znali pravočasno zavarovati. Kmetijski minister je izdal k temu poseben proglas, kjer roti kmete, naj imajo razumevanje. Vsakdo pa pogreša v tem proglasu besedečo bolj potrebnih ukrepih, ki bi naj kmetu zagotovili delovne moči in poceni potrebščine, katere mora kupovati. Obeča-na krma, ki jo bodo dobili oni kmetje, ki oddajo svinje, je za vsakega poznavalca le kaplja na vroči kamen.
Naj navedemo le en primer, ki jasno osvetljuje današnje razmere pri nas. Pivovarne so napovedale, da bodo znižale kljub splošni podražitvi ceno piva. Res čuda! A če beremo poročilo o občnem zboru »Gds-ser Bier A.G.”, nam to ni več nerazumljivo. Kljub ogromnim investicijam, ki jih jc n. pr. ta družba napravila, je mogla za prošlo leto izplačati poleg redne dividende še superdividendo v višini 4 odstotkov in poleg tega še naložiti zelo znatno vsoto v rezervni sklad.
Veliki je premogočen, ta ostane vedno neostrižen, delavci so dobro organizirani, njih ne morejo še bolj pritisniti, kmet pa si mora „v korist skupnosti” pustiti dopasti vse!
Prvega novembra so stopile v veljavo nove določbe glede stanarine za stanovanja, ki so pod »Mieterschutz-om”. Delojemalci dobijo na mesec za to povišanje od države iz posebnega fonda doklado v višini 30 šil. Ta doklada seve ne krije docela povišanja stanarine, vendar se nad tem nihče preveč ne zgraža, ker so bile prejšnje stanarine res krivične, predvsem tudi napram onim, ki niso stanovali pod „Mieterschutz-om”. Razburjajo se pa družinski očetje, ker ta doklada ni urejena iz socialnih vidikov. Družinski oče, ki ima n. pr. deset otrok, dobi isto stanovanjsko doklado kot mlad vajenec, ki stanuje pri svojih starših in kjer v družini poleg očeta ali celo matere zasluži še kak nadaljni sin ali hči. Vsi ti dobijo nato stanovanjsko doklado, vsak po 30 šil. mesečno. V družini brez otrok, kjer sta zaposlena oba zakonca, znaša stanovanjska doklada 60 šil. mesečno, v družini s številnimi otroki, kjer je zaposlen samo oče, pa znaša ta doklada 30 šil. mesečno. Čudimo se res, da drugače tako »socialni” vladajoči v tem primeru niso dokazali svoje socialnosti enkrat tudi tu,, kjer bi bilo pravo mesto za to.
Vlada je poskusila v svoji zagati javno zanimanje odvrniti na drugo polje. Tako je te dni s posebno spomenico zaprosila zopet za sklenitev državne pogodbe. Krivi so pač pri vsem zavezniki. „Cc bi le njih ne bilo!” to je krilatica, ki jo vedno in vedno merodajni zopet izustijo, akoravno sami v to ne verjamejo.
Nekateri trdijo, da bo prišlo zopet do prisilne oddaje pridelkov in do izdaje nakaznic. Vendar mislimo, da te korajže avstrijska vlada ne bo imela, kakor je tudi na drugih poljih ni nikdar pokazala. Razen tega bi si s tem izstavila v inozemstvu, od koder vedno prosi pomoči, slabo izpričevalo. »Spufanemu” nihče ne da radi
Dr. Janko Amejc - zlatomašnik
Na Ledihcah pod Jepo blizu Baškega jezera sc izmed kmečkih hiš dviga ponosna Hanželnova domačija, ki svoje čase ni slovela daleč naokoli samo kot kmetija, ampak uidi kot gostilna, gospodar pa je bil poleg tega še trgovec l lesom in odbornik raznih organizacij. Njegova žena je pridno gospodinjila in če je le kje obveljal pregovor, da žena tri ogle podpira, je bilo to pri tej hiši. Rodilo se je več otrok in sko-ro kar samo ob sebi umevno je bilo po zdraven kmečkem naziranju, da mora taka hiša imeti „gospoda”.
Določili so za ta vzvišeni poklic sina Han-žeka, ki bi pa bil po končanih gimnazijskih študijah raje šel na univerzo, kakor pa v bogoslovje. Končno se je vdal očetovi volji in po dovršenih bogoslovnih študijah v Celovcu je na nasvet celovškega škofa dr. Kahna, šel študirat bogoslovje še v Rim.
Skozi vse življenje je bil navezan na domačo zemljo, ki ji je še kot študent dejansko služil. Saj so ljudje pripovedovali, da Hanželnov študent z očali na nosu vozi ob počitnicah gnoj in ga nič ni sram tega dela. To je dvignilo pri kmečkih ljudeh njegov ugled, ko pa je šel v Rim, so začeli naravnost s spoštovanjem govoriti o njem.
Hanžek je pridno študiral in 28. oktobra 1901 je opravil novo mašo v Rimu. Domov je prišel šele naslednje leto. Ker pa je hotela domača fara tudi slaviti novo mašo, se je avgusta leta 1902 vršila slovesnost tudi doma.
Farna cerkev Pod Pečnico je bila daleč premajhna, zato so zbrali cerkvico v Brov-Ijah, napravili zunaj prižnico in oltar in tam na prijaznem hribčku je Hanžek prvič doma zapel ..Glorijo” in sklenil v molitev dom in rod. očeta in mater in vse, ki so prihiteli ta dan v Brovlje. Ljudstva je bilo ogromno. Kako tudi ne! Novomašnik iz take imenitne hiše, študiral je v Rimu in tam še celo postal doktor sv. pisma! Že za navadno novo mašo, pravijo, je vredno strgati par novih čevljev, kaj šele za tako!
Dnevi slavja so hitro minuli, mladi duhovnik pa je nastopil pot v življenje, ki je dosti trnjeva za onega, ki hoče vršiti svoj poklic nesebično v ljubezni do bližnjega in v pravem krščanskem življenju. Dosti je skušnjav in razočaranj. Vsi jih doživljamo in najhujše je takrat, kadar spoznamo, da smo se varali o onih, ki smo jih šteli za najbližje, ki bi nam morali biti bratje po duhu in samaritani po dejanjih. Najbolj trpi pa oni, ki se je posvetil službi človeštva in spozna, da je n jegova beseda ostala prezrta ali nalašč napačno sprejeta in obrnjena.
Dolga doba petdesetih let je prinesla s seboj vse, kar daje življenje. Bivši Hanžek je postal kaplan v Beljaku, prefekt v Mar-janišču v Celovcu, potem župnik na Ko-
roškem. Skusil je krutost nemškega šovinizma med prvo svetovno vojno in se v plebis-cetni dobi pognal z vso silo za slovensko stvar. Kot slov. duhovnik je seveda moral po plebescitu med drugimi tudi on zapusti-
Jubitant dr. J. Amejc in njegov nečak R. Lešnik
Prve dni oktobra je obhajal č. gospod J anez Blažič, župnik na slovaški fari v Uniontotvnu v Pensilvaniji (U. S. A.), svoj sedemdeseti rojstni dan in petindvajsetletnico svojega dušnopastirskega delovanja na slovaški fari v Uniontownu/
Slavljenec je sin veselih dolenjskih vinskih gričev, posejanih z belimi zidanicami in mičnimi cerkvicami na vrhovih. Sončno veselost in vedro gledanje na življenje svoje ožje domovine je naš slavljenec v obilni meri podedoval. Prav tako pa tudi široko in gostoljubno srce, ki je značilno za Dolenjce, ki ne pustijo tujca mimo svoje zidanice, ne da bi ga povabili na kozarček božje kapljice in na prigrizek gnjati. Ta dolenjska vedrost, hudomušna šaljivost, ki ji je vedno primešana izredna srčna dobrota in velika darežljivost, je storila, da je naš slavljenec znan daleč naokrog, ne samo pri svojih stanovskih tovariših, mar-
ti Koroško in je postal župnik v Logatcu, nato v Škofji Loki, na Trsteniku in končno na Breznici, odkoder so ga nacisti med drugo svetovno vojno pregnali v Ljubljano. Tu smo na praznik 1. novembra 1941 skromno in tiho obhajali, nevidljivo za javnost, njegovo 40-letnico mašništva.
Odkar je samostojen in to nad 40 let, mu gospodinji sestra Kati, ki mu nadomešča mater, ki jo je tako neizmerno ljubil. Nekaj let pred drugo svetovno vojno je prineslo ljubljansko .Jutro” njegov podlistek „Ni več mamice”, v katerem je popisal življenje v domači hiši in ovekovečil svojo mater ter pokazal, kakšna je bila borba med njo in očetom, ko je šlo za blagodat in vzgojo otrok. Sivi lasje ga ne morejo prepričati, da bi bil star, ne, on je vedno mlad in pravi, da človek ne sme nikdar reči, da je star, ker bi sicer res ostarel. Marsikaka nezgoda, ki ga je še pozneje zadela, ga ni mogla spraviti ob dobro voljo. Postal je mestni župnik pri sv. Jakobu v Ljubljani in letos še stolni kanonik. Zdaj pa obhaja zlato mašo. Ne tiho, kakor pred desetimi leti 40-letnico, ampak v krogu svojih vernikov, sobratov in sorodnikov. Pa tudi mnogi Ljubljančani izven njegove fare so se jim pridružili, saj ga poznajo po njegovih privlačnih govorih, po njegovem ljubeznivem nastopanju v javnosti, po njegovem demokratizmu in toleranci.
Mnogim čestitkam, ki jih je in jih še bo zlatomašnik prejel, se pridružuje tudi slovenska Koroška in mu želi mnogo sreče in zadovoljnosti v jeseni življenja.
več tudi med laiki, ki ga vsi iz srca spoštujejo kot vzornega duhovnika, prijetnega družabnika in veselega gostitelja ter svetovalca v vseh zadevah.
Koroški Slovenci se tega dobrega duhovnika in zavednega Slovenca spominjamo ob njegovem dvojnem jubileju še s posebno hvaležnostjo. Kajti prav č. gospod Blažič je bil tisti veliki dobrotnik koroškim Slovencem, ki' je omogočil s svojinr plemenitim in velikodušnim, darom, da je Mohorjeva družba v Celovcu lahko prišla do lastne tiskarne in tako znova plodonosno lahko začela s svojo staro tradicijo, da v lastni tiskarni tiska slovenske knjige za Slovence na Koroškem in drugod po svetu. Pet tisoč dolarjev, ki jih je daroval č. g. Blažič za Mohorjevo tiskarno, je tudi v Ameriki vsota, ki se ne najde za vsakim grmom! S tem velikim darom ni bil postavljen samo vogelni kamen nove tiskarne, s tem darom je ti-
skarna prišla takorekoč v pogon. Težko si je misliti, da bi brez tega velikodušnega darila drugi sploh imeli pogum, da bi se lotili dela za organizacijo tiskarne. Tako lahko mirne duše trdimo, da je č: g. Blažič ustanovitelj nove Mohorjeve tiskarne v Celovcu.
Toda blagi in skromni gospod Blažič nikakor noče, da mu kdo zaradi tega daru poje slavo. On se drži načela, naj ne ve levica, kar dela desnica. Zato se je tudi pred slovesnostmi, ki mu jih je pripravljala domača fara v Uniontotvnu, tiho umaknil in šel v Evropo, da obišče rojstni kraj, da pomoli na grobovih svojih staršev in da obišče svoje drage prijatelje.
Kot dobrega in zavednega Slovenca ga je zanimala tuda Koroška in njeni ljudje. Zato se je vračajoč iz Slovenije kar nenapovedan pojavil na Koroškem.
Ko sva se drugi dan vozila po lepi Koroški in si ogledovala njene znamenitosti, je gospoda posebno zanimalo, kako daleč še segajo slovenske naselbine, kje so Še slovenske fare, pri kateri hiši po znanih vaseh govorijo še materni slovenski jezik. Vidno je bil vzradoščen, če sem mu lahko dal po-voljen odgovor. Le nad cestami v Podjuni je dobri mož stresal glavo. Pa sem ran povedal, zakaj je tu drugače kot pa v severnem delu.
*
častiti gospod Blažič se je rodil 9. okto-dra 1881. leta v Žihovem selu v župniji Šmihel pri Novem mestu.
Gospod župnik Blažič je že kot študent šel v Ameriko na povabilo svojih prijateljev, ki so mu pisali, da je tam veliko pomanjkanje duhovnikov, posebno za slovenske naselbine. V mašnika je bil posvečen
1.	1908 v St. Pavlu v Minesoti. Potem je ka-planoval najprej na slovenski fari v Clevelandu v cerkvi sv. Vida, naslednje leto pa je moral v Pittsburg, kjer se je odločil za slovaško faro v Brodenville. Tu je bil samo devet mesecev, nakar je moral prevzeti slovaško faro v Lacrone, kjer so pravkar zidali cerkev.
Od tod je bil prestavljen č. g. Blažič v faro Matere božje v Uniontown, kjer sedaj deluje že 25 let. Župnija in cerkev sta v lem času doživela svojo prenovitev, da je Union-town ena od vzornih fara, kjer je versko življenje v naj lepšem razcvetu.
In to je ena najlepših potez tega blagega duhovnika: dober pastir dušam, vzoren duhovnik, ki je ves prežet z ljubeznijo do duš in ga krasi tudi velika ljubezen do bližnjega, ki je nujna posledica božje ljubezni.
