UreUaiikiia upfmvaiškl pr»- •Urit 3S87 H. U«adal« av. U«87 Ho. U«i4»lt ave. ISlophvar: I.ittudalt 4639. Subacription $3.00 \—r\y ŠTEV.—NUMBCR 49. Chica«o, III., torak, 28. fabniarja (Feb. 28) 1922 AceopUnco Ur mrnUim^ r.U .f po.t«|. profiM f*r U MCtU« 1103, A«« of O«t. 3, lt!7. »uthori.od Ml J«n. 14, lil«. ali 8e vračajo palmsrje vi časi? lov ka kadi. kalce v kaliforniji. PACIFiONI F AKT PRIPORO CEN SENATU. ILIJA TOLSTOJ PRAVI, DA CERKEV IGRALA UL00 HINAVCA MED »VOJNO. ŠTIRJE MLADI BANDITJE SO IZVRŠILI TO UMAZANO DELO. Pet in sedemdeset delavcev po-stavljenih v vrsto. ZMERNI KAPITALISTI SE POSVETUJEJO NA KONFBEBN-01 V WA8HINGT0NU. TAKO MINI SENATOR LADD IE SEVERNE DAKPTE Nanjo so bili povabljeni transportni, finančni in industrijah! intereai. Nemčija je krtva, pravi Seheide Chicago, DI, —* I'atriek J. i'arr, J okrajni bttfgejntk. je naprav d ' aeuzaeijomdtio odkritje. 1'iaal jc okrajnemu odboru da Cbleago j Tuanet knmpanija ki obratuje t nekakšno podzem«ko železnico v notranjem meatu, po keU*ri prevala le tovorno blago, dolguje $.'»K1,7lieaj v roki, kajti človek, ki na tak način razdaja in zapravlja denar Jii bO po policajev! sodbi pri zdravi pameti. ats vzela pri naa kar dva para. Joško Kaatelic. s gdč. ^Lojzikojv O raca r in Joi^o Rum z gdč. An «TII ENLIGHTElfMENT- Ormmm .t tU Holl—I MmmmfH smili. HjUA. M...... N.tion.l —m SLIKE IZ NASELIM. kbagjf tLn: fanHei Itotoe (£5pt Čhicago>a«»d ( —s uJoTmA foreiga naaldM fi^S ase gfar, M "MEMBBR af TW.rgPKRATEP PRESS" TE SODNUSKE PREPOVEDI 01. MIchaels, Pa. - V nalo naselbino se je priklatila influeoes, kakor ae čaje od več strani, kar pa ni nikako čudo, če ae ljudje toliko preblajajo in s tem nsblrsjo bolezen. Dopisnik v Prosveti It. 37 iz ftomeraetta je povedal, da gospo dinje nič ne pripoznajo, da ao bi le delavčeve mezde Se kar po dvakrat občutno znižane ln še dalje zahtevajo iste plače A stanovanje Prizivno sodišče v New Jerseyju je potrdilo sodnijsko L hrsno, kakor ao računili pred &d ki prepoveduje rataoctavljenje mirnih sUr-dvemi leU, ko so plačevali po $45 straž. Devet sodnikov je glasovalo, da »odnijs^ ^ZZfl , red ostane in pet sodnikov je glasovalo proti njLL^ pmomi rtd4 vU#k0f, plače Sodnik 8wayce, ki je spisal sodbo večine, pravi, da Usnja hrane in atanovanjs, kajti sli po $2 ns dsn. Ksdar pride pla čilni dan na tri tedne, tedaj si mora najemnik kar $42 pripraviti aa- mirne stavkovne straže tvorijo neke vrste ustraho-|tu kar £ W ije, da se stavkokazi ne upajo na delo. Po tej razlagi žt stavkar izvaja teror, ako mirno stoji Cestnem VOgalU, ne gOVOri Z nikomur in se sploh nelmo za atanovanje ln hrano. Pa tu a za mimoidoče ljudi. dl io ** ni VH*'- N«kat*ri s<*ix*i»r Governer Edwards je v svojem letnem poročilu " ituro rekel in priporočil, da naj legislatura sprejme Lvcier v postelji, ako hoče, da ga _ms postav«, da ne bo mogoče izdajati sodni jskih drugi dan pokliče goapodinja na »povedi, katere prepovedujejo razpostavljenje mimihl^io^Torej^je ivkovnih straž. vil lahK zunaVdo 9. ure. Ako legislatura: ne stori ničesar, pa delavci lahko ne- Take razmere so za pečlarski store. Organizirajo naj se politično kot razred in pre- klub ugodne, ker rsae kot gobe po vse stike s starima strankama. V jeseni so volitve d<*j«. PečUrji ao veeh vrste na 'takrat bodo delavci l.hko govorili z glaaovnico ........... o o akciji prizivnega sodišča. Dokler bodo delavci I)ru4inl Ka-te!it< ^ je pripetila pomagali izvoliti pripadnike republikanske ali de-1 nesreča. Mr. Kaatelic jc šla v We atične stranke v zakonodajne zbore in javne urade, l«tem iK>inižnico v pittabarghu, da nikar ne pričakujejo, da dosežejo velike uspehe. Tisti, fe^^tji^^ J lirajo na programu starih strank so podjetniškim,^ levo r0k0f ktr je hnd udtm ___i kot delavcem napravili obljube. Ako skušajo za njo in drnžino. Nahaja sc so- obljube, ki so jih napravili privatnim bizniškim la- p* doms, a boleten sc ne obrača H ne morajo logično spolniti obljub, katere so dali)^^ gro u preoej dobJb čo primerjamo po dopisih iz dragih naselbin. — " tNEM POLOŽAJU SE NAHAJAJO RUDARJI? JAVNA GOVORNICA. Premogovniški baroni si niso mogli izbrati bolj ugod asa za boj proti organiziranim rudarjem, kot je le- G**10** &R. P. J leto. Rudarji se niso nahajali v tako slabem polo-l 1,1 r*0*™** Od let 1892-98 kot letos. Premogovniški podjetniki i poslužili rasnih potez, da so rudarje izstradali v ne-krajih, posebno v onih, v katerih ni organizacije da je organizacija šibka, da bodo veseli, ko jih pokli-Uovi""in zlatonasana iitna polja na delo, ne glede na to pod kakšnimi pogoji jim po-|«> obkrožala lepo vas na »loven- delo. ...... Kongresnik Thomas iz Kentuckyja je kongresni ___________ ______ lici predložil predlogo, po kateri naj zbornica ne-]welai7narava TpomočjoVidne mudoma dovoli pol miljona dolarjev za odpravo bede med človeške roke. Pa ne ssmo vss v rudarji v Zapadni Virginiji, Ohiju, Pennsylvaniji, Ala- kedjni gosda, vss okolics je bila bami in K«ntuekyju. Ta priloga pove več kot dolgi ^P^i^' ki ali vesti, da se rudarji v nekaterih krajih nahajajo vLuJirai dom«WTftt£ITSKV. k* silni revščini. Nekateri rudarji že ne delajo leto dni. Njih kor ecntrsla kakih duoat podruž-otrod hodijo oblečeni v cunje. Ta položaj se je ustvaril katerih ae je stekal sem lep namenoma. V nekaterih krajih so kmalu po sklenjenem premirju pričeli krajšati delovni čas, na kar so rudnike I no v te* ti ki zaprli. Zopet drugje so leto po sklenjenem premirju iz- kor visdsr župnik s ksplanom. zvali sUvke ali pa proglasili izpor. Vse to se jo vršilo po <»ospodar župnik jc bil »e mlad dobro premišljenem načrtu Podjetniki so hoteli imeti do J* ^j^to^K lotoftnjega prvega aprila veliko izstradano rudarsko re- LUtl. nj6fov p^uhii sluga, je bil servno armado, ko poteče pogodba med rudarsko orga-|svojemu stanu primeren in preeej nizacijo in podjetniki. In to so izvršili. Kljub temu pa ne bodo podjetniški upivspell, i ostanejo rudarji solidarni. Žrtsv družabnih Rsskošni smrekovi in borovi go če NOROSTI V DANAŠNJI ČLOVEŠKI DRU2BI, prijazen poba. R pomočjo nekaj stottn podloft-nlh vernikov, ata s ''združenimi močmi" agitirala za posmrtno In nebeiko kraljestvo. Kdor nI hodil ss njimi In trobil v njihov rog, je bil bresverec, puntsr In ljuljka tega sveta. Kredi tsga življenja je zrasla Pepca, ki ae je polagoma bil nikdar član takih shodov, dru gi so mi pa pripovedovali mnogo njih. Med članicami Marijinih devic je bila tudi dika naie vasi Pepca. Ona ni bila stsra po letih in tu di ie ne dolgo članica, zato ji je poavetil župnik posebno pozornost. Dobil je nanjo poseben vpliv. Kadar reka nsrsae dovolj, tedaj preplavi bregove. Na farnem vrtu je bila lepa uti ca, kroginkrog obdana s hodnikom. Tihota je vladala v tej utici in njenem obližju, pač najprimerneje kraj, kjer grade ptički svoja gnesda. Kdo ne pozna vaikih po-niglavcev, ki jim ni sveto nobeno ptičje akrivališče in iztikajo njihovimi gnosdi, kjer le morejo. Zalesli so pri takem lztikaiyu, stikajo za tičjimi gnezdeči, tndi uti< co. Prestrašili ao ae in zbežali domov. Prestrašeni so pripovedovali o utici. Po mirni vasi se js kakor blisk razširila novica. Stare ženice ao si šepetale vest v ušesa in neumorni jesiki so tekli kakor menda ie nikdar prej. In vaški fantje T Že od nekdaj ao oni polni muh; sedaj so šele zbijali hudomušne šale. Dekle, ki le prej ni pogosto zahajala na plesiščs, je tedsj sploh pustila take zabave. Zdaj jo bila še bolj zapuščena ln obsojala jc tndi ona ta svet. Vse je govorilo samo o nji, čeprav je ona vedela o drugih toliko, kot so vedeli oni o nji sli pa še več. Vse je ona obsojala aebi enako, vendar je molčala. Ssmo njej je bilo jasno vse. Prija-teljiec ni imela, da bi ji potolažila in ai s tem olajšala bol, cato je aklenila, da ae poda v svet in ac reši klepetsvih jezikov, da ne bo več slišala zbadljivk od svojih nekdanjih prijateljic. Oblaki ao se podili preko okolice nad mirno vasjo, Id je izgledala v jesenskem čaau otožna kakor je bilo otožno dekličino življenje. Proti večeru se je rssnesla vest, ds mlsda dekle odhaja v svet, kjer bo živela v mira in zadovoljstvu, in jo ne bodo posnali ljudje. Tako je menila Še dekle, ko je čakala na pomolu ladje in ko sc je še po desetdnevni vošnji naatani ls v sredini ameriškega kontinen ta. Varala se jc tudi to pot. » Človeški jeziki ao hudobni in govorica gre tako daleč, kamor gredo ljudje. Spoznavajo ao med seboj in si pripovedujejo o doživ ljajih. Kar pa ne naredi jezik, raznese čaaopiaje in tako jc prinesel slovensko-ameriški list, da je Pep-oa srečno priplula preko oceans ter sc nastanila v slovenski naaelbini. Hudomušni pečlsrji ao priče li iakati, kdo je brhko, molčeče do kle* odkod je doms itd. Vae ae je izvedelo. VV Zanimanje sanjo od strani pa&> larjcv j« kmalu minilo, k večjemu če jo kdo hudobno opomnil na njeno pretakloat. Dekle se je atarala osamljena v tujini. Hotela je živeti, vrgla ae je v valove življenja. Iskala je posabljenje. Pri tem je pa padala, dokler si ni nakopala neozdravljiva bolezni, kateri jc podlegla v tujih rokah, ki ao jo z« gerble v hladno zemljo. — Frank panov Tonče je le kimal, ko ga je prečital in priatavil na naj "hudič vzame babo". "Žu pan" pa je vzrojil, da to ni re ja^ lakota in bolezen. Vae države