41 izven stroge botanike. Predavajo nam tudi zoologi, arheologi, lesarji, agronomi, tudi matematika smo že imeli. Poleg vsega omenjenega se v prostem času ukvarjaš še z raznimi hobiji, kot so vrtnarstvo, kulinarika, zelišča. Pri nekaterih si tudi aktivna na spletu. Ra- zloži kaj več o tem. Ha, ha, ha. Res je, dolga leta sem mode- ratorka na forumu Kulinarična Sloveni- ja, kjer sem bila zelo aktivna, ko je bil ta forum zelo aktiven. Zdaj se je stanje tam malo umirilo, verjetno tudi na račun dru- gih družbenih omrežij. Včasih je bilo zelo veliko dela s tem in paziti je bilo treba na komunikacijo med člani. Imamo pa tudi spletni forum Gartlc, namenjen vrtnar- stvu, v okviru katerega se tudi dobivamo v živo. Ta forum je nastal, ko na nekem večjem vrtnarskem forumu stvari niso dobro delovale in smo se »odcepili«. Se- daj je to forum z 10-letno tradicijo, mno- gimi vsebinami, ena od njih so na primer okrasne rastline, rastline za prehrano, in te skupine so dalje razdelane na podsku- pine. Tu si izmenjujemo izkušnje, izme- njujemo si semena rastlin, videvamo se v živo. Smo pa v Gartlcu ljudje ozaveščeni in se zavedamo tudi problematike vnosa invazivnih tujerodnih vrst. Še to lahko dodam, da za revijo Svet ptic že vrsto let pišem kratke prispevke o za- nimivih rastlinah. Zelo aktivna in pedagoška si tudi na spletu, na družbenih omrežjih, kjer opozoriš, ko nekdo napačno določi ka- kšno rastlino ali ko kdo želi recimo v svoj vrt posaditi papagajčke (op. sirska svilnica – vrsta, ki je na evropskem se- znamu invazivnih vrst). Ja, na spletu znam biti včasih kar sitna. Predvsem želim strokovno delovati in opozarjati na neustrezne prijeme in po- gosto dodam, da kdor hoče, se lahko kaj nauči. Nekateri so za takšne informacije zelo hvaležni, seveda pa je ogromno ta- kšnih, ki sami vedno najbolje vedo. Zaradi prvih je vredno vztrajati, čeprav sem že večkrat razmišljala, da tega ne bi več po- čela. Vztrajam tudi zato, ker živim v svo- jem mehurčku, v svojem okolju sem obda- na z določenimi ljudmi, s katerimi delim poglede, vrednote, večina jih je izobraže- nih in razgledanih, formalno ali neformal- no. V skupinah na družbenih omrežjih so pa tudi ljudje, ki jih v realnem življenju nikoli ne bi srečala in se mi zdi koristno, da vsaj na tak način spoznam drugačne poglede in vrednote. Metka, najlepša hvala za pogovor. Že- lim ti še veliko uspešnih let tako v šoli kot na drugih področjih, kjer si aktiv- na. V 22. številki Trdoživa (XI/2, str. 49– 50) smo objavili informacije o stroških izdajanja biltena in virih za njihovo pokrivanje. Slednje vključuje tudi po- trebne finančne podpore drugih orga- nizacij, ki lahko in zmorejo s plačano ali sofinancirano objavo predstaviti svoje projekte ali dejavnosti. In ravno pri tem nam lahko pomagate bralci, ki ste v svojih službah ali kako drugače vpeti v projekte, ki sovpadajo s cilji in poslanstvom Trdoživa. Naš Bilten slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave je brezplačen, a ne zastonj. Za izhajanje dveh številk letno skrbi osem strokovnih društev, a ustvar- jalci biltena prihajate tudi iz drugih orga- nizacij ali ste posamezniki, ki sledite viziji naše skupne revije. Tiskan je v 900 izvo- dih, široki javnosti pa je, poleg izvodov po knjižnicah, dostopna tudi elektronska iz- daja, ki je objavljena kmalu po razširjanju tiskane. To objavimo na Digitalni knjižnici Slovenije in na spletnih straneh nekate- rih izdajateljev. O izdaji obveščamo tudi preko več profilov Facebook, kjer izdaja- teljem skupno sledi več kot 20.000 oseb. Ciljno skupino oz. bralce predstavljamo Brezplačen, a ne zastonj: Kako lahko s projekti podprete ustvarjanje Trdoživa? tako člani društev kot tudi mnogi drugi ljubitelji narave, med katerimi najdemo raziskovalce, uradnike, naravovarstveni- ke, šolarje, študente, učitelje in ljudi iz vrste drugih javnosti. Če v svoji organizaciji ali službi pripra- vljate prijavo na razpis, vas prosimo, da imate v mislih tudi Trdoživ. Skoraj vsak projekt predvideva tudi razširjanje rezultatov projekta (diseminacijo). Če so vsebine vašega projekta skladne z vse- binami biltena, lahko te predstavite tudi v Trdoživu. Ob tem vas prosimo, da pri pisanju prijave predvidite del stroškov za izdajo ali plačilo objave. Pri takih ob- javah se lahko ustrezno navede tudi fi- nancerje, objavi logotipe ipd. Uredništvo seveda pričakuje strokovne prispevke, primerljive drugim prispevkom v reviji. Opis Trdoživa, ki ga morda potrebujete za projektno prijavo, najdete na hrbtišču revije. S tovrstno finančno pomočjo boste omogočili nadaljnje izhajanje Trdoživa. Za druga vprašanja ali predloge lahko pišete na bilten.trdoziv@gmail.com. Hva- ležni bomo, če boste tudi s tovrstno po- močjo sodelovali pri ustvarjanju revije in skupnosti, ki nastaja okoli nje. POKROVITELJ/DONATOR Izhajanje Trdoživa lahko finančno pod- prete tudi kot pokrovitelj (sponzor) ali donator in tako podprete tudi cilje terenske biologije. Podpornik je lahko vsaka pravna ali fizična oseba. Pokrovi- telje navedemo v kolofonu s preostalimi sofinancerji izdaje. Donacijo za revijo lahko nakažete na: Botanično društvo Slovenije, Večna pot 111, 1000 Ljubljana, SI56 6100 0001 3111 158 (namen: donacija Trdoživ), ali uporabite priloženo QR kodo. Za to številko smo zbrali 670 € donacijskih sredstev. Vsem donatorjem iskrena hvala.