Naj vsemogočni svojega dobrega pastirja še ohrani dolgo njegovim faranom, ki ga tako ljubijo, pa tudi nam Slovencem na Koroškem, da se ob njegovem ponovnem obisku spet navzamemo optimizma in se navdušimo za nesebično delo za Boga in bližnjega brez osebnih ambicij.
70-letnica č. g. Janeza Blažiča
Jubilej velikega prijatelja koroSkih Slovencev v Uniontovvnu, USA.
I. svetovni kongres katoliškega laičnega apostolata
v Rimu od 7. do 14. oktobra 1951
V	čudovitem duhu katoliškega univerzalizma, bratstva in ljubezni, ki ne pozna meja in povezuje v skrivnostnem telesu Kristusovem — Cerkvi — vse rase, narode in stanove, se je pričel 7. oktobra v Rimu prvi svetovni kongres laičnih apostolov.
V	prelepi, najnovejši in največji rimski zboro-valni dvorani, imenovani ..Auditorium", v novi „pa-lači Pija XII." na via Conziliazone je vse dni kipelo življenje. Na ta kongres smo se zbrali katoliški borci iz vsega sveta. Prišli smo v večno mesto, da se na grobovih apostolov in mučencev navzame-mo božjega duha, da okrepimo duhovno edinost in v medsebojnem izmenjavanju izkušenj napravimo načrte za naše bodoče apostolsko delovanje v svetu.
Duša organizacije je bil predsednik italijanske Katoliške akcije, prof. Veronese, ki je prepotoval med letom mnogo držav, da je pripravil in izpeljal vso organizacijo kongresa.
V	otvoritvenem govoru je kardinal Pizzardo nakazal cilje tega mednarodnega kongresa, za njim pa je profesor Veronese poudarjal, da je kongres sicer organizirala italijanska Katoliška akcija, da pa to ni kongres Katoliške akcije in tudi ni njegov namen, ustanavljati kakšno novo mednarodno katoliško organizacijo, ampak je glavni namen tega prvega mednarodnega zborovanja laičnih apostolov izmenjati izkušnje laičnega apostolata vsega sveta in koordinirati katoliški apostolat, vse to pa izraziti v resolucijah po izvršenem kongresnem delu.
Kongresa so se udeležili delegati iz 74 držav iz 'seh petih delov sveta. Na kongresu je bilo zastopanih osemintrideset mednarodnih katoliških organizacij. Vseh udeležencev je bilo 1300, po njih so bile zastopane vse vase in najrazličnejši jeziki vsega sveta, /.ato sc je kongres visil v francoskem, angle-
škem, španskem in nemškem jeziku. Pri debatah smo se posluževali tudi italijanskega jezika.
Osnovni govori, ki smo jih poslušali vsak dan dopoldne in so nam služili kot podlaga za popoldanski študij v delovnih skupinah, so bili:
1.	dan: Mons. J. Cardijn, iz Bruxellesa, Belgija, ustanovitelj J.O.C.: Laični apostolat v današnjem svetu.
2.	dan: Mons. V. Gracias, nadškof iz Bombay (Indija) in kardinal Caggiano, (Rosario, Argentina): Temelji laičnega apostolata.
S. dan: Mons. Siri, nadškof iz Genue (Italija) in M. J. Rommerskirschen, (predsednik nemške katoliške organizacije); Oblikovanje laičnih apostolatov.
4.	dan: Ta dan sc je vršila v petih jezikovnih sku-
pinah duhovna obnova za udeležence kongresa v posameznih rimskih cerkvah. Za duhovščino sta bila ta dan dva govora:	Mons. Zaecariaj de Vizcarra:
Oblikovanje cerkvenega asistenta, in Mons. Stanislav Courbe: Vloga cerkvenega asistenta.
5.	dan: P. Sevrasens, vodja delavskega gibanja v Holandiji, in H. Flory, predsednik »Socialnega tedna” v Franciji: Za krščanski socialni red.
(h dan: Miss Schaeffer, tajnica N. C. W. C., Združene države Amerike, in prof. R. Sugranyes de Franch, generalni tajnik „Pax Romanae”: Prisotnost in odgovornost katoličanov v mednarodnem življenju.
Zborovalna dvorana je bila opremljena z najnovejšimi pridobitvami organizacijske tehnike. Vsak delegat je imel na svojem sedežu slušalke, da je lažje sledil govorom, ki so jih sproti prevajali nevidni prevajalci v zgoraj omenjene jezike. Treba je bilo le obrniti gumb in poiskati jezik, ki mu je bil najbolj poznan. Osnovni govori so bili vsak dan dopoldne. Vsem udeležencem so bili govori na razpo-
lago v 5 jezikih, tako da je vsak tudi na ta način lahko sledil govorom in jih je mogel tudi študirati. Popoldne so bili takoimenovani „carrefours", to je sestanki delovnih skupin po posameznih dvoranah. Na teh delovnih ali študijskih sestankih smo se zbirali delegatje iz vseh mogočih delov sveta. Skupno smo proučevali predavanja, ki smo jih slišali dopoldne. Vsako vprašanje, misel ali predlog smo proučevali z ozirom na razmere, v katerih živimo, pod tremi vidiki: 1. Kakšne so razmere v tistem pogledu pri nas (realizem); 2. Presojali, kako bi naj bilo pri nas v tistem pogledu (idealizem) in 3. sklepali smo, kaj hočemo storiti, da bomo dosegli takšno stanje (akcija).
V	tem smislu smo delegati podajali poročila vsak za svoj delokrog, izmenjavali smo si misli in izkušnje, sestavljali resolucije in tako zbirali bogato gradivo za bodoče delo. Tako je skupni študij dopoldanskih govorov osvetljeval najrazličnejša področja katoliškega laičnega apostolata. Naj omenim le nekatera: kino, radio, televizija, javno mnenje, social* no skrbstvo, družina, katekizem, oblikovanje katehi-stov, vzgoja otrok, mladine, bolniki in zdravstvo, šola, svobodni poklici, šport, zabava, misijoni, mednarodno življenje, izseljensko vprašanje, vprašanje beguncev, cerkvena edinost itd. Predsedniki teh študijskih zborovanj so bili najuglednejši zastopniki laičnega apostolata, strokovnjaki in vplivni duhovniki iz vseh narodov sveta.
Nadvse zanimivi so bili ti popoldanski sestanki. Poleg študija smo imeli najlepšo priliko za medsebojno spoznavanje in navezovanje stikov z delegati vseh ras in narodov. Od vsakega takega sestanka smo odhajali bolj razgledani in polni lepih načrtov.
Medtem ko je rimski župan sprejel kongresiste ob pričetku kongresa na Kapitolu, je italijanska vlada pripravila zanje v državni operi predvajanje Verdijeve „Missa de requiem”. Predsednik italijanske vlade de Gasperi pa je osebno sprejel predsedstvo kongresa.
V	ponedeljek zvečer smo iracli priliko tideti lepi
film: »Naša ljuba Gospa Fatiraska”. V četrtek zvečer je povabila »Zveza begunske inteligence v Italiji” svoje sonarodnjake, udeležence kongresa in mnoge pomembnejše osebnosti mednarodnega življenja, na svečan sprejem in družaben sestanek v palačo Salviati, kjer je sedež „Pax Romanae".
Četrtek popoldne jc bil namenjen izletom v okolico Rima. V nepozabnem spominu pa nam bo ostal zlasti petek zvečer. Ta večer je bil namenjen »Križevemu potu za brate, ki trpe preganjanje”. Ob sedmi uri smo se zbrali ob Koloseju vsi oni udeleženci kongresa, v katerih domovinah vlada komunistični režim. Ob štirinajstih napisnih tablicah seje zbralo 14 narodov za 14 postaj križevega pota: Albanci, Bolgari, Cehi, Kitajci, Korejci, Hrvati, Lit-vanci, Poljaki, Romuni, Rusi, Slovaki, Slovenci, Ukrajinci in Madžari. — Z gorečimi svečami v rokah smo odšli na s plamenicami skrivnostno razsvetljeni Palatin. Drug ob drugem smo se postavili na najvišjo teraso, spredaj napis, ob strani dve baklji, zadaj skupina, kot zastopnica trpečega naroda. De-sno od nas so stali Slovaki, na levo Ukrajinci, na spodnjih terasah pa so stali ostali udeleženci kongresa in množica rimskega ljudstva. Pri albanski skupini na pričetku terase se je pričela pobožnost. Vodja vsake skupine je molil pred mikrofonom ..Očenaš”, skupina je zapela primerno pesem, vodja je imel kratek nagovor, primeren postaji križevega pota, nato je pa vsa množica odmolila postajno molitev v latinskem jeziku. Pri vsaki postaji je bil v molitvi omenjen narod, ki je opravil tisto postajo. Tako je šlo po vrsti, vsaka skupina v svojem jeziku, dokler nismo prišli na vrsto tudi mi, Slo-senci, ki smo imeli dvanajsto postajo. Zapeli smo »Kraljevo znamnje, križ stoji”, presv. g. generalni vikar mons. dr. J Jagodic pa je imel nagovor pred mikrofonom, ki je obenem s križem romal od skupine do skupine. Vsa množica je molila z nami: »Gospod Jezus... ki si nam s svojo smrtjo na križu podelil življenje, ponižno Te prosimo za tvoj zvesti
(Nadaljevanje na 1. strani)
spadalo liitp
ut (lomile sut polnile .. .
Daleč, daleč je tvoj grob o moj nepozabni oče, žal, o žal mi ni mogoče zbrati belih aster šop — ni mogoče mi v tujino sivo, da krasila bi ti groba njivo.
Vendar pa ti v lesku sveč, ki družina jim lestenec tvori, moli rožni venec — okrasim spomin blesteč, da nam blizu bode njiva, kjer srce ti v njej počiva.
Nad gorsko vasjo je sanjavo visel novem-berski dan. Kakor listek, popisan z žalostno pesmijo, ki ga tresoča se roka dekletova drži v vetru, da prebere stihe — je šuštelo rumeno listje in padalo na ovelo trato. Bridka podoba jeseni v vojnem letu en tisoč devetsto triinštiridesetem.
Damoklejev meč je visel nad nami, meč v grozni šapi krvoločne pošasti. Mi vsi smo se z grozo umikali tej pošasti, a mnogim od naših je meč odsekal glavo. Mnogim doma, mnogim na bojnem polju, mnogim po zaporih in v taboriščih. Listje pa je padalo...
Bivala sem, izgnanka, v nemški gorski vasi, v hiši s strgano streho in razdrapanim zidovjem. V hiši ni bilo omare, ne skrinje. Pod je bil trhel, za opremo so služili zaboji in par škripajočih stolov in miza v enakem stanju, pa postelja s pohabljeno nogo. No, treba jo je bilo pritrditi in ob času dežja prestaviti iz njenega kota bolj na varno, ali pa razpeti dežnik čez njo, ker sicer bi nastala v njej povodenj. Okna sem umila, pajčevino, veliko ko ribiške mreže, ki je spominjala na zakleti grad, sem ometla. In tako se je za silo živelo.
V samoto in revščino tistega jesenskega dne se burno odpro duri. Tuj človek prinese brzojav: „Oče umira, pridi takoj" — v taborišču izseljencev je na smrt obolel oče.
O ta dolga pot skozi Nemčijo v mesto E ... O to prekletstvo čakanja na vlak, iskanje pravega tira in vagonov in prostora v njih. Kar pa si videl skozi okno vagona v jesenski sivini, je bila ena sama neizmerno dolga harfa telefona in elektrike, na katere strunah je bučala strašna pesem nacizma: „Wir woilen vveiter marschieren, wenn alles in Scherben fallt...” Sicer ima Nemčija ja tudi svojevrstne lepote — pa kdo se zanje meni ob ropotu kolesja, ki drdra strašno pesem: Oče umira, oče umira ...
S strahom, po prstih sem stopila v veliko dvorano bolnice moškega oddelka. Prešla sem postelje z napisi. V skrajnem kotu za-čujem iz belih rjuh slaboten, tresoč vzklik: „0 M ..., pridi...” In tako smo prihajali, vsi po vrsti: mama, sestra, brat v vojaški suknji... In še bi prišel drugi brat, če bi ga ne glodali dnevj in leta v Dachau-u. In tretji brat, ki je bil tudi pod težo robstva omagal in ga je huda bolezen vrgla v bolnico.
Jaz pa sem bila sel iz domovine. Prosil me je oče: ..Zrahljaj mi vzglavje, vode mi daj, pripoveduj kaj o domovini." Pripovedovala sem... On pa je utihnil, njegovo oko se je nepremično zazrlo v daljavo in ne vem, morda je gledalo domačo hišo, polja in travnike ali zelene gozdove, vso prelepo
domačijo, katero je tako otroško in moško ljubil; ali pa je že gledal domovino v ono-stranosti, kateri je bil že z verno dušo predan.
Poslavljali smo se: „Očka, še križ na čelo in poljub — z Bogom...” Pristopil je brat, vojak. Tedaj se očetu razžari obraz in jasno j« izpovedal svoj veliki testament: „Otroci, odpustite sovražnikom, jaz sem vsem odpustil, ne maščujte se!” Mir in dobrota se je razlila čez njegov plemeniti obraz, ko je dajal on — oropan bogastva, domačije, domovine, svobode in zdravja — bogato doto svojim otrokom. Sebi pa je postavil lik moža, ki v najhujši boli razočaranja in ponižanja odpušča sovražniku in mu seže v izdajsko roko, ko mu iz nje preti poguba; lik moža, ki da svojo roko v ogenj za vero, narod in svoje poštenje.