Evropi ao večalimgij zdrobljene in uničene, ampak ltuaija je j tonijo Smith iz Homer Cityja. mela tri leta več vojne kot druge Mladeniča in njuni izvoljenki ao | države. Rjiaija je še ndaj v vojl bili priljubljeni med rojaki: že-im vsem obilo sreče v zakonskem | atanu. Drevje jc bilo že zeleho in liat- nem stanju; sredi njenega boja| z gladom prihajajo ultimati iz Poljske in mirovne pogodbe ni ie dsnes z nobeno večjo evropsko je je tudi že padlo od takrat, ko državo. sem bral v O. N. dopis, da ni tam Klji*b vnem tem velikanakm. gor nič in tam dol tudi nič. Žu- težavam, zaprekam in negotovo > ga je stim ima Ruaija še adnj večji koncu, I proračun za ljudsko vzgojo in i-zobrazbo kakor pa za vojaške atvari. Rusija je edina drfcava na anica. čei, da je on župan In da »vetu, o kateri se more reči ka j ne potrdi tega in res ni hotel da ti svojega županskega pečata. Tonče že ve, zakaj ni hotel priti (takega! Sredi razvalin in puščobe klije | novo, organiztijoče življenje. To aniti pešata. Ongavi materi želim življenje je primeroma majhn;. vse dobro na puatni večer in da skupina komunistov, rvestih svo I bi jo tudi "rdeče mrhe" in bol- jim načelom in požrtvovalnih, ki. ševiki enkrat pri miru pustili. — utrujeni na arnrt, delajo dsn in Louis Rorstnar. Coraopolia, Pa. — Žc smo prejeli po par tednov počitnic in tndi sedaj ao naa poalall za ne kaj čaaa, da ai gremo drugam iska- noč ne le na tem, da preuatrojijn Rusijo, marveč da jo prenatrojijo . i na popolnoma nov način. Komu P S? AJnisti so danes edina eneržija, edi no žarišče življenja, edina aila, ki rea dela — vse drugo je mrt- - ■ ■- VT - A , .. i vo; vae drugo spi. Htotiaoči godr-li »vet"iem£ n^omur' pjajo nad komnniati, in to je vse: da bi hodil k nam iskati dela, po- aamo godrnjajo, ne . delajo pa eebno če je star paj ne pride, ker nig v v#ej Rugiji ^ druffe Btran atarih ljudi naši podjetniki ne po snajo ke, skupine atrank ali elementov, ki -bi imeli najmanjšo voljo do Pregrdo je že postalo ravnanje kakega rekonatruktivnega dala. s nami, zato jc potrebno, da se vs» »^i komiinisti — velika akupi organiziramo in jim dokažemo, da L* p0 ftcvilu, a majhna napram je še hekaj odpora v nas. X'n>j |koloaalni ruski maai -r deUjo in sklm bratom želim mnogo uspeha pehajo pred sobo vso oatalo, spe in poživljam brate, ki delajo pri Uo in razbito Ruaijo. odprtih rovih, da gredo bratom Srečaš jih povsod raskropljc-sta v kar jem na roko pri njihovih ne po vaej Rusiji: ljudi, ki ao bi-zahtevah. (k ne bomo drug dru- li v Ameriki pa ao puatili dobre gepa podpirali, ne pridemo nikdar dobre alužbe in prišli v Ruaijo do konca. Le poglejpio naše pod " pogledat, če morejo kaj poma-jetnike, kaj nam obetajo. Po dva- gati"; vidiš droge, ki ao prebili najet ur dela na dan in po 15c na dolga leta v pregnanstvu, toda uro, pravijo da bodo pogoji za de- danea imajo važne alužbe in po-lo in se bodo tudi uresničili, če bo- kazali ao, da so jih vredni, do naši bratje izgubili stavko. Sc- Ti ljudje ao arečni v Ruaiji, če-daj trpimo in sedaj je čas, da se prav se ubijajo a prekomernim delom. Kajti človek, ki hoče služiti človečanetvu, bodisi z novo organiziramo. Ameriški listi da ni potreba unijskih rovov, da Najdbo, novimi metodami vz je dovolj odprtih rOvov. Za časa «<>ie «li ■ tehničnimi amožnoatmi, vojne jih jim nikdar nI bilo do- ™ n* nazadnjaški šol volj, naj so bili kakoršnikoli, sc- *kl «vet *h .nl1.»>r»yatn1e daj je aeveda zavel drug veter tal1"*. «a ?vlrall\ treba se jim je po njem ravnati, K«***1 W humaniteto, dob. v Ru da bodo imeli temvečji dobiček, K V^karTmU,m.!rezd,li čfe ne danes vsaj v bodoče. Tudi mi F*/ In glejte čudo božje! moramo gledati za bodoče in ma-H ^ . *t JCV .tt"J1, lo mialiti kaj bo z našo dceo, Sli H^ fa\0' fer ** bo ona garala ko odraste p^l*lokwiS m na uro in po 12 ur na dan! a8(,bni k°m,0rt Že pred dvemi leti so nam govorili, da bomo radi delali po 15c ^ uro, na kar P« takrat nismo mmli- imt gloneti novt zgrftdba. Zgrad It; sedaj pa žc ališim iz gotovih be ie ni. poglopjat v katcrem se Neki miljonar gre v hotel Blackstone ali kateri drugi hotel prvega razreda in si naroči obed za dvajset dolar je v J mlada dasiravno bi se bil prav lahko najedel v navadni mHevm-f**^ v Ako ciji i obedom za pet in sedemdeset centov. Ali mUlite, I f^1 n"kVonjln. ' " moram vendar da kdo pravi, da je miljonar neumen? Kajpaše! Smo- priznati, da je bila brhko dekla, kavzantki čannikarji ga opisujejo kot pametnega človeka,' l'*poa i« bila torej dekle, sa ka ki si je » "pridnim ln vzornim gospodarstvom" pridobil T1"0 " Jj •i« • I Katero muMcniško oko. Druga vs* lUjone. ■Miri