Ko je ležal oče na mrtvaškem odru med jesenskim zelenjem in smo ga obstopili za zadnje slovo, sem prosila nebo, naj neizbrisno vtisne v moj spomin to sveto podobo dragega očeta.
■f Jožef Kovač
Kakor poročamo med domačimi vestmi v današnji številki „Našega tednika” je dne 29. oktobra umrl v Kazazah Jožef Kovač, pd. Rutnikov oče, star šele 54 let. —
Kot vedno zaveden Slovenec se pokojni Kovač Jože ni zadovoljil samo s tem, da skrbi za svojo družino, ampak spoznal je, da nam bo šlo samo takrat vsem dobro, če smo složni in v vzajemnosti delamo za blagor naroda.
Več let sem do svoje smrti je bil odbornik posojilnice in hranilnice v Doberli vasi. Splošno zaupanje in spoštovanje je užival pri vseh zavednih Slovencih, zato so ga ponovno izvolili za svojega zaupnika pri ob-
čini, več let je bil odbornik v dobrolski občini. Za to njegovo javno delovanje in priznanje kot Slovenca se mu pri odprtem grobu nihče ni zahvalil. Zato se mu s tem prav prisrčno zahvaljujemo za vse njegovo delovanje na slovenskem prosvetnem, gospodarskem in političnem polju, ter mu kličemo: Slava Rutnikovem očetu!
Narodni svet koroških Slovencev se še prav posebej prisrčno zahvaljuje pokojnemu Jožefu Kovaču za njegovo sodelovanje in požrtvovalnost pri narodno-političnem delu. Ohranili ga bomo v trajnem častnem spominu. — Družini pokojnega izrekamo iskreno sožalje.
PORAVNANI GROB
Med grmovjem so ga pokopali, vedel je o tem le blinžji log; s kamenjem so novi grob odeli, ko je boj ponehal tam okrog.
Tema je stopinje zabrisala, ves pokop pokril je tihi mrak; nizko se je leševje zgrnilo nad gomilo, kjer leži junak.
A nocoj, ko praznik svoj obhaja sleherni v objemu grobnih tal, večne luči čudežni plamenček spod vejevja v noč je zasijal.
Zbirajo se čudovite sence, trepeta ob poti stari dob; zbor junakov bojne pesmi poje, s praporom hiti na skriti grob.
Rog odjekne, četa se ustavi, v luč zamakne slednje se oko; prašpor se sočutno k tlom nagiba, vsi molčijo s sklonjeno glavo.
V starem stolpu gorskega svetišča votlo zvon udarja polnoči; ves prizor tedaj na mah izgine, luč spomina pa ne otemni...
Limbarski
I. svetovni kongres . ..
(Nadaljevanje s 3. strani) slovenski narod, ki je s teboj vred križan.Presu-
nila nas je zavest, da z nami moli in prosi za našo domovino, za vse preganjane brate in sestre, po svo-jil\ zastopnikih ves katoliški svet. Skrivnostno je hitela v nebo prošnja v molitvi in trpljenju združenih katoliških narodov. Malo pred polnočjo je armenski patriarh, kardinal Gregorij Agagianian, zaključil križev pot z lepim nagovorom in izrazil upanje, da se bo Marijina fatimska prerokba o zmagi Njenega Srca nad ruskim narodom kmalu izpolnila.
Ves čas kongresa smo imeli sv. maše in pobožnosti v katakombah in rimskih bazilikah in sicer ločeno po jezikovnih in narodnih skupinah. V nedeljo pa je imel armenski patriarh, kardinal G. Agragianian, slovesno pontifikalno mašo v armenskem obredu pri sv. Janezu v Lateranu.
V nedeljo, dne 4. oktobra, ob 3. uri popoldne je bil v zborovalni dvorani slovesen zaključek kongresa. Nato pa nas je sv. oče sprejel v posebni avdienci v Vatikanu in imel na nas nagovor v francoskem jeziku. Poudaril je nujno potrebo laičnega apostolata, h kateremu so poklicani vsi katoličani in zajete vse panoge zasebnega in javnega življenja. Spomnil se je s svojimi besedami tudi vernikov, ki v deželah, kjer je Cerkev preganjana kakor v prvih časih krščanstva, skušajo s svojim apostolskim delom po svojih najboljših močeh nadomestiti duhovnike, ki trpijo v ječah. V življenjski nevarnosti poučujejo v svojem okolju verske resnice in vodijo bližnje k življenju po veri, k pravemu krščanskemu mišljenju in prejemu sv. zakramentov. Govoril je še o odnosu Katoliške akcije do hierarhije in opozarjal na velike naloge, ki čakajo laične apostole z ozirom na javno življenje in zakonodajo v državi. Ob koncu avdience smo skupno s sv. očetom zmolili posebno molitev, ki jo je za to priliko sestavil on sam.
Tudi mi Slovenci smo bili na tem kongresu častno zastopani. Našo skupino je vodil generalni asistent preč. g. p. A. Prešeren S. J., prezv. g. generalni vikar in vrhovni dušni pastir za slovenske begunec v Avstriji, mons. dr. J. Jagodic in preč. g. A. Iskra, ki je bil kot zastopnik Slovencev tudi član kongresnega odbora. Dalje so se udeležili kongresa naši vi-sokošolci iz Španije, en delegat iz Trsta, slovenski izseljeniški duhovnik iz Holandije, dva slovenska misijonarja iz Kitajske in večina slovenskih duhovnikov, ki bivajo v Rimu.
Polni načrtov in iskrenih želja, da bi mogli čim širšemu krogu Slovencev, raztresenih po vsem svetu, posredovati čim več duhovnih dobrin s tega kongresa, smo se poslavljali od Rima. Bog daj, da bi tudi mi Slovenci, tako v domovini, kakor tudi na Koroškem in Primorskem, v zapadni Evropi in preko morja, razumeli, hoteli in mogli izpolniti željo, ki jo je izrekel predsednik kongresa v zaključnem nagovoru:
„da bi čim uspešneje sodelovali pri apostolskem delu in osvajanju duš — enotnega duhav svobodi, enotnega srca v ljubezni in enotne volje v neomajni pokorščini papežu Piju XII.”
Spisal: J. SIMON BAAR
GOLOBČEK
Poslovenil: ALOJZIJ NEMEC ROMAN	39. nadaljevanje
„PotrpiI” mu je odgovoril vodnik. Zdajci se je začela tema rdečiti, črna noč je bledela, nad glavo, glej, deset, sto, milijon zvezd, med njirili pa se je razločno vila navzgor ozka, kamnita, z glogovjem, trnjem in bodičjem obsajena in zarasla stezica.
„To je pot, ki drži v nebo,” je angel pokazal nanjo z zračno roko. Župnik ni upal niti črhniti. Toda kakor hitro je stopil na pot, je videl, da je trdno ihpjena.
„No, saj ni čudno,” je pomislil v globinah svoje duše, ,.koliko mrtvih mora po njej stopati k sodbi, ta potolče vse rekorde.”
V tem se je spotaknil in da ni bilo angela, bi bil gotovo padel.
„Ne misli na nečimernost,” ga je resno opomnil angel.
„Pot je strašno slaba, nikdar v življenju nisem po taki hodil; koliko sem jih premeril v Markovem po gorah in gozdovih. Kaj tu nimajo nobenega cestarja, da bi jim povedal, kakšna mora biti zakonita širina ceste, kakšen največji dopustni strmec, kod odvzeti rušje, kakšen gramoz izbrati, kako pot posuti in jo s parnim valjarjem kakor gumno poravnati.”
Holoubek se je spotaknil vdrugo in komaj se je v letu ujel za svojega vodnika. To ga je razjezilo, da bi se bil skoraj na glas razvnel: „Na obeh straneh vratolomne strmine, pa nikjer nobenega držaja, nobene ograje, niti dreves ob vsej dolgi poti ni videti. Klub čeških turistov bi se moral zavzeti za to pot. Očividno tod že dolgo ni hodil noben boljši človek. Sramota bi bila, ko bi moral tod iti recimo gospod škof.”
X župnikovi glavi se je zasvetil spomin na g'avno vizitaciio, kako so tedaj poti
cedili, jih nasuli, vsak kamen skrbno pobrali in spravili stran, — zdajci pa mu je zopet noga ob nekaj zadela in že je drvel z glavo navzdol nekam — v temo — v nekakšen skrivnosten, brezdanji prepad.
„Rešil sem te poslednjič,” je strogo spregovoril angel in spet postavil Holoubka na stezico. „Dovolj si me na svetu izmučil s svojimi načrti in reformami, pa niti tu ne daš miru in vse ostro grajaš. Svarim te pred takimi mislimi. N? čudi se tej poti, iz svetega pisma jo moraš poznati — in končno — za vaškega župnika je dovolj dobra. Na zemlji si imel sedem stotakov plače, za osem krajcarjev si moral hoditi tisoč metrov daleč do sosednje šole čez hrib in dol, v dežju, vročini in blatu.”
»Prosim, prosim,” se je takoj skesano opravičeval duhovnik, „ne gre zame, jaz grem, če treba, za teboj tudi po kolenih, dobro sem hotel drugim, na druge sem mislil, hotel sem svetovati, povedati, kaj in kako bi bilo treba urediti, popraviti, reformirati.”
„To je tvoja stara napaka, tvoja nesreča; že za življenja si se v vsako reč vtikal, vse si hotel po svoji pameti delati. Svetujem ti, da tukaj to opustiš in misliš samo na to, kaj te bodo vprašali.”
»Toda pomisli, ko bi moral kakšen velik gospod sem gor lesti...”
»Bodi brez skrbi! Pri nas velja načelo, da bodo prvi zadnji... pa glej, sva že na cilju,” se je angel naglo ustavil, zamahnil spet z roko in izginil.
Holoubek sc je prestrašeno oziral, tesnobno čustvo zapuščenosti se ga je polastilo. Veselil se je, da bo svojega angela še o marsičem povprašal, kako naj bi pri sodbi začel, h komu najprej stopil, koga na pomoč in zagovor klical, se li bo »advocata nostra” zanj zavzela, pa zaman se je oziral, niti sledu ni bilo za njegovim vodnikom. Zatrepetal je in svet strah ga jc prešinil.
Za hip se je v zadregi prestopal, kaj naj počne, kmalu pa so začele zvezde bledeti in Holoubka je oblila prečudežna svetloba. Tako dražestna, opalova svetloba se je mehko in nežno razlivala naokrog, da je naš romar takoj uganil: »Aha, to jc zagotovo .rimska cesta’, tako sem na dobri poti, da ne zablodim, kajti mamica mi jo je še kot otroku kazala kot pot v nebo, angel me je dobro vodil.” Skoraj istočasno pa so ugledale njegove oči visok steber z ognjeno puščico in napisom: K nebeškim vratom.
»Aha! Tu pa vlada že čisto drugačen red. Tu je vse jasno, varno, pomota je izključena,” se je zadovoljno oddahnil in smelo stopil naprej. Strmo, skoraj navpik se je dvigala pot, toda bila je krasna, kakor si je niti zamisliti ne moremo. Spomnil se je na Dantejevo Božansko komedijo in skoraj bi se razjezil. Niti senca, niti videz resničnosti, je kritiziral veleumetnino svetovne poezije. »To presega vse, kar si more človek misliti," in uprl je pogled na prekrasno stopnišče, ki se je dvigalo pred njim, se bleščalo, žarelo, ne da bi slepilo, tako mehko, kakor bi bilo izklesano iz najčistejšega ala-bastra, tako mehko so se svetile te stopnice, naravnost žametno. »Kako bi se pač biserna matica in alabaster mogla s tem primerjati,” se je Holoubek takoj popravljal in preletel najprej z očmi stopnišče. Njegove bistre oči so z lahkoto preskakovale stopnice, zgoraj na najvišjem mestu pa so v strahu obstrmele. Napis: Nebeška vrata rii bil iz črk, ampak jc gorel v živih plamenih.
Župniku so kolena klecnila, sunkoma je dihal od utrujenosti, navdušenja in razburjenosti. čutil je, da se mora oddahniti, odpočiti, načrpati si novih sil za poslednji odločilni korak. Sedel je torej na najvišjo stopnico in se zamislil. Vedel je, da je prvi vtis za vsakega odločilen. Zaradi varnosti si je še enkrat izprašal vest, kakor je to delal vsak dan, in dobro se mu je storilo ob spo-
minu, da je prav pred enim tednom bil pri spovedi v mestu pri frančiškanih, kamor je vsak mesec nosil gospodu gvardijanu svoje grehe in pet pravih havanskih vir-žink. »Prošnjo za mesto v nebesih bi torej imel napisano, samo če bo vse v redu, ne bo li spet česa manjkalo, — morda ,rub-rum’,” in kar pordel je od sramu, kakor tedaj, ko je na ordinariatu osebno izročil neko prošnjo, pisar pa se je obregnil nanj: »Kdo pa ima čas to brati! Napišite »rub-rum', izluščite jedro prošnje, stisnite v en edini stavek kakor v lupino, da ga bom mogel lepo zapisati v opravilnik.” In ko je Ho-loubek to storil, ga je pohvalil in poučil: »Zapomnite si rubrum! Rubrum je pri vsaki prošnji najvažnejši!” Ali ima sedanja njegova prošnja »rubrum”? V skrbeh je sklenil roke in jih položil na kolena. »Glej! Tudi kakšne rokavice bi moral s seboj vzeti,” mu je prišlo na misel, ko se je zazrl na svoje velike, zdelane roke. Zdaj so roke že lepše, toda ko jc prišel v Treštice, ko so popravljali cerkev in župnišče, ko je z njimi celo opeko podajal, kopal na vrtu, vodo nosil in snopje metal in je tedaj prišla gospoda v grad ter se je moral kot novi župnik predstavljati in je pri tem položil roke v salonu na mizo, ki je nanjo naslonila stara gospa patrona svoje kakor dva cvetova snežnobele, aristokratsko negovane roke — tedaj je bila nesreča tu. Ravnatelj mu je posebej očital, zakaj si ni nataknil rokavic, češ da se je njena grofovska milost kar tresla od gnusa in studa in da je stalno ponavljala: »Der bat garstige Hande!” in oči tala grofu, zakaj ga je predlagal za župni jo, da zdaj niti v cerkev ne more, ker bi morala pri maši gledati te roke in da bi se ji to gabilo ... Da, rokavice bi si moral na takniti, toda naj je iskal, kakor je hote), ' žepih svojega talarja ni otipal nič drugega kakor čist, skrbno zložen robček.
(Dalje prihodnjič)
n nas m nomkem
CELOVEC
Nedeljska služba božja je vsako nedeljo in praznik ob ^9. uri v slovenski cerkvi v Priesterhausgasse.
Popoldanska služba božja je ob nedeljah in praznikih ob 16.00 uri.
KORTE
Mi Korčani, sinovi gora, občudujemo goro ob vsakem letnem času. Gora je lepa spomladi, lepa pa je še posebno v jeseni, ko se ošabno šopiri v svoji raznobarvni obleki, njena gola glava pa se dviga ponosno v sinje višave.
Nam Korčanom pa nudi ta gora tudi možnost za življenje in to v obliki lesa, deloma pa tudi poljskih pridelkov in paše za živino. Pa tudi od drugod prihajajo k nam delavci in si z delom svojih rok služijo denar za vsakdanji kruh.
Pri tem pa zahteva delo večkrat tudi zažrtve in nesreče. — Ob Korškem potoku gradijo Smrtnikovi večjo elektrarno (36 konj. sil). Delo je prevzela tvrdka Kavelar iz Železne Kaple. Tri tvrdki je bil zaposlen kot pomožni delavec tudi 18 letni Anton Oraže. V ponedeljek, dne 22. oktobra, je bil zaposlen Oraže pri razdiranju oboja. Pri tem mu je padel na vrat približno 80 kg težek tram, ki ga je močno poškodoval. Prepeljali so ga v celovško bolnico, kjer pa je drugi dan vsled zadobljenih poškodb umrl. Mrtvega Antona so prepeljali v Žel. Kaplo, kjer je bil pogreb dne 25. oktobra.
Za starše pokojnega Antona je to hud u-darec. Pred leti so po nesrečnem slučaju izgubili hčerko. Ko se je ta zvečer vračala takrat iz Žel. Kaple domov, je preslišala — ali pa ni razumela — poziv britanskega vojaka na straži, ki je nato streljal.
Nesrečni Anton je bil marljiv v svoji službi in je bil kljub mladosti močna opora staršem. Naj počiva v miru!
Začetkom tedna se je težko ponesrečil pri spravljanju drv pri tvdki Prinz zaposleni italijanski državljan. Pri spuščanju drv se je nekaj drv zagozdilo in te je hotel ponesrečeni delavec odstraniti. Pri tem se mu je pretrgala žica in padel je okrog 20 m globoko po drveh in nato je na njega padel še sklad drv. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico.
Vsako leto praznujemo v Kortah „drvar-sko ali holcarsko nedeljo’’, ki je zadnja nedelja v mesecu oktobru. To je nekaka zahvalila nedelja drvarjev. Na ta praznik se udeležijo sv. maše vsi drvarji, ki so zaposleni v korških gozdovih. Med sv. mašo darujejo drvarji sveče za cerkev.
V prejšnjih davnih letih so se pridružili za praznovanje korškim drvarjem tudi drvarji z Jezerskega. Teh sedaj seveda ni več k nam in tudi ne vemo, kako na Jezerskem danes drvarji proslavljajo svojo »drvarsko nedeljo".
Letos se je cerkvene slovesnosti v Kortah udeležilo kar veliko število drvarjev. Saj je celo sveč zmanjkalo. — Po službi božji se prične drvarska veselica. Pred vojno je bila ta pri Pristovniku, sedaj pa je ob cesti pri »Franceljnu”. Žal je navadno konec takih veselic takle: težka glava, želodčni krči in prazna denarnica.
Razen elektrarne si je zgradil Smrtnik tudi vzpenjačo od ceste do doma. — Ples-nikar je zelo lepo prenovil hišo, v načrtu pa ima še gradnjo male elektrarne.
BELA
Prejšnji teden je bil v gozdu obstreljen domačin z Obirskega, Jakob Kuhar. Ko je sedel in se okrepČeval s skromno ,,mavžno”, je prisvedrala krogla. Poškodovala mu je roko, nato pa se je zavrtala v prsni koš in je obstala ob želodčni preponi. Prepeljali so ga v celovško bolnico.
Kuhar je bil strasten divji lovec. Par dni po tem dogodku so bili aretirani še trije njegovi pomočniki — divji lovci in so jih odpeljali v zapore. Pri preiskavi se je nato posrečilo policiji najti še sedem lovskih pušk.
Nikakor ne mislimo in nimamo namena zagovarjati divjih lovcev. Lastnik, oziroma zakupnik lovišča je tudi lastnik divjadi- (dokler je ta seveda v njegovem lovskem revirju) in nihče si nima pravice te divjadi prilastiti.
Toda še ožje je povezan s svojo lastnino kmet, ki je lastnik goveje živine. Saj on živi in skrbi za njo in zato seveda tudi
nihče nima pravice si to živino prilastiti. Kakor pa smo že brali v »Našem tedniku”, so doslej še neznani tatovi ukradli v Pristovnikovi planini tam poleti par volov in eno kravo. Že preje pa so tatovi pri Pristovniku v Kortah ukradli iz spalnice cerkveni denar.
Pri tem smo hoteli povedati tole:
Ko se je tako hitro in tako temeljito posrečilo izslediti policiji divje lovce in so vso »družino” divjega lovca imeli v par dneh pod ključem, se pa nikakor ne more in noče posrečiti izslediti tatov živine v planini in tatov cerkvenega denarja. Za izsleditev teh krivcev bi bilo prebivalstvo še dosti bolj hvaležno kakor pa za izsleditev divjih lovcev. Upamo, da ja niso kaki posebni razlogi ovira izsleditve tatov v Kortah in na Pristovnikovi planini.— Zelo bi bili zato hvaležni, ako bi pristojna oblast hotela vsaj malo pojasnila dati o tej zadevi, ki se vleče že kakor povest o jari kači.
O divjih lovcih smo prejeli še drugi dopis, ki pravi:
Pri lovski tatvini je bil 21. oktobra obstreljen in težko ranjen 22-letni Jakob Ku-
Gamiture perila S. 25.— (srajca in hlačke) v trgovski hi5i
BRUNNER
Celovec — Klagenfurt
har, ki se je skupno s svojim stricem Andrejem Kuharjem in bratoma Blažom in Maksom Pasterk, vsi z Obirskega, udeležil lovske tatvine v Podpisnikovih pečeh v Beli.
Kdo je Kuharja obstrelil, še ni ugotovljeno, ugotovljeno pa je, da je bil to eden od lovskih tatov in ne kdo od lovskega osobja, kot so prvotno govorili.
Jakob Kuhar je v deželni bolnici, Andrej Kuhar ter Blaž in Maks Pasterk pa v deželnih zaporih v Celovcu.
DJEKSE
Zvonarna Buhi, Haring, Tirolsko, nam je zagotovila in obljubila, da nam bo okrog Vseh svetih poslala naročena zvonova in da jih bomo na šmaršco (Martinovo nedeljo) lahko blagoslovili. Zvonov sicer še nimamo, a trdno smo prepričani, da nam jih bo firma Buhi te dni poslala, tako da jih bomo 11. novembra, na god sv. Martina, našega farnega patrona, blagoslovili in potegnili v zvonik. .
Blagoslovili nam bodo zvonove gospod prošt Benetek. — Gospod prošt Benetek so si pridobili za dješko občino toliko zaslug, da bi bilo pač primerno, da bi jih imenovana občina izvolila za častnega občana. Pod dješko občino spada tudi župnija Kneža. Gospod prost Benetek so ob času, ko so bili na Djekšah, oskrbovali obe župniji: D jekše in Knežo. In bili so tukaj dušni pastir ob izredno težkem času, namreč ob času prve svetovne vojne in ob času ljudskega glasovanja. Bili so tudi občinski odbornik in voditelj tukajšnje hranilnice. Imajo glavne zasluge, da se je tukaj zgradil vodovod, ki preskrbuje vas z obilno in dobro pitno vodo.
Pozdravljena tisočkrat, mila zvonova,
po vaju je fara težko hrepenela,
zdaj kmalu nam bosta zapela!
OBIRSKO
Pri nas so pred kratkim dogotovili poslopje za ljudsko šolo. Govorijo, da je bila potrebna za to vsota okrog 500.000 šilingov. Solo je gradilo znano domače podjetje Kavelar iz žel. Kaple. Nekaterim se dozdeva omenjeni znesek za izvršeno stavbo zelo visok. Sicer pa upamo, da bomo dobili na vpogled točni proračun izdatkov.
V začetku tekočega leta smo precej govorili o mostovih na naših cestah po dolini. Danes moremo povedati, da bodo Peršičev (dolgi) most gradili šele po regulaciji Obir-ščice. To pa bo v najugodnejšem slučaju šele leta 1953.
Cesto skozi Korške tesni so v telošnjem
poletju z razstreljevanjem pečin nekaj malega razširili. Največ so še »obglodali” ovinke. Večinoma pa je ostala cesta taka kakor je bila, to je preozka.
KAZAZE
Očak Jakob je imel dvanajst sinov: Tak očak je bil tudi Jožef Kovač, pd. Rutnikov oče v Kazazah. Tudi on je živel krščansko zakonsko življenje in Bog je blagoslovil njegov zakon z dvanajsterimi otroki! Ta beseda: dvanajst otrok, že vse pove. Ta mož je bil na mestu! Rojen je bil Rutnikov oče 16. marca 1897 v Kazazah. Z dvaindvajsetimi leti se je poročil dne 4. 8. 1919 z Marijo Perč, pd. Bidrhovo v Rinkolah.
Njegovo posestvo ni veliko, komaj 4 ha sveta je imenoval svoje. Zelo pičlo zemlje za tako veliko družino. A Rutnikov oče je bil gospodar, nadvse skrben oče, ki je znal tudi s tem majhnim posestvom preskrbeti svojo družino. Pridno je delal in garal od ranega jutra do poznega večera. Vzel je v najem cerkveni in farovški grunt, da bi lažje preživel svojo družino. Iskal je delo, kjerkoli je bilo mogoče in se tako trudil za svoje ljubljene otroke.
Skozi dolgih deset let je opravljal nad vse skrbno in požrtvovalno za malo plačo — saj veliko take majhne fare ne morejo plačati — službo mežnarja pri farni cerkvi v Kazazah. V tej službi je bil nad vse skrben, zvest in zanesljiv ter zelo točen. Zadnja
Blago za plašče od šil. 77. — Blago za obleke,
150 cm široko, od šil. 56. — Flanela za srajce od šil. 17 in gotove srajce izredno ugodno v
trgovski hiši BRUNNER
____________Celovec — Klagenfurt_________
leta je že bolehal in kljub temu je opravljal mežnarsko službo sam, dokler je mogel.
Pri vsem javnem delovanju rajni Rutnikov oče ni zanemarjal vzgoje svojih lastnih otrok. Vzgajal jih je za poštene in verne značaje. Verna vzgoja svojih otrok, to mu je bilo prvo in glavno delo. To so pri pogrebu tudi posebno poudarili domači gospod provizor, Franc Učakar ter se mu zahvalili za njegov lep vzgled! Njegova vzgoja je rodila tudi lepe sadove, dve hčerki sta si izvolili redovniški stan, ena je pri eliza-betinkah, druga pri šolskih sestrah v Velikovcu, tretja pa obiskuje glavno šolo pri uršulinkah v Celovcu. Trije otroci so si izvolil zakonski stan in so srečno poročeni: Jožef, Micka in Ana. Pepci želimo, da bi sledila Liziki in Trezki v redovnem poklicu! Pavletu pa, da bi bil tako skrben, priden, vesten in dober gospodar, kakor je bil rajni oče. Najbolj revna sta Foltej in Angela, ki sta še šoloobvezna in sta izgubila že očeta.