žka dekleta ao jo savidala uradi seveda pravijo Ko ae takole oziram po Rusiji. \idim, da je kopanje temelja že naaelbfn, da garajo po 15c ali 20c na uro. Dasi se nam sedaj znižuje bi Človek komfortno počutil, ne bo še tako kmalu. Temelj pa je. mezda kar po 30 odstotkov na Nova RUsija ae gradi od temelja mah, trgovci ne vidijo tega. Imajo ROri. y drugih državah Bvrop« aiocr nekaj tolažilnih l>csed in toke ti zdi, da ai v gizdavih pal« je vao njihovo znižanje pri blagu, čah, »prilično opremljenih, am | Nadejamo ao, da nam prvi april pak tisto pokanje in neprestano prinese kaj boljšega in l>o ta dan msjanje temeljev te plaši, da be- pričela rešitev našega trpljenja. žiŠ iz palače. VednO bolj zijajoet Zato pa premogarji, da si zagoto- ratpokc v zidu in obokih te opo vimo, držimo ae trdno ter zahte- minjajo, da ae je treba čuvati. vajmo to kar nam gre. Pabao.' Joseph Vse vlade v Bvropi govore o nerealnostih: mejah, carini, osve-ti, narodnem prestižu itd. Ruska vlada pa govori o konkretnih : o kruhu in kako ga je o železnicah in kako dobiti lokomotive. Ruaka vlada ti ne beli glave z nemško odškodnino in s "zaprtimi durmi" na Kitajskem, pšč pa skrbi, kako BJPhitn bi odpravila nepismen«**! nuarja. — Tu v Moskvi imamo Sovjetska vlada namerava isko Graditelji nove Rnrije. «tvarch w dobiti, (Aniaa, poročevalka Federated Prcaaa.),! Moakva, Sovjetska Rusija, 8. ja- čedno atanovanje s šestimi soba mi. centralno kurjavo in t elek -Ireniniti analfabete v prihodnjih petih letih t Pomialitet Miljone a- trično - razavetljavo. Stanovanje I nalfsbetov bo naučila ČHati in pi nam je preskrbela aovjetaka vla-Uati. Njene šole na kmetih ao o da. Vae osebe, ki opravljajo pri- tvorjene predpoldue, popoldne in anano delo, dobe stanovanje itd. zvečer. Soproga jeklarskega kneza Garyja si je kmalu po njene lepote, ona jih nI mrziu aa sklenjenem premirju kupila kožuh za osemdeset tisoč dolarjev, dasiravno bi si lahko kupila kožuh is ovčjih kož sa dvanajst dolarjev, ki bi jo bolje varoval mraza kot kožuh za osemdeset tisoč dolarjev. Ali mislite, da je kdo rekel, da je Uaryjeva soproga znorela in da jo je treba poslati v blasnico? Nič takega ss ni zgodilo, ampak šmokavzarjl so kar po cq)e strani napisali o lepoti kožuha in dami, ki ga nosi to. Rila je plemenita v tem osira. Kakor nI akoro nohetta farna cerkev brez Marijinih devic, tako ni bila tudi naša farna cerkev. Por dheatov deklet je Mlo skupaj. M ao hodile alrorO vsako drugo nedeljo h krščanskemu nauku in "aho» »hi". Ako je bil kaplan odsoten, tedaj je prevsel vodatrn pri Ma. rijiaih devicah sam |upnik. Nisem Pa. — Tudi pri naa ne delamo a polno paro, navadno le po dva ali tri dni na teden. Vosičkov aa rudo nam primanjkuje, obenem pa je tudi preveč nskladaeev. Ne svetujem torej nobenemu rojsku. ds bi hodil sa delom v našo naselbino. Do a-prila imamo le kratko dobo. Gospodje podjetniki nam ie naprej pripovedujejo, kaka bo nova Seu-viea in kako bomo dalali po 1. a. prilu. Kakor vae kaše. naa čakajo še težki boji po prvem aprilu, če ai bomo hoteli izboljšati pofoiaj. aato ako kočeaMk, da bomo kaj dosegli. je treba de aadnjega rudarja da ae val orgamairamo ia stopi-mo vsi eno vrat o. Oe bomo složni. tedaj ae nam ni treba bati. da bi naše pravične zahteve ne uapr-le. Tukajšnji mladeniči niza p*, aabili na letošnji past. kater« dneve je treba porabiti sa aaha-ve ia svstbai Poročno dovoljenja od vlade zsstonj. Drugi poročevalci inozemskih čaaopiaov in koncesijonarji, ki ao prišli v Ruaijo. da bi na kak na čin okoriatili sebe in avoje gospodarje, st snujejo ps v nscionalkci-ranih hotelih po običajnih ncw vorikih cenah*, ki ao višje kot je ksj dragega v Ruaiji. Poeledica je. da so ssgnali huronaki krik o maki draginji ia njihov krik se raslegs po vsefh svetu! Rastja > drugačna od tiate Rnaije, katero ste si t naslikali v domišljiji brea ozira, Jutam etran. dobro ali slafco. ste vzeli aa merilo avoje alike. Rusija je ao-lidna in realistična; tiste Rusije, katero allhajo v oblakih, ni — pa naj bo utopiatična ali polna nemirov. Tukaj ja vel "zakona in reda'* ia več vladne kontrole kot aem je še k je videla, je pa tndi valiko revščine. Sedanja Rusija ni dooežena vi-aija komunizma niti kake drage forme indostrijslne rekonstrukcije. Država je. katero je cd robi-la vojaa, civilna vojna, ravolaei- Rusija je ediha drŽava na svetu, ki prsvi: "Ne oziraje ae ns prejšnje dolgove in ko*pliks< i je. ne oziraje ae na narodno čast. ne oziraje se na nič, kar je bilo. 6asa nam sdaj najbolj traba? To moramo imeti t Čeca nam bo tre ba jutri T Delajmo načrte sa ju trii" ZA KRAT1K OA«. Soeialiatieni govornik je na aho du v Angliji alikal grozote vojn« Neki poslušalce mu je segel v br sedo t. vprašanjem, če je bil (go vornik) v vojni. — Ne nisem bil, je odgovoril govornik. — Potem ste slab patrijot, je dejal cm — Jan poleg kraljs največ jI patrijot v deželi ktjnb tudi n lijem I ravno tako | v vojni patrijot. Js* rbjni. torej patrijot. .. uiffl se. (Federated Preas). Lewi» »e ne bo oairal nn sakljnč ke konvencije. John L. Lewis predsednik radarske organizacije L rekel pred nekaj dnevi v Chtea ko se je mudil na sestanku z železničarji, da mezdni odbor ne bu zahteval od operatorjev uved b, šesturnega 'delavnika, ^eprav konvencija v Indianapolisu irrekln zanj. Po njegovem mnenju ne veže konvencija odbora, da bi moral predložiti operatorjem vse njene zaključke. — Zastopniki o-»eratorjcv na polju trdega premoga ho se seSli v >Atlautic Cityju, kjer razpravljajo o zaključku ru darjev povišanja mezde za dvajset odstotkov. Sestanek je U&čsrji sasnunnjajo stavkarje. Voditelji organizsclje tekstilnih delavcev v Rhode Islandu ao poslali protestno pismo governorju, kl je poslal milico v Pawtucket. kjer so delavci že pet tednov na št raj k u. Voditelji se pritožujejo, da vojaki zasranmjeje stavkarje na ulicah, posebno tujezemce, dasiravno se obnašajo povsem mirno. Millčarji so postavili strojnice na strehe hiš okrog bombažnih predilnic. Organizacija zahteva preiskavo zadnjih netoirOv, ko je bil eden delavec ustreljen in devet ranjenih. Preziranje sodnijlklh prepovedi. Eksekutiva Ameriške delav-ske federacije je na svoji seji 24. t. m. sgrejela rezolucijo, v kateri izjavlja, da delavci ne bodo prelomili nobenega zakona, ako pre zrejo sodnijsko prepoved (injuiic-tion), kjerkoli je izdana proti njim. — Eksekutiva se je tudi izrekla za revizijo šolskih knjig v ameriških javnih šolah, da ae bodo v jemale z modernimi ekonomskimi doktrinami. Tekat sedanjih šolskih knjig se nanaša na razmere kakršne so bili v Ameriki pred petdeset leti. Vse bi radi obaaili delavcem. Zadnji petek zvečer je eksplodiralo 50 ton dinamita v skladišču kamnolomue družbe v McCooku blizu Arga, kakih 16 milj zapad-no od Chicaga. Ubit ni bil nihče, toda razstrelba je naredila veliko materijalno škodo daleč naokoli. Čikuški listi ao lopovsko namignili, da je razstrelba mogoče posledica "kakšne delavske zarote". Delavci pri parni lopati omenjene družbe so bili pred kratkem i stavki in to je dalo povod namiga vanjem. Družba pa javlja, da ne jorc dolžiti nikogar. 12,000 rudarjev se jc odzvalo pozivu na stavko v okrožju Penar ruya na Španskem. Vsi premogovniki počivajo iu cinkovne tovarne v bližini so tudi morale zapreti vrata vsled pomanjkanje premoga. Bitka med rudarji In policisti v Južni Afriki. Iz Johanncsburga, Transvaal, je prišla brzojavka o prvi večji krvavi bitki med rudarji in policijskimi četami v Boks burgu. Po prvem poročilu je več mrtvih na obeh straneh. Rudarj v Južni Afriki so v generalni ftavki že več meaecev. —" . i •Vin.i ' SENATOR FRANCE PROTI §6» GODBI GLEDE OTOKA YAPA tragedija v družini bo ■mIRBKB Ljubosumnost je povzročila j*xtje. da Fla. - Edgar C. Fradv, predsednik agencije za prodajo avtomobilov Colovega sistema, je oddal tri strele na svujo ženo in ko je samokres prenehal funkei-jonirati, je sebi prerezal vrst. Ze več dni sta se prepirala, kajti Frady je postal na svojo že no ljubosumen. Od ene zjutraj sta se prepirala pa do trenutka, ko je Frady streljal na svojo Že-po. Prepir je dosegel vrhunec, ko je nekdo pozval Fradyjevo ženo telefonično. Frady sel po samokres in je dejal svoji ženi, da jo ubije. Ona ga je pričela prosi-ti„da naj nikar tega ne stori. Frady je oddal nanjo strel, ki jo je zadel v roko. Žena se je zgrudila na tla. Zdaj je Frady oddal se dva strela v njena prša, četrti strel je pa zgrešil cilj. Prady je obrnil samokres pro-ti sebi in dvakrat sprofil, toda naboj se ni ulgaL Na to je Fr^dy vzel fclino varnostne britve in ai prerezal vrat. Rana ni bila dosti globoka in skušal ai je prerezati vrat z žepnim nožičem. Zgrešil je glavno žilo, toda izpodrezal ai jc jezik. Streli so privabili hotelskega ravnatelja. Našel je Fradyjevo ženo v postelji, ki je vpila: "Ubil me je," in kazala je proti kopalni sobi. Tam je ležal Frady na tleh. Zadnji akt drame se je odigral hotelu Flamingu, kjer so na-stanjeni sami bogatini. Frady je star 49 let, njegova soproga je pa deset let mlajša. Zdravniki upajo, da ju ohranijo pri življenju. Fradyja straži-ta dva deputija v bolnišnici. ftlLO ZA OGNJILO. Washingtoa, D. 0. — Senator K ranče je prišel z bojem proti po-K'Hlbi zaradi otoks Yapa na Wa-"1'iiijitonov rojatni dan. Dejal