Pri vsej skrbi za svoje otroke pa ni zanemarjal Rutnikov oče svojega gospodarstva, šele pred leti je popolnoma nanovo prezidal hlev in postavil nov skedenj. Velika žalost je bila za očeta, ko je sin Janez padel tam v Afriki leta 1943 na bojnem polju. Zadnja leta je Rutnikov oče veliko, veliko trpel, dobil je želodčno bolezen. Iskal je ponovno pomoči v bolnicah, pri zdravnikih, a ni bilo pomoči. Na zunaj so zgledali Pče kot močan steber, a na znotraj je bilo njihovo zdravje na slabih nogah. Pljuča so odpovedala popolnoma. Zadnje tedne so veliko trpeli na bolniški postelji, ja celo govor jim je vzelo. Bili so res mož bolečin, a vse so nekako mirno in vdano prenašali. Dne 29. oktobra jih je Bog rešil njihovega trpljenja ter je poklical svojega zvestega služabnika k sebi v nebesa.
Na preddan Vseh svetnikov smo ga položili k zadnjemu počitku.
Kakor je bilo njegovo življenje trnjevo in težko, tako lepa pa je bila njegova zadnja pot. Kazažani so dali svojemu dobremu mežnarju, občinskemu odborniku, dobremu Rutnikovemu očetu najlepšo čast.
Dolga procesija mož in fantov ga je spremljala na božjo njivo miru. Od blizu in daleč so prišli prijatelji in znanci, da se
VABILO
Farna mladina v Globasnici vprizori v nedeljo, dne 11. novembra, igro! »Lovski tat”. Pričetek ob pol 3. uri popoldne.
Vljudno vabljeni!
VABILO
Farna mladina št. Jakob v Rožu ponovi
v nedeljo, dne 11. novembra, ob 14.30 v Narodnem domu igro
»Mlinar in njegova hči”
Obiščite v obilnem številu otvoritveno prireditev jesenske sezone. Resna, času primerna igra Vam bo gotovo ugajala.
Farna mladina
iiiiiiiiiiiuitmiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiuiiiiiiimiiiimiiiiiniiiniiii
poslovijo od blagopokojnega. Videl si ljudi iz Dobile vasi, štebna, Šmihela. Prečastiti gospod prošt in dekan, mestni župnik pliberški, so vodili pogrebni sprevod, imeli nagrobni govor, v katerem so se zahvalili rajnemu Rutnikovemu očetu za njih lepi zgled ter njihovo službo! Opravili so pogrebne obrede za rajnim. Pogreba so se udeležili tudi prečastiti gospod župnik Pi-cej iz Šmihela, ki so svoj čas imeli tukaj pri nas misijon in so bili par let soupra-vitelj naše fare ter dober znanec rajnega. Ljudski misijonar, preč. g. Janez Rovan, ki so imeli že dvakrat tukaj misijon, so prišli iz škocijana, da izkažejo dobremu mežnarju zadnjo čast. Dobrolski prošt pa so bili zastopani na pogrebu po g. kaplanu J. Ga* bruču. »Kdor se Gospoda boji, se mu bo dobro godilo in dan njegovega odhoda bo blagoslovljen”. Tako je bil pogreb res lep in veličasten, k temu so pripomogli tudi domači pevci pod vodstvom požrtvovalnega in vnetega organista, Veclnovega Florijana. Zapeli so mu pri hiši žalosti, na žalni poti, prepevali pri sveti maši ter pri odprtem grobu. Rajni naj se odpočije od svojega truda in naj uživa večni mir! Rutnikovi družini pa naše najiskrenejše sožalje.
RADNA VAS
Pred kratkim nas je za vedno zapustila gospa Juri Terezija. Uboga reva je bila pet let navezana na posteljo. Ni mogla ne ležati, ne stati, ampak je vseh pet let venomer sedela. Lahko si predstavljamo njeno trpljenje, toda ona ga: je prenašala vdano, ne da bi kaj tožila. Od tega življenja se je spravljena z Bogom poslovila za vedno, da tam na onem svetu prosi Boga še za nas, ki smo še ostali v tej dolini solz. Zapustila je tri sinove, ki so vsi dobro preskrbljeni. Njena hčerka ji je zvesto stregla, toda zadnji čas je odšla v Švico in je zanjo skrbela
8rot strelivo — „Rotweiler" smodnik — vse lovske potrebščine — galanterija in igrače -svetlobne rakete
Ernst Krdtschmer
Celovec—Klagenfurt, Bahnhofstrasse 24
njena nečakinja Anči. Pogreba se je udeležila kljub slabemu vremenu ogromna množica ljudi. Vsem njenim zaostalim izrekamo naše iskreno sožalje, njej pa naj bo naša zemljica lahka.
Pred kratkim nas je obiskala tudi komisija, ki bi naj < preiskala zadevo o g. Kur-busu. Čudno se nam zdi samo to, da ta komisija ni obiskala še ostalih vasi in ljudi, ampak ji je verjetno bilo več povpraševanje pri osebah, ki nimajo nobenega otroka v šoli. Sicer pa je verjetno komisija slišala pri nekaterih dovolj, tako da si ni upala več drugam. Najbolj zanimivo je pa to, da se je naslednjega dne ta komisija peljala s Petrui-em v Beljak. Vprašujemo se, ali je prišla komisija h gospodu Petrui-u zato, ker ni imela lastnega prevoznega sredstva ali pa je bilo to načrtno narejeno.
ŠT TFNART
PRI SEDMIH STUDENCIH Pred nami leži »Neue Zeit", pred nami leži »Kleine Zeitung”. In glej! Marsikaj zanimivega bereš zadnje čase v teh časopisih: Nobenemu Slovencu na Koroškem se še ni skrivil las, vsak Slovenec na Koroškem je (Nadaljevanje na 7. strani)
fam!
Slovansko prosvetno društvo »Edinost'* v Štebnu
ima na razpolago lepe slovenske knjige po	Knjiga je najlepše in najcenejše darilo za
zelo zmernih cenah.	Miklavža in za praznike.
(fGiifoe u Hmetiislta a&omm
(Iz porožlla Volilnega odbora)
Neprecenljive so možnosti samopomoči kmetov v njihovi poklicni ustanovi, kakršna je Kmetijska zbornica ter velika in vsestranska je pomoč, ki jo ta kmetom lahko nudi. Ni primera, kjer bi se Kmetijska zbornica ne mogla odločno zastaviti za koristi kmeta. Predpogoj je seveda, da so v zbornici taki zastopniki, ki so ljudje na mestu, ki imajo za naše kraje in njihove težave razumevanje predvsem pa voljo, da pomagajo. Ravno te volje je pa sedanjim gospodom v Kmetijski zbornici večinoma manjkalo, manjkalo vsem brez razlike strank.
Prej so nam stalno govorili, da se nič nimamo pritoževati, da na naše kraje bolje gledajo, kot na druge in da so še prav posebej pripravljeni storiti vse, da se popravijo vse krivice, ki so jih nam prizadejali drugi režimi v predvojnih in medvojnih letih. To smo stalno dobili za odgovor, če smo se zaradi težav in potreb naših krajev oglasili pri prezidentu Kmetijske zbornice ali pri deželnem glavarju ali njegovem namestniku ali pa pri kmetijskem ministru.
Bilanca pa, ki smo jo slišali na omenjenih zborovanjih je pokazala, da je vse njihovo govorenje vzeto iz zraka in da je gola resnica o njihovi skrbi za nas povsem drugačna od njihovih trditev.
Kam so šli milijoni!
Gospodje se pri tem najraje ponašajo z milijoni, ki so jih imeli nalogo razdeliti v pomoč in pospeševanje koroškega kmetijstva ter za dvig njegove proizvodnje. Zato se ustavimo tudi mi zaenkrat pri milijonih, prav posebej še zato, ker so jih naši kraji najbolj potrebni. Kmetijska zbornica je od pričetka 1949 naprej razdelila koroškemu kmetijstvu okoli 32.5 milijonov šilingov iz Marshallovega načrta. Od tega je n. pr. okraj Velikovec dobil 2,878.000 šilingov, okraj St. Vid pa 8,194.000 šil. Okraj Velikovec ima 9.7% kmetijsko izkoriščane površine na Koroškem, okraj St. Vid pa 15%. Za prehrano koroškega ljudstva pridela okraj Velikovec na poljskih rastlinah 19.7%, okraj št. Vid pa 20.2%. Živine redijo kmetje velikoVškega okraja 15.7%, kmetje šentviškega okraja pa 20.2%. Tukaj postane očitno naslednje: Desetletja zapostavljeni okraj Velikovec prispeva k prehrani prebivalstva sorazmerno več, kakor pa okraj št. Vid, dobil pa je le tretji del podpor za pospeševanje svojega kmetijstva in lajšanje kmečkega dela in razmer na vasi.
Da se tudi našemu ozemlju okrajev Celovec in Beljak ni godilo nič boljše, kaže primerjava, kako so udeležene občine na teh prispevkih v celovškem okraju. Medtem ko so kmetje 17 občin okoli in severno od Celovca dobili nad 910.000 šilingov podpor v te namene, je dobilo 16 občin na G urah in Rožu vsega skupaj komaj 460.000 šilingov. Da bo slika še popolnejša, še tole: Občini Grabštanj in Gospa Sveta sta dobili od teh podpor skupno nad 364.000 šilingov, dočim so dobile naše gorske in zaostale malopo-sestniške občine: Škofiče komaj 10.677 šil.. Zg. Vesca 16.989 Sil. in Radiše 10.577 šil. Radi bi dali še primerjavo za okraj Beljak, vendar izgleda, da mora biti v okraju Beljak razmerje še bolj pristransko, kajti tam so se gospodje okrajne zbornice spretno izognili točnemu poročilu in nametali skupaj nekaj številk, iz katerih si živa duša ne more ustvariti jasne slike.
Kako so delili podpore!
Kakšen pa je bil način te pomoči in kakšnim namenom so te podpore služile?
Denarna pomoč za olajšanje dela na kmetih, za pospeševanje kmetijstva in za dvig njegove proizvodnje ni bila samo razdeljena tako, da je naše ozemlje dobilo komaj tretjino tega, kar je dobilo nemško ozemlje, temveč so ves denar delili prvenstveno za pridobivanje političnih pristašev. V kolikor je kdo drugi kaj dobil, je dobil ostanke. Da je temu res tako, sledi iz tega, da je izmed 34.000 koroških kmetov dobilo le 3000 kmetov pomoč v ta ali drugi namen. Nad trideset tisoč kmetov pa jih je gledalo in jih gleda skozi prste.
Da je vse razdeljevanje podpor bilo zelo pristransko, kaže primer pospeševanja živinoreje v velikovškem okraju, ki je, kakor Okrajna kmečka zbornica sama ugotavlja, na rakovi poti, ker primanjkuje dobrih bikov. Kaj bi bila tukaj naloga zbornice? Predvsem to, da bi stavila, za nakup in vzdr-
ževanje plemenskih bikov odgovarjajoči znesek iz javnih sredstev na razpolago. Kaj pa so ti gospodje v tem primeru naredili? Za vzdrževanje in nakup plemenskih bikov so v letu 1950 dali celotnemu velikovškemu okraju, ki bi po veljavnem zakonu moral imeti nad 200 bikov, vsega skupaj 6000 šil. na razpolago. Za ta denar ni mogoče kupiti niti pol bika. Na drugi strani pa so tako-zvani eliti okoli Glančnika in Maierhoferja dali za njihovo živinorejsko razstavo ob 30-letnici plebiscita širokopotezno nagrado 10.000 šil.
Za zboljšanje stanovanjskih razmer na kmetih so veleposestnikom šentviškega o-kraja podelili 1,221.000 šil., kmetom veli-kovškega okraja pa komaj borih 140.000 šil., kar pomeni, da na eno vas velikovškega okraja ni prišlo niti 500 šil.
Naš odgovor:
Mar vse to ni nadaljevanje načrtnega zapostavljanja naših krajev in — naravnost povedano — metanje polen pod noge našega kmeta, ki si prizadeva, da bi se priboril do boljših gospodarskih uspehov. Mar ni to neodgovorno razmetavanje sredstev, ki so jih potrebni vsi? Mar taka politika ne bi privedla — če bi ji pustili še naprej proste roke — kmete naših krajev na rob propada.
Zato se obračamo na vse volivce našega ozemlja in jih svarimo: Ne bodite brezbrižni ob volitvah. Pretehtajte resno in
Minulo nedeljo so bila prva večja zborovanja Kmečke gospodarske zveze. Kljub izredno slabemu vremenu so se zbrali naši volivci v lepem številu, povsod so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem govornikov. Po govorih pa so kmetje pripovedovali o težkem gospodarskem položaju, ki se dnevno slabša. Povsod je prišla do izraza volja kmetov, da pridejo v Kmetijsko zbornico njihovi zastopniki, ki bodo znali pripomoči vsem do pravice in enakopravnosti.
Zelo uspela zborovanja so bila v nedeljo v Kazazah, kjer so zborovalci kot govornika z veseljem pozdravili predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev, dr. Jožka Tischlerja, ki je govoril tudi na uspelem sestanku v Goselni vasi.
Na zborovanju v Bilčovsu je govoril dr. Mirt Zsvitter, na zborovanju v Selah pa tajnik Blaž Singer.
Kazaze
Zadnjo nedeljo se je pri nas vršilo volilno zborovanje ..Kmečke gospodarske zveze, ki je bilo pri zelo slabem vremenu raz-mernd dobro obiskano. Govornik je pojasnil volivcem predvsem gospodarski položaj v južnem delu dežele, kjer postaja gospodarska zaostalost vedno očitnejša in to predvsem radi tega, ker južni del dežele nima ne v deželnem in ne v državnem zboru svojih zastopnikov, pač pa daje raz-merno veliko število volivcev vsem strankam.
Na volitvah dne 25. novembra bo predvsem važno, koga bomo izvolili, da bo res tudi na merodajnih mestih zastopal potrebe svojih volivcev. To bo važno tako za občinske odbore kakor tudi za okrajne kmečke zbornice in za deželno kmetijsko zbornico.
Državna vlada ni kos gospodarskim težavam v vsej republiki. Značilno za gospodarske prilike v državi je dejstvo, da je dr. Seipel leta 1922 dobil 220 milijonov posojila, da uredi gospodarske prilike, kar se mu je tudi posrečilo. Sedanja vlada pa je sprejela eno milijardo in dve sto milijonov dolar jev daril in gospodarska zmeda postaja vedno večja, vrednost šilinga pada, cene rastejo. Avstrijski industrialci spravljajo svoje finančne rezerve v vedno večji meri v zapadne države in tako stopnjujejo gospo darske težave v državi. Tako posega gospodarstvo v politiko in jo usmerja in nesmiselno je zastopati stališče, da nas politika ne interesira, ko je vendar vsa osnova življenja vsakogar v svojem velevažna politična zadeva.
V razgovoru so kmetje še povedali svoje težave, ki so jih imeli do sedaj predvsem /. okrajno kmečko zbornico v Velikovcu, kjer niso našli nikakega razumevanja. Pogovorili so se volivci tudi o kandidatni listi za
stvarno, komu boste zaupali svoj glas. Ne pustite sc zavajati od lepih fraz in jalovih zagotovil. Edino, kar more vsem in vsakemu koristiti, je, da se strnete v Kmečki gospodarski zvezi in volite na odgovorna mesta ljudi iz svoje srede, ki nimajo omadeževanih rok nad našo skupno usodo in ki imajo poguma dovolj, da sc bodo zoperstavili poskusom obnavljanja iste politike v Kmetijski zbornici in v Okrajnih kmečkih zbornicah. Vsaka druga odločitev pomeni nadaljnje cepljenje glasov in slabljenje naše prepotrebne skupnosti na vasi. Vsak glas, ki bo oddan za Karntner Bauernbund ali za Arbeitsbauembund ali za Unabhangige Bauernschaft, pomeni držanje lestve gospodi prošlega in sedanjega režima, ki sta nam prizadejala toliko škodo. Ne volite več nobene stranke, katere kandidati so Vam pomoč v Vaših težavah ob odločilnem trenutku odpovedali in Vas pustili ob strani kot žrtve svojih strankarskih interesov. Na volitve dne 25. novembra gremo vsi pod zastavo Kmečke gospodarske zveze in z načelom:
Proč z dosedanjim strankarskim protezi-ranjem posameznikov, proč z neodgovornim razmetavanjem sredstev, ki so jih potrebni vsi, proč z osebnimi koristmi na račun naše skupnosti, proč z komandira-njem veleposestnikov v Kmetijski zbornici. V Kmetijski zbornici ne sme več vladati načelo strankarskih protekcij, temveč načelo pravičnosti:
„ENAKE PRAVICE IN ENAKE DOLŽ-NOSTI ZA VSE TER ENAKO POMOČ VSEM, KI SO JE POTREBNI.”
Ob tem načelu se srečamo na vasi vsi, bodisi takega ali takega osebnega prepričanja.
doberlavaško občino in sklenili, da hočejo zastaviti vse svoje moči, da bo „Kmečka gospodarska zveza” dobila prave zastopnike v kmetijskih organizacijah.
Bilčovs
Preteklo nedeljo je bilo izredno slabo vreme, ko so se pri pd. Miklavžu v Bilčovsu zbirali kmetje na zborovanju Kmečke gospodarske zveze, da se pogovorijo o volitvah v kmetijsko zbornico. Kljub temu pa je bilo navzočih okoli 70 gospodarjev, ko je zborovanje otvoril Jože Reichman.
Govornik iz Celovca je najprej poudaril potrebo po skupnosti vseh kmetov, ker more razcepljenost koristiti le sovražnikom malega kmeta, tistim, ki so znali to razcepljenost umetno ustvarjati in so razcepili naše vasi na razne stranke in struje. Prav Bilčovs je najlepši primer — je poudaril govornik —, kako sc da vendarle ustvariti medsebojna strpnost in je danes vsakdo prepričan, da zaradi dvojezičnih napisov v Bilčovsu res nihče nima škode.
Zatem je orisal vlogo posameznih strank pri reševanju kmetijskega vprašanja in predvsem nakazal, da je zastopanje kmečkih interesov po dosedanjih strankah bilo krivično za našega kmeta.
Govoreč o sedanjih oblastnikih v Kmet. zbornici, je poudaril, da na Koroškem veleposestniška klika že desetletja stoodstotno obvlada in za sebe izkorišča vse kmetijske ustanove, tako deželno kmetijsko zbornico in okrajne kmečke zbornice kakor tudi celotno zadružništvo.
Govornik je nato nakazal nekatere najbolj očitne krivice in med drugim govoril o razdelitvi krmil iz Marshallove pomoči, o raznih podpornih akcijah in subvencijah, posebno pa o razdeljevanju tako imenovanih ERP-podpor. Kako je sploh mogoče — je nadaljeval —, da si kmetje na Koroškem pustijo dopasti kaj takega? Brez dvoma je eden izmed glavnih vzrokov v tem, ker manjka našemu kmetu osnovna strokovna izobrazba. Očitno deželna vlada in Kmetijska zbornica hočeta tudi še nadalje obdržati našega kmeta v dosedanji zaostalosti, ker je vsekakor čudno, da v vprašanju ustanovitve slovenske kmetijske šole ne obvelja 2000 staršev, ki so jo zahtevali s svojimi podpisi.
Omenil je nato celo vrsto novih zakonov s kmečkega področja, ki na prvi pogled iz-gledajo kot napredna podpora kmetijstvu, so pa v resnici rafinirana metoda obuboža-nja in tlačenja naših kmečkih ljudi.
Iz teh razmer — je ob koncu dejal govornik — je samo ena pot: v kmetijske ustanove moramo izvoliti pogumne, za prišepe-tavanje in podkupovanje nedostopne može, da bo Kmetijska zbornica našemu kmetu v oporo in podporo, ne pa v škodo in zapostavljanje.
Zborovanje Kmečke gospodarske zveze
V	soboto, dne 10. novembra sta zborovanji: na Pečnici ob 19. uri pri Čemernjaku;
v štebnu ob 19. uri pri Vavčarju.
V	nedeljo, dne 11. novembra so zborovanja: v St. Jakobu v R. ob pol 9. uri pri Martinjaku:
v Šmihelu n. Plib. ob pol 9. uri pri Šercerju;
v Kotmari vasi ob pol 11. uri pri Mežnarju;
v Globasnici ob 11. uri pri Soštarju; v Ločah ob 14. uri pri Pušniku; v Zmotičah ob 14. uri pri Prangerju; v Selah (za Kot) ob 15. uri pri Maleju; v St. Primožu ob 15. uri pri Voglu. Vabimo na zborovanja vse kmete, ki jim je za pravico in enakopravnost v Kmetijski zbornici.
Zborovanje v Selah
Kljub temu, da je močno snežilo, je bilo navzočih okoli 25 kmetov-. Za uvod zborovanja so zapeli: ..Domovina mili kraj”! Govornik je obrazložil najpreje vlogo Kmetijske zbornice in pomen volitev 25. novembra, govoril je o težkih posledicah, ki jih je kmetijstvu naših krajev prizadejala ločitev Koroške na večvredni nemški del in na manj vredni južni del dežele. Izraz take delitve je tudi primer pospeševanja kmetijstva in pomoči kmetom v občini Grabštanj na eni in v občini Sele na drugi strani.
Grabštanjčani, ki so že pod nacizmom bili deležni vseh ugodnosti pospeševanja in mehaniziranja kmetijstva, ki imajo dovolj in dobro zemljo ter lepo živino, so v zadnjih letih dobili ponovno pomoč v znesku okoli 160.000 šilingov; Selani pa, ki so jih vsi režimi zapostavljali, ki so spričo naravnih pogojev zelo zaostali v mehanizaciji in proizvodnji in katerih živina je slaba, pa so dobili komaj 60.000 šilingov.
V dokaz, da je Koroška v resnici razdeljena na dva dela je govornik navedel še vrsto drugih primerov. Ko je nato govoril o posameznih strankah, ki se pri teh volitvah potegujejo za glasove volivcev, je dejal, da za to razdeljenost in za izredno ogrožen položaj naših gorskih kmetov nosijo odgovornost vse tri vladajoče stranke v deželi: ČWP, SPO in VdU. — Deželna vlada, ki ima pravico in dolžnost nadzorovati delo zbornice, tega ni storila v zadostni meri.
„Ne moremo voliti nobene od vseh treh strank," tako je dejal govornik, „ker bi se s tem vrezali v svoje meso. Zato smo se odločili, da postavimo pod imenom „Kmečka gospodarska zveza” v občinah, okrajih in v deželi svoje kandidate, ki nimajo iz preteklosti umazanih rok. Ti možje našega zaupanja so nam stali vedno ob strani in se, kjer so le mogli, potegovali za naše pravice in koristi. Tako nam dajejo jamstvo, da se bodo tudi v teh težkih in odločilnih časih borili vztrajno za to, da ne bomo imeli samo enakih dolžnosti, temveč tudi enake pravice ter da bomo deležni enake pomoči, kakor so je deležni drugi kraji. Nobeden kmet naših krajev ne more drugače, kakor da voli „Kmečko gospodarsko zvezo”. Njen program je želja in zahteva vsakega kmeta, ki svojo zemljo sam obdeluje.”
Imenujte volilne priče!
Po § 45 volilnega reda v Kmetijsko zbornico sme vsaka stranka, ki je vložila pri občinski volilni komisiji svojo kandidatno listo, imenovati za vsako volišče (Wahllo-kal) po dve volilni priči. Rok za imenovanje volilnih prič poteče v četrtek 15. novembra. Volilne priče mora pismeno imenovati obč. volilni komisiji pooblaščenec stranke, ki je kandidatno listo vložil. Volilna priča je lahko vsaka oseba, vseeno ali ima volilno pravico ali pa je nima. Po imenovanju mora do dneva volitev dobiti vsaka volilna priča od volilne komisije vstopnico, s katero ima dostop v volilni lokal.
Zaupniki in pooblaščenci „Kmcčkc gospodarske zveze”! Imenujte pravočasno volilne priče, da si s tem zagotovite nadziranje poteka volitev. Za vsako volilno pričo navedite polni naslov.
Pred imenovanjem ugotovite pri svoji občini, na koliko mestih bodo pri teh volitvah določena volišča v vaši občini. Ker je število volilnih upravičencev manjše kot pri drugih volitvah, bo tudi v občini manj volišč.
Že sedaj se tudi zanimajte, v katerem času bodo po občinah volišča odprta in razglasite to med volivce, da bo šel vsak pravočasno na volišče.
Kmečka gospodarska zveza Volilni odbor

niu nu, DCo mikejii
(Nadaljevanje s 5. strani)
ildoc cad dela, (e 'zadovdien z At^edUa
V Clevelandu, septembra 1951.
popolnoma enakopraven z nemškim sodeže-lanom. Toda poglejmo dejstvu v oči. Pustimo zadevo glede g. Holmerja, pustimo ostale stvari, ki so se godile v Pliberku, poglejmo samo naš okraj.
Poglejmo to enakopravnost slovenskega človeka in slovenskega jezika:
1.	V nadaljevalni šoli v St. Lenartu lupijo krompir, namesto da bi se učili slovenščino.
2.	Slovenski pevski zbor ne sme imeti vaj v šoli ( nemški jih lahko ima).
3.	Naši pevci, ki so peli v Italiji, so izdajalci (nemški pevci iz Podkloštra lahko pojejo v Italiji).
4.	Če učiš v šoli slovenščino po zakonu, sloveniziraš St. Lenart. Če pa učiš premalo ali nič slovenščine, kar je seveda proti zakonu, je pa to zasluga za domovino in dobiš še posebno nagrado (Mehrdienstleistung).
5.	G. učitelj Kurbus je izdajalec, ker uči in vodi baje slovenski pevski zbor kar pa niti resnici ne odgovarja — učiteljica Ham-merschmidt vodi nemški pevski zbor, kar je seveda dovoljeno.
6.	Učitelj Kurbus prireja izlete in vodi otroke po lepi koroški zemlji. Nadučitelja prime ..onemoglost” in ga nadomeščajo nato taki, ki niso sposobni za pouk. (Za »onemoglost" imamo v navadnem življenju, zlasti pri takih, ki so večkrat predolgo v gostilni, tudi še bolj domače ime). Zadnje je dovoljeno, kar dela g. Kurbus ne, ker „dela propagando z otroki”.
7.	Kurbus se bavi tudi izven šolskega pouka z mladino, nadučitelj se pripravlja k »onemoglosti” (prvo je prepovedano, drugo dovoljeno).
8.	Kurbus popravi po zakonu imena, kar je predpisano, zato je seveda preganjan, učiteljica Hammerschmidt lahko popravi isto ime, ne da bi ji kdo kaj očital (v tem slučaju gre za ime Kovač).