je, ,la > pogodba zavita v binavlči-110 in pozival podplačand in po »lušoo časopisje, da naj sporoči s »neriHkim volilcem rszkritjs, ki napravi in pove. s,,iiHtor Lodge je zsvzel stsli »<>. da irasje Združene držsve ^ »na prvotno savesanih in združenih držav pravico do ene ^razdeljene petine bivših n« kolonij. Dalje ta pogodba frizna. da imajo Japonci mandat ' Vapom, ki ao ga prejeli od 1'irr narodov. » ' s«nator Franee je odgovori 1,1 pet sil ni posvetovslo z Ru ■ J* »li Nemčijo, lo ts fskt je po-»nV-al elsvne zmote na konfe r,«i(«b v Parizu in Waehingtonu j« ne mora še vpoštevati, ka d,f ^ dele bivše nemške kolonije Bandit ustreljen. UTVtVUU POVABLJENA NA GENOVSKO KONFERENCO. Eksekutiva A. F. of L. ja potrebni paaiv. Washington, D. O. — Kksekuti va Ameriške delavake federacij« je sprejela resolucijo, v kateri a pelira na ljudatvo. da naj šahi* va, da se dovoli iadelovati in pro- dajati pivo in lakko vino. V resoluciji navaja, kaj je pro-kibicija povzročila: 1. Splošno prezirtftije zakona uied vsemi sloji in oelo onimi, ki so zskon sprejeli. 2. Ns tisoče tihotapekih Žgaaje-kuharjev. 3. Na tisoče tihotapekih proda-jalcev opojnih pijač. 4. Kupčije s smrtonosnimi strupi so se pomnožile. 5. Število umobolnih in slepih ljudi se množi med onimi, ki uživajo omamila in atrupe. 6. Število brezposelnih delavcev se je povišalo v pet In štirideset industrijah. 7. Mestni, državni in zvezni davki so se povišali skoraj za «uo uiiljardo dolarjev na leto. Poziv pravi, da delavstvo ui nasprotno osemnajatemu amendineu-tu v ustavi, ampak delavstvo je proti temu, da ae ta* amendment napačno in fanatično tolmači. POSLEDICI HUDEGA VIKAK JA Z DEŽEVNIM NALIVOM. Chieago, HI — Nekaj mesecev nazaj jc bil Elmer E. Ilaim s, a-laines, agent Singer Sewing M*-chine kompanije oropan za denar, ki je bil lastnina njegovega de->dajalca. Po tem naznanilu in preizkušnji z banditi, si je Haines cupil samokres. Ko sc je Haines zvečer zopet vračal domov in imel torbico v roki, v kateri jc bilo nekaj nad sto dolarjev, ga je ustavil zamorski bandit. Skočil je predenj iz stranske ulico z napestnico iz kovine na roki: "Roki kviško, predno vas ubijem," je Hainesa pozdravil bandit. Ilaincs si je s torbico pokril glavo, da sc zavaruje proti ban-tovemu udarcu, držeč samokres iic vedno v žepu suknje, je pa oddal na bandita dva strela. <«Vi _ — —* jc zarežaJ bandit, ko se je opotekel nazaj v stransko ulico. Haines je sledil jauditu, ko je pričel teči. Bandit je napravil komaj petdeset korakov, ko je padel. Prepeljali ho ga bolnišnico, kjer je umrl proti jutru. Haines je pozval prvo policij oko postajy. Tam je povedal, kako se je dogodek odigral. Pripom nil je. da bi ne streljal na bandi te. ako bi se šlo za njegov densr Policijo gs ni pridržala. Bandita še niso spoznali. Travarsa Oity, Mich. — Ljudje delajo, da se rešijo ledene odeje v zgornjem in dolenjem Miehiganu in napravijo pota skozi led. Do nedelje je en sem vlajc dospel v mesto. Tudi prva brzojavna poročila so bila poslana iz mests po Štirih dneh. Seveda leŠe na mnogih" mestih telefonske in braejavne lice na tleh. Ljudje eo prieiljeni rabiti petrolejko, da ai svetijo, kaj ti električne naprave ao poškodovane. Strehe nekaterih tovarn so ee udrle pod . težo ledu. Železniške tračnice pokriva "le. Razne ptice, fazani, povodno ptice priletajo ' k farmarjem na dvorišča iakat hrane. Njih perot nine so staranjeae, na rep« i inajo kepo ledn, njih nsjrsuaa Are no pa pokriva en palec debeli led V torek jc pričela padati toča, vmes pa tudi dež. Kakor hitro je toča dosegla tla, je zmrznila in napravila ae je ledena ekorja. Ves železniški promet je bil kmalu u stavljen in strojevodje so hiteli s lokomotivsmi do prve poetajf. Točs je psdala skozi dvs in sedemdeset ur, vmes je ps deževalo. Tako se jc naprsvila močna ledena pla.t, ki je bila vrhu enega debela do dveh palcev. Poskušali so ns šeleenicah z najmočnejšimi in največjimi sneženimi plugi prodreti to ledeno ekorjo, pa ni Šlo. V nedeljo je prišlo gorko Vreme in ljudje so pričeli upeti, da se kmalu osvobodc ledu, ki jih drži doma, kajti toplo vreme sto-ri več kot vei sneženi plugi sku-psj. ItlAH V KANADI BOM La VILI NA ZNANSTVENI NAOIN Dva profssorja da je strah ad sunaj ga pa ai. Skvossht Riro4na strah ad soatral volei, od iwvi|sna a. Podpor* 3 •■tj: lJr;iL"C7 i™1 IIIIPvISi Halifaa, N. S. — Razglašenemu GLAVNI »TAM* acsr ss tO. LAWNDALK AVE., CMICAGO, ILLINOIS. strahu \ okraju Antigoshu. ki je Uvršavolni odhtft požigo 1. napadal in mučil živino. pojde zdaj za kožo. fr Vbmt C.l.^^lk As4rsw VtM R. P.DT, Dva profeaorja ae kmalu od- to, aa, isiaim a. P*., si. taia^kknlM« Toda tejalfr UI*Mk>«> UUlk* pravita pa pot, da dožeueta. kdo PUs Msjmk. jL »ijfig1..^« Ys^«»k, podžiga in mori živino. AJaaan-1"'HMJit|»Pla filr fjsmas. der MacDonald je imel tako ško- . ___w ^ ^ tu ss^n. a,, a. j.. .v(1Jo lena rtp»««L^ttrssSKftT«!!?ZJVVMttt farmo sredi sime. V petusjst letih TmMJ, M— l«l. Uwnm«, Pa., Jsh« OolA 4U W. Ney St., Sprlag. teira okraia' ^^ T^ SOLNUKI ODSEK. N. T. - V Novi OSAEDlUfc OKtOtJE, gj^jk. tSSf^S S. A,. ikotiji je mogoče dosti ljudi, ki VCHOONO OKROM. Ambr.iič, H«, ase, M»«» Run, Ps. verjamejo v strshove, toda dr. ^ Js4a GrsAelj, tSS E. IITth SI., OevsUad, O. Walter Franklin ne verjame VJ*APAPNQ OKROŽJE i nje, kajfi odkril je že- doatl stre- * - W ^ ^^ hov in dokaaal. da ni bilo druge- ^^____ ga kot domišljija ali pa prsrvara. Nadaomt oaMrtV znotraj votel, sunaj ga pa ni, ako mu povrnejo Vožnje stroške. . | h„k ^ |l|4 8 CrawM A^CM^as. M. Ovm, ssMr(Sls MSt __^ ^ ■ i Jos. Skok* I tat E. St., CIsvelsaNl, OMc> tffpjOTI» 17 pDtUnD Ift L VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr, P. J. Ksra, SSOS St. Clalr Av^,CI«v«Ua4, 0. - * I ts vrši ^ UM občinskih voHtav v JaUjskl P/ J! j^^SeTlaS^A^tt^ AL Benečiji. I vse ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE 9E NASLpVE! RolaUko taj. aišteo S. N. P. J., saaf *aa So. Uw»at« Ave., Cht*as*» V i.uu.rju «. .. vrtu. v t£tKUfe«tt» aki Benečiji občinake volitve. VlSC av .^cE.«,.. lil * večini oblin so zmagali elovenaki ^ VSE EADEVE V ZVEZI Z Sl^GAJNllKIMI POSLI Mae^Uala na in italiUuaki uMionillatl . amMi •taftjsaltrt S. N. r. J.« lasT-aa a«. Uw«4w CalsagOi III. m i»wiiw»«a»m. ym miIituJi v gl. Iiifltulmin odbsrv nsj ptilljtji V Trstu je dobila itslijsnsks | pr«ah Zslu«, peJCdalku mmImh-hs«« tAtr«, šlgsr oselev je saeraj. narodna . zveza (nacionalisti, de- . ' Val pvktM.ae gl, psfotnl »daek m naj p^lljajs aa naslovi Jak« Uader* narodna zveza (nacionalisti, de- Vd pvieivi aa gl. pseetni »dtek m naj pallljaj* aa mokrat je' reformiatični socialist i 4,S «ar SC, Spria«flsM, III. «n «uti) n.w7 iiiaor .„ b. imela 64 zastopnikov v občiuakem \ U. Uvadals Avs., OOms*. IU. Komunisti so dobili 43»«| glaaov ,u imeli bodo 1« j. MVatrob. ki Je ol« spremila do mov Sovjetske oblasti eo uvedle praiskevo. Do zdaj se še ne ve. ko tek. alt pa tudi vsled slabe prekraa»)kopeli ae počuti, de je telo posts in pr#napetje, todej imajo te kB- ee ugfMlno priliko, da ae p»ama!4 jo ia provsročijo simptome (sas ke) preklada. Ds ee prepreči okaleaje po kb pipj, ki je normalne temperatura vude, ko prihaja is vodovoda. Pametna vporaba mrslo vode na zgoraj navedeni način, je najboljšo sredstvo, da ss obvaruje telo pred proMajanjem. Tok krvi se s tem zboljša, dihsnje postaja globlje ia redasjše, kola bolj odporna in vse telo msnj dovsstm proti mrasti. Rasun sunanjs rabe mrsle vo- i de, naj no porabimo, da piti pet do lest kossrosv mrzle vode na dsn med enim Delom ht drugtia' je silne koristi ss dobro sdravje. Oseba, kl trpi na ssprtju, proiz-vaja v svojem telesu neks vrste samo-oatrupljenja, t, j. ustvarja strup v lastnem sistemu, kl oslab-Is tslo In je omebkull proti ns-psdu prehladnih kile. Ka dobro sdrsvjs js seveda tudi treba pravilnega oblačila. Clo-vek bi moral biti vsdno oblečen primerno k letnemu časui Ishks in svetla oblačila po letii ozko-tksns oblačila po sitni. Rekli smo "ozko tkana", da drli jo nsmreč gorko, ne pa da eo tako težks, da ovirajo prosto glbsnje sli da ogrevsjo čes mero. Ko je mres, treba slasti paziti na to, da hrbet patane gorah. Prša a svojimi go-stejlimi milicami Iti rebri, se zdi, da lalje prenašajo rnras kot hrbet \ radi tega bi bilo bolj primerno neaiti posebno ogrevalo ua hrbtu, mesto na prsih. Noge in gležnjl morali bi vedno biti dobro obvarovani prsd mrazom. To je prvi pogoj. Bedenja ženska moda kratkih kikelj, tenkik nogavic In nizkih čeveljčkov je rs« di tega jako obžalovanja vredna. Končno, kaj naj šlovak stori, sko vslie vsemu dobi prehlad f Nej lete v poeteljo kakor hitro mogoče, naj deva garke obkladke na nogo, pije kozarec topla litno. nade ali toplags mleka in pred sajutrkom aaj vssme kako sol (epson aalt, roebelle eelts, Itd.) Ako po 24 arah ae Itovek ne počuti dobro ali veaj saatno boljše, naj (»okliče zdravnika/ * USTNICA UREDNIŠTVA Llbrtr?, Pa'Zabavni dom — Nejboljti angleški delavski list ji Vork Call", 112 Kourtb Ave., ne ar 12th »t, New Vork, S. V. Pozdravi » Sodra, Wash - Nekatere |e. U suiee imajo pen si jo, a druge ue \ajhalj Jih zadržujejo takosvau" prsviee do povišanja pO starosti, Železničarji zahievajo, ds ostane-jo te praviee priznane četudi sa stevka^a. — Posdssvl ,o garke, asj leže v gorko poete |j« se aekolik« mina«. Ze nekoliko dni aaj rnila tmperetare m rele vode na *S stopinj, potem aa ia tako poatopao do 41 eto- Ze take do|d s# ni treba podpiss v listu. I'red tilAtvo je veader reetoiaiaMlo, ds je fMidpU potreti« pri dopisih, ki •r nanašajo na d«maAe aamnere v naselbini itd. — Pozdrav I , v PEOSVETA DVONOŽEC ti NARAVOSLOVNE PRAVLJICE Spisal Prevedel s valim tankim nakitom tu v xra-| rana od nove hrane in menila, da ao bukviee vac bolj okusne, kakor pa želod. di in me po nali," ao odgovorile! Vseoaokoli ao klile novo maj-Taka jo navada v j hne bukve, ki ao raatla ravnotako kul" "Vsakdo raate po svoji nava- (DaJJe.) "Hvala lepa 1" ao rekle bukve. "Kastemo Uko lepo tu v senci." In poteklo je celo poletje in ie eno in le mnogo drugih. Bukve ao rastle naprej in zraatle končno mlademu hrastu preko glave. "l'roč z valimi Usti I" je vpil krast. "Prestrezate mi solnčnq, luč in tega ne prenesem. Jas rabim mnogo solnčne luči. Proč listjem! Sicer poginem." Vendar bukve ao ae aamo ame-jale in rastle naprej. Naposled ao ae strnile nad mladim hraatom ki je eato odmrl. "To ni bilo lepo od vss!" so klicali veliki hrsetje in otresali od jeze avoje veje. Klari hrast pa jo branil avoje gojence. "To Je pravična kezenl" je re-kel. "To ima za avojo bahanje Pravim to, čeravno je bil moje iaatno meso in kri. Ampak zdaj aa morata pridno veati. mala druiba bukev, ker aicer imate z menoj prarka." Leta ao potekla, bukvq ao raatla napraj in metala ao aloke drevesa iz njih, ki ao aegele v aredo vej etarege kraata. "Začenjate mi postajeti nekoliko nad letne t" je rekel nekega dne hreat. "Raje bi raatle nekoliko bolj na lirjsvo, ne zmerom dalje v vMUno. Poglejte, keko pol-ne ao všfe v>jel Morete jih polteno zekriviti, kakor vjdite pri neal Kaj hočeta zaleti. Če pride močen vihar f Na veste le, kfcko veter maje in potresa neie vrhove I Čeeto ao pokali eelo moji atari udje; kako aa bo godilo iele vam. mlade bukve. ' nali domovini in zato ni treba, (naglo, kakor njihovi aUrili. legle dele ao aveie in zadovoljno, ka-lor ne bi vedele ničesar o alebi veati. Stari hreet pe je gledal lalost-no preko gozde. Povaod se je kazalo svetlo bOkovo liatje in hm •ti ao vzdihovali in ai tožili avojo nadlogo. da amo me alabejle nego vL "Posebno uljudno ne občujete menoj osivelo glavo," je rekel hraat. "Obžalujem le, da aem bil tako dober z vami. — Ca imate tudi aamo iskrico čaati v aebi, bedite Uko dobre in vzemite vele iatje na atranl Letos moje spodnje veje skoro niao imelo več popkov, ker mi odvzamete vao luč. Ne ra/umemo prav, kaj to naa brigal" ao odgovorila bukve. Vaak ima sam seboj dovolj o-prevke. Če je cmožen dele in ime arečo, mu gre dobro, če ne, ae mora zadovoljiti, da mu gra bo. To j« tok sveta." In nejepodnje vaje hraetove ao odmrle. Staro drevo je rea začelo skrbeti. 41 Vi ate mi rea lepi dečki." je zabavljal. "Kako mi vračate mojo goatoljubnoatf Ko ato bilo maj hipe, aem vea pustil raati ob mojih nogeb ter aem vae verovel pred viherji. Pnatil aem aijati aolncu na vaa, kolikor je hotelo, poeto pal aem z vami. kot z lastnimi o troei. In v zaživelo me hofete zdaj zadtlliti!" "Prazno besedičenje!" ao rekle bukve. In rodile ao cvatja in aed. In ko je aed je dozorelo, potreaal veter vejf in ge reztroall deleč naokoli. "Urni dečki ate. kakor jez!" je zaklieal veter. "Zeto mi ugeje-te in rad vam pomagam." In ko ae ja liaiea povaljala ob vznožju bukva, ja bil v tranotku njen ko|uk poln bodičaatik aade-žev in tekla je deleč v deželo Ž njimi, ln revnotako je naredil medved. Polag tega pa ae je le norčeval iz atarege h raate. ko je v senci bukev uživel avojo urico miru. Gozdna mil je bila vaa očs- rekel hraat. V Jaz je imenujem | nesramno nehvaležnoat;" In potem je umrl. MravljiUe. Bilo ja v aprilu. Omovje kosmatega gozdič ja ja bilo lo zdavnaj zeleno, empek to je samo bahanje. Druge gr-movje le ni brstelo in tudi drevje le ne. Ampak imelo ja velike popke in njihove ateble in veje ao ae blestele v mokroti, ker Mlj^jr je ravnokar priredil mlsdsnsko*prsnje. . veliko po- Zdej je aijalo aolnce pre v pri jazno. Povaod ao pomaljale P^uH£|jt"dg "Uročite" ivojo sestrično Začenjajo prevlado veti I" ao kričeli in atreaeli svoje veje, ko-likor so dopuščale bukve. "Dežela ni več naia." Veje so druga za drugo odmirale in vihar jih je lomil in metal ob tla. Stari hrast je imel zdej le aamo nekoliko listov ne vrha. Kmalu me bo koaeel" ja rekel resno. Ali zdaj je bilo mnogo več ljudi v deželi in ti so hiteli seketil jelkovih bodic in njegov vrh je hraste, dokler jih je bilo le kaj.|segal do spodnjege drevese. Am