Torej za Slovence ni n i č dovoljeno, za Nemce vse.
Torej vidite, to je tista enakopravnost, o kateri pišeta „Neue Zeit” in »Kleine Zei-tung”. Seveda bi lahko našteli še marsikaj drugega. Pa poglejte, to se godi samo v f>t. Lenartu, kaj pa se še vse dogaja v drugih vaseh. Kakšna enakopravnost, kaj?! Seveda, papir prenese vse, toda če pogledaš dejstvu v obraz, je pa dejanski položaj ves druga-
Koroški deželni urad za razdeljevanje energije
Ukrepi za omejitev uporabe električnega toka I. OKLIC VRSTNE STOPNJE HI.
Po uredbi zveznega urada za razdeljevanje energije je odrejena v smislu § 3, odst. (1), točka b. ponovno objavljenega zakona o razdeljevanju energije iz leta 1949. BGBI. 255 zaradi zagotovitve preskrbe z elektriko v zimski dobi 1951-52 z veljavnostjo z dnem 1. novembra 1951 vrstna stopnja III.
Od tega dne naprej morajo potrolniki električnega toka, katerim je bila potrošnja določena dne 30. junija 1951 z dovoljenjem za odjem električnega toka iz javnega omrežja, katero dovoljenje je izdal zvezni ali deželni urad za razdeljevanje energije, dobivati samo one največje količine toka, ki so določene po nujnostnih stopnjah 1, 2 in 3 tega dovoljenja za odjem električnega toka. Ukinjen je odjem največje količine toka, kakor je določen po nujnostni stopnji 4 dovoljenja za največjo potrošnjo toka. (V veljavi so torej spet omenjena dovoljenja za odjem toka, kakor tudi dovoljenja, ki jih je izdal po 1. oktobru t. 1. zvezni ali deželni urad za raz-deljevanje energije.)
Prepovedan je odjem toka preko 1000 KWh brez pismenega dovoljenja za odjem toka, katero dovoljenje je izdal zvezni ali deželni urad za razdeljevanje energije. Ako tako pismeno dovoljenje za odjem toka še ni izdano, je treba zanj zaprositi v 14 dneh pri deželnem uradu za razdelitev energije.
Ogrevanje prostorov s kakršno koli električno pripravo jc prepovedano tudi v okviru dovoljenja za odjem toka.
H.	Za vse ostale odjemalce (gospodinjstva, obrt, kmetijstvo) sclja z dnem I. novembra 1951 sledeče.
Splošne določbe za potrošnjo toka
A.	Stanovanja
I.	Dopustne največje potrošne količine:
a)	Dnevno dopustne največje potrošne količine v stanovanjih, ki so oskrbljena s plinom:
2 1 osebo .... 0-8 KWh z 2 osebama	.	.	.	•	1-2	KWh
s 3 osebami	.	,	•	1.4	KAVh
s 4 osebami	.	•	•	'-6	KWh
s 5 osebami	.	.	.	•	1 8	KAV h
s (i osebami .... 2.0 Kri h
čen. Mislimo, da je komentarja dovolj. Vsak, ki je nepristranski, mora to uvideti in nam bo dal prav. Naj živi torej ta »enakopravnost” in naj živijo ljudje, ki to „p r a v i č n o” enakopravnost propagirajo.
ŽELEZNA KAPLA
Dne 25. oktobra smo pokopali pri D. M. v Trnju pokojnega Antona Oraže, ki se je ponesrečil na stavbi Smrtnikove elektrarne v Kortah (o tem prinašamo daljše poročilo iz Kort, opomba ured.). Obilna udeležba pri pogrebu je pokazala, kako priljubljen je bil pokojni kot marljiv delavec in dober do vseh. Bil je edina opora svojim boleh nim staršem, ves zaslužek jim je vedno izročil. Starše, katerim izražamo iskreno sožalje, naj tolaži Bog v veselem upanju svidenja nad zvezdami.
Zakonski stan sta si izbrala Kristina Oraže, pd. Hirtlnova hči v Lepenu, ki nam tako skrbno in marljivo streže v naši gospodarski zadrugi, in Jožef Sadolšek, pd. Peničev iz Lobnika. Obilo sreče in božjega blagoslova na novi življenjski poti. —
b)	V stanovanjih, ki n ho oskrbljena s plinom, dnevno v vsakem slučaju dvakratne največje potrošne količine, kakor so navedene pod a.
c)	V popolnoma elektrificiranih stanovanjih dnevno v vsakem slučaju štirikratne največje potrošne količine, kakor so navedene pod a.
Kot popolnoma elektrificirana stanovanja so ona, ki niso oskrbljena s plinom, ako je vobče možna samo uporaba električnih kuhalnikov, ako jc bilo nadalje v rabi celo leto kuhanje na električnem štedilniku ali na kuhalniku z dvema ploščama ali v električni pečici.
2. Uporaba električnih zbiralnikov za vročo vodo, parilniki za krmo i. sl.
Dopustna je brez vračunavanja v največjo potroš-no količino, kakor je označena v točki 1:
a)	uporaba takih priprav, ki so urejene samo za nočno uporabo toka;
b)	ogrevanje zbiralnikov za vročo vodo z dnevnim tokom, ako vsebujejo največ 50 1.
B.	Obrt in drugi pridobitni obrati
1.	Obrati in podjetja obrti, trgovine, industrije, denarnih in kreditnih ustanov, kakor tudi druga pridobitna podjetja, vključno svobodni poklici, morajo skrčiti odjem toka na ono izmero, kakor jim je bila nazadnje določena za zimsko dobo 1950-51.
Posebna dovoljenja in določitev kontingentov po deželnem uradu za razdelitev energije, v kolikor so bila izdana po 15. oktobra 1949, ostanejo še na-. prej v veljavi.
2.	Potrošniki toka, katerih podjetje v zimski dobi 1950-51 še ni bilo v obratu, morajo v 14 dneh po začetku obratovanja zaprositi pri deželnem uradu za razdelitev energije za določitev njih kontingenta za potrošnjo toka.
S. Razsvetljava izložbenih oken in reklamna razsvetljava je do nadaljnega dopustna, vendar pa je potrošnja v ta namen všteta v največje potrošne količine.
C.	Ostali potrošniki
Uradi, šole, zdravniki, zobozdravniki, zobni tehniki, bolnice, zdravilišča, lekarne, kulturne ustanove, gledališča, kini, koncertne dvorane, dobrodelni zavodi, cerkve in samostani ter drugi potrošniki, ki
niso obseženi v skupinah odjemalcev toka pod A
Kako živimo tukaj? Delamo in se mučimo kot večina Adamovih potomcev po širnem svetu. Res je, da nekaj, ali bolje rečeno, precej več zaslužimo kot nekdaj v Avstriji, toda večji del tistega gre za pakete v-Jugoslavijo.
Ko sem prišel v Cleveland sem mislil, da bom za nekaj tednov že lahko kupil avto in hišo (to je namreč cilj vsakega novona-seljenca), toda nič manj se nisem uštel, kot menda komunisti v Koreji. Cigareto sem štirikrat potegnil in vrgel v stran, pri tem pa pazil, če me kdo gleda in občuduje. Za delo se nisem zanimal, ampak vsak večer sem lazil okrog hiš in iskal dolarje.
Pa bo kdo mogoče mislil, da sem malo prismojen, toda povedal bom, kaj sem slišal od Kurbegoviča Martina iz strigovske okolice (vas na Spod. Štajerskem pri Ljutomeru), ki je bil rojen v 12. nadstropju v Ameriki in smo ga zaradi tega doma morali zvati: »Visokorojeni g. Amerikanič”. Jaz sem takrat bil še majhen, toda ravno takim je najraje pripovedoval o življenju v Ameriki. Otroci smo kar zijali v njega
in B, morajo omejiti potrošnjo toka tia neobhodno potrebno izmero. V dvomljivih slučajih pri porabi preko te izmere odloča deželni urad za razdelitev energije.
D. Električno ogrevanje prostorov
Ogrevanje prostorov s kakršno koli pripravo, je za vse potrošnike toka prepovedano. V kolikor so tc priprave za ogrevanje v prostorih potrošnikov toka s pavšalno porabo toka, jih je treba v 14 dneh prijaviti zaradi plombiranja pri podjetju za pre skrbo električnega toka.
E. Ostale določbe
1.	Spremembe v številu oseb v stanovanju ali
druge okolnosti, ki vplivajo na spremembo dopustne največje potrošne količine, je treba brez posebnega poziva javiti v 14 dneh podjetju za preskrbo toka.	z
2.	V posebno uvaževanih slučajih more nato de želni urad za razdeljevanje energije na predlog potrošnika ali pa tudi uradoma izdati določila, ki niso v skladu z določili te objave. Posebna dovoljenja deželnega urada za razdeljevanje energije, ki so bila izdana po 15. oktobru' 1949, ostanejo še nadalje v veljavi.
3.	Prednja določila veljajo tudi za potrošnike toka, pri katerih je uporaba toka urejena pavšalno.
III. Splošna določila
1.	Deputati toka in prost tok,
Vsa v tej odredbi navedena določila veljajo, v kolikor to vpliva na javno preskrbo z električno energijo, tudi za potrošnike toka, ki dobivajo tok kot deputat ali pa prosti tok.
2.	Prekrški.
Kdor se prekrši proti določilom te objave, ga zadenejo po zakonu o razdeljevanju energije, ne oziraje sc na posledice v smislu drugih predpisov, sledeče pravne posledice:
a)	iztirjanje večje pristojbine za prekodopustno uporabljeno električno energijo (§ 3 a zakona o razdeljevanju energije),
b)	pri nepravočasnem plačanju večje priitojbi nc vrhu tega še kazen v smislu g 12 zakona o razdelitvi energije.
c)	ne oziraje se na plačilo večje pristojbine in na kaznovanje še izključitev iz vrste odjemalcev toka (odklopitev). —
in cele noči sanjali o tej čudežni deželi.
Najbolj se nam je dopadla tista o dolarjih, čeprav smo jo že tolikokrat slišali. »Bilo je v soboto zvečer,” jv začel „in da bi si malo namočili grla, smo vzeli vsak svoj avto in se odpeljali v najboljši hotel v Ameriki. Vino je teklo po mizah in žganje smo kar na tla zlivali, tako da je zgledalo kot pri nas ob povodnji. Seveda, so bili pri tem tudi vsi dolarji mokri. Zato smo jih privezali na vrv, da se do jutra posušijo, vrv pa smo razpeli zadaj za hišo. Proti jutru pa je nastal vihar, zato sera rekel svojemu hlapcu, naj vsaj večje bankovce pobere. Toda ni se mu ljubilo vstati s postelje in veter je raznesel tisti papir na vse štiri strani sveta.”
Jaz sem se že na ladji pri potovanju v Ameriko spomnil te zgodbe in toplo mi je postalo pri duši. Vsega se menda le ni zlagal, ko pa mu je vedno, ko je šel po vasi, gledal iz vsakega žepa po en dolar.
Pa je mož vendarle lagal. Nekateri so že po par let tukaj in še vedno nimajo svojih hlapcev. Za vsak dolar je treba delati po eno uro in neumen bi bil, kdor bi ga potem obesil na vrv za hišo. Sprijazniti se moramo s tukajšnjim načinom življenja in priznati, da nam gre še vedno boljše, kot (Nadaljevanje na 8. strani) iiiiiniiiiiiiiimmmiiiHiiiiiiiiiiiniimitiiimmiiiiiimimiiiiinmHmtii CELOVEC (Jubilej dela)
Te dni (dne 4. novembra) je minulo 100 let od ustanovitve Obrtne in trgovske banke (Gewerbe- und Handelsbank) v Celovcu. Pobudo za to ustanovitev je dal krojaški mojster Jakob Lorber, ki se je izselil v Ameriko, od koder je priporočal svojim prijateljem v Celovcu, naj ustanovijo društvo za vzajemno podpiranje rokodelcev.
Ustanovitelji so se morali začetkoma boriti z velikimi težkočami, toda po pre-maganju teh je iz začetnega podpornega društva nastalo po reorganizaciji zadružno podjetje z današnjim imenom. — Leta 1921 se je preselilo podjetje v sedanje prostore na kolodvorski cesti (Bahnhofstrasse).
Obrtna in trgovska banka si je pridobila za koroško gospodarstvo velike zasluge in njeno ime bo ostalo vedno povezano z napredkom koroškega obrtnega gospodarstva in koroške trgovine.
Koroška zbornica za obrtno gospodarstvo
Zavod za pospeševanje gospodarstva STROKOVNI TEČAJI V CELOVCU
1.	Strokovni tečaji za mizarje. Začetek tečaja: v soboto, dne 10. novembra 1951, ob 8. uri v Osrednji strokovni šoli (Zentralberufsschulc), Celovec-Klagen-furt, tVulfengasse 24.
Trajanje tečaja: 120 ur. Vsako soboto celodnevno.
2.	Strokovni tečaj „Od zidarja do stavbnega po-lirja". Začetek tečaja: v soboto, dne 10. novembra 1951, ob 8. uri, v Zavodu za pospeševanje gospodarstva (VVirtscliaftsfdnlernngsinstitut), Celovec-Klagcnfurt, Altcr Platz 15-1.
Trajanje tečaja: 120 ur. Vsako soboto celodnevno.
3.	Strokovni tečaj za enostavno in dvojno obrtno knjigovodstvo. Začetek tečaja: V ponedeljek, dne 12. novembra 1951, ob 19. uri v Zavodu za pospeševanje gospodarstva (AVirtschaftsfOrderungsinstt-tut), Celovec-Klagenfurt, Alter Platz 15T.
Trajanje tečaja: 40 ur, dvakrat tedensko ob večerih. Prijaviti se je mogoče k pouku tudi ob začetku tečajev.
Koroška zbornica za obrtno gospodarstvo
ZNIŽANJE CEN PIVU
V okviru splošnega znižanja cen so sklenile pivovarne, da znižajo cene na debelo pri pivu za S 10.— pri hektolitru, veljavno od ponedeljka, dne 5. novembra 1951.
Vpoštevajoč resnost gospodarskega stanja, pozivajo strokovna združenja gostinskih, točilniških in prenočevalnih podjetij Koroške zbornice za obrtno gospodarstvo svoje člane, naj tudi sami pripomorejo k znižanju cen pivu in naj znižajo dobiček za S 6.— pri hektolitru tako bo celotno znižanje cen pivu znašalo S 16.— pri hektolitru.
Zato priporočamo, naj bi bila cena, veljavna od ponedeljka, dne 5. novembra 1951, pri vrčku nižja za S 0.08- pri čaši za S 0.05 in sorazmerno nižja tudi pri pivu v steklenici.
Gewerbe- und Handelsbank
(Obrfna in trgovska banka)
v Celovcu - Klagenfurt
registrirana zadruga z omejeno zavezo
URADNE OBJAVE
s 7 osebami .... 2.2 KVVh z 8 osebami .... 2.4 KWh
z 9 osebami in več . 2.6 KVVh
Slovenske oddaje v radiu
CELOVEC (val 417.2 m)
Oddaje vsak dan od 14.30 do 15.00, ob sobotah od 9.00 do 9.30, ob nedeljah in praznikih od 7.15 do 7.45, v torek in izmenoma vsak drugi četrtek in soboto tudi od 18.30-19.00 ure. - Poročila pri vsaki popoldanski oddaji.
11.	XI.: Verski govor — ..Martinova nedelja".
12.	XI.: Iz svetovne literature.
13.	XI.: Zdravnik — Komorna glasba (Izvaja komor-
ni trio),
14.	XI.: Gospodinja.
15.	XI.: Naravoslovna oddaja za mladino — Skladbe
Fr. Rauterja (Izvaja Šramel).
16.	XI.: Komentarji.
17.	XI.: Za podeželje.
18.	XI.: Verski govor — Glasba in petje.
Flanelaste rjuhe v kompletni velikosti
I a kakovost	S. 63.50
Trgovska hiša
Ugovšek
'ielovcc - Kanaltalersiedlung, Baumbachplatz 1
RADIO IN ELEKTRO TRGOVINA HANS K R E U T Z žarnice, material za inštalacijo, elektromotorji, lestenci i. t. d. — Radio aparati na obroke. Celovec, Kramcrgasse 11. — Tel. 21-73
iillillipisas;
»ti a;?
flfedefid »•••-*«> t«|
KOOeaasSM*** ' >*e ,
*e«**®#f •
teoetaset*' *»'
RADIO VATIKAN
(val 22.55, 31.10, 50.26 ih 196 m; ob četrtkih 202 m). Oddaje vsak četrtek in vsako soboto ob 19. uri.
NEW-YORK
(val 19, 25, 31, 49, 251 in 379 m) Oddaje vsak dan ob 18.—18.13 in od 19.30 do 19.45 (samo val 379).
LJUBLJANA (val 202,1, 212.4, 327.1 m) Oddaje vsak dan od 5. do 7., od 12. do 15.30 in od 18. do 24. ure, ob nedeljah od 0.30 do 24. ure. — Gospodinjski nasveti vsak torek in petek med glasbenim sporedom od 6.15 do 7. ure, ob torkih tudi ob 13.50. — Kmetijski nasveti ob nedeljah ob 16.50 — Kulturni pregled ob četrtkih ob 14.15 — Zanimivosti iz zdravstva in prirode ob sredah ob
Kdor rad dela...
(Nadaljevanje s 7. strani) mnogim drugim po svetu. Prišel pa sem do zaključka, da ima tukaj v Ameriki bodočnost samo tisti, kdor rad dela. Slovence radi sprejemajo v tovarne, ker so dobri delavci. če je le mogoče, delajo po 12 ur in še več ur, samo da čim lažje pomagajo svojcem. Za Kurbegoviča pa ne vem, če mož še živi ali kaj je z njim, slišal sem le, da so ga leta 1946 doma zaprli.
Pred par dnevi je prišlo spet nekaj Slovencev iz Koroškega v Ameriko. V Cleveland je med ostalimi prišel g. Knez Rudi iz Kamena. ..Ameriška domovina” prinaša redno novice iz Koroške, mi pa obujamo spomine na toplo bližino domovine. „Naš tednik” radi beremo, veseli smo tudi lepih pesmi našega Limbarskega.
Pozdrav vsem Slovencem v Avstriji
N. Anton.
ciiti’!” i**:!«**«'”****««™.««
laa&SlIkMlIlt
i9)a»«<aaiiiia>
»■HMtag* •lltasaslB
P«!!!?
•i...:;; Maia«. ■••isti*
IRiH!
Ifaiie«*
“bi**«*
18!!!
“■M**
>800
11100 n 80
L'W • «•
Vift
;s:
j?"
« d 8 7 o « • « 8 C 0	•
•OSbiotun m m * mm m ar a m
•®2s.
S« 0 • • * ** •f J® ™ -
• S O
L. m-M■*»)


s	J
•••••
•r •••»»••
^—
Blago za ženske ob££^40mv
za otv^ke obleke. oWckc l4°cm
- TVpcInctbUgar	l20 cm
Torino blago, HO cm s barve, MO cm
rwccd za ŠP°‘ batjrasio, 140 cm
teden bUflajn
r”<n«
Cene našega
TEDHA BU6R;.,r
i to nov. so l>*lc ? V,veti izbruhom korejske ie lne“	konkurence —
^jnebr« k	bolj.
Noppen-blago»Pjg; J40 ,
x, riaV-
čista volna,
Blago za zimske Pla^’ mo cm
Cordzasm^keobleke.	H	tli	ban.c,Q
Harris-Tsveed blago.
■ v»»«a »*«'.™. w.»»en 1
„ pUS«, a.ta >»'»'110 tm »-Blago za zd e(1 čista volna	104.
109.-
Blago za Pj" ,a plašče. 140 .g a11 M8.
..Flauscb bl,a|?e čista volna kaiir-	125
Biaeo za plašče,	, o«
Kamgarn. črtkast, 140 cm	volna
_	hlasto za pla.scf’	volni
Pri,rSeISht%,pri-W-
n;iobia^e%P°PusU-
ldo10.noven»Bw2^ll
'scltiV'. blago 'Jansvald" blago

t lili arh
poliakU-M»'aal
19.40 in ob petkih ob 14.15 — Prireditelji slovenskih narodnih pesmi ob petkih ob 18.00 — Vsak dan ob 22.30 na valu 327.1 m oddaja za inozemstvo.
9.	XI.: ob 12.00 pojo slavni pevci
ob 13.00 zanimivosti iz tehnike
ob 17.30 elektr. valovi v človeških možganih
ob 17.50 pojo fantje na vasi
10.	XI.: ob 14.15 igra študentski sekstet
ob 17.10 vesele slovenske popevke ob 18.40 igra kmečki trio.
&
Hiša mal«ga človeka"
popravlja v najmodernejših delavnicah najugodnejše vsa popravila radio-aparatov, snema na gramof. plošče, dobavlja ves elektro-maferlal
Radio Schmidi, Celovec-Klagenfurf
GLEDALIŠČE
Začetek ob 20. uri
9.	XI.: »Rebecca”, igra v treh dejanjih (premiera).
10.	XI.: „Vercna”, opera.
11.	XI.: „Dcr armc Jonathan”, velika opereta.
KINO
Celovec — Klagenfurf STADTTHEATER
Predstave ob 16., 18. in 20. uri.
Od 9. do 15.: „Amber, dic grosse Kurtisane”
PRECHTL
Predstave ob 16.00, 18.15 in 20.30
Od 9. do 12. XI.: ,.Maria AValesvska”
Od 13. do 15. XI.: „lVildwestkawalicre"
Beljak — Villach BAHNHOFLICHTSPIELE
Predstave ob 12., 14., 16., 18.15 in 20.30, ob nedeljah in praznikih tudi ob 10. uri.
Od 9. do 12. XI.: „Der Vcrbannte”
Od 13. do 15. XI.: ..Karnetval in Costa Rica”
Kmetje in gozdni
posestniki, pozor!
Kupujemo vsako količino lesa
SMREKE. BUKVE. VRBE, ČRNE JELŠE. SREBRNEGA TOPOLA in LIPE. Omajen in v lubju po najviljik dnevnih cenah stoječ ali Iranko tovorno
Ponudb«
Sirius-Grunbach A.G.
TOVARNA VŽIGALIC
Klagenfurt - Celovec, Siriusstr. 1
BEHR
čevlji
Beljak-Villach, Italicner Strasse 17 in \Vid-inanngassc 43. — Velika izbira čevljarskih izdelkov, Specialna izdelovalnica smučarskih čevljev in gojzarjev.
Kupujem uporabljivo železo — staro železo — razne kovine — cunje — star papir — kosti — šZctine
G.FRICK
Celovec-Klagepfurt, Salmstrasse 7
Pozor! Slovenske plošče!
Uprava „Našega tednika” ima na razpolago manjše število slovenskih gramofonskih plošč. Zanimanci naj naročijo plošče jrri upravi „Našcga tednika” in jih bomo poslali nato po povzetju. — Cena ploščam odgovarja približno cenam nemških plošč.
Morete naročiti plošče tudi za inozemstvo, in jih pošiljamo naravnost naslovnikom, vendar pa je v tem slučaju treba plačati plošče v naprej.
Alenka — Ljubljanski nogomet Kjer narcise cvcto — Kodrolaštck Cej so tiste stezice — Ste videli barona
liepa ura splnce sije
Tri ljubeč ljubiti — Ta zima žc zapušča nas Nocoj jc ena luštna noč — Krojaček Kmečki valček — Skoz vas Moj očka ima konjička dva — Cez tri gore
Naročniki, pozor!
Številki 42 »Našega tednika” smo priložili položnice.
Že zadnjič smo naglasili, da sc leto bliža svojemu koncu in bo treba poravna# tudi naročnino pri listu, ki vas jc vse leto zvesto obiskoval in vam prinašal novice iz domovine in vsega sveta, tudi uprava lista mora redno plačevati tiskarniške stroške. Kdor pa ima naročnino že poravnano, naj bi se tudi poslužil položnice in se spomnil tiskovnega sklada.
Za Miklavža in za Božič pa imamo na razpolago vrsto dobrih slovenskih knjig, da bo tako tudi vam odločitev za božično darilo lažja.
Damske Ripp-garniture, macco	S. 41.50
Ripp-garniture dvojno tkane, se	odlično
prilegajo	S. 61.85
{Jviiner	
Celovec - Klagenfurt,	Burggasse
Oglašuj v »Našem tedniku"
lllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllligilllllllllllll
Kupujem kože
zajcev, lisic, kun, dihurjev itd. po najvišjih cenah, trgovina usnja
HANS BONN
Celovcc-Klagcnlurt, Ostcnvitzgassc 4. — Telefon 46-84.
MALI OGLASI
Gumijaste termo-steklenice, vseh velikosti,
^"Vseh vrst, najcenejše GUMM1HAUS IViedner, Celovec-Klagenfurt, Bahnhof-strasse štev. ‘53.
Nylon namizni prti in predpasniki, velika izbira. Gummihaus IViedner, Celovec— Klagenfurt, Bahnhofstrassc 33.
Kupi pri mojstru! Ne hodi k pomočniku! Dunajski modeli krznenih plaščev
Q. (Vzieh^
Celovec-Klagenfurt, Obstplatz 2
Moški in ženski plašči iz lastne tovarne, v največji izbiri in predvsem zelo poceni. MODEN P1CKL, Celovec-Klagenfurt, Paradeisergasse.
pu/t - ieUočc Uanu/a/
Flanelaste športne srajce za gospode, dame in otroke pri

Beljak-Villach, Bahnhofstrassc
Slabo vreme zahteva dobre obutve, čevlje — preproste in elegantne, izdela kvalitetno poceni ' KREBS (vodja Gustav Stare) Cclovec-Klagcnlurt; Blumengassc.
Vrtnar želi zvezo z mladim, močnim begunskim Slovencem, ki bi imel veselje delati v vrtnarstvu. - Dopise na »Naš tednik”, pod značko »Gartnerei 1952”.
Kupujte pudusm fui UfOUtik, ki oglašajo v našem listu!
l is. izhaja vsako sredo. - Naroča se pod naslovom ..Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26. - Cena mesečno 3 šil., le.no 36 šil, za inozemstvo 3 dolarje. - Lastnik in izdajatel j Narodni svet koroških Sloscucm. Odgo\orni uicd.uk dipl. trg. Janko Urank, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tbk: ..Carinthi.r’, Celovec. Volkcmiarkter Ring 25. Telefonska številka uredništva, in uprave 43 58. - Poštni
čekovni urad štev. 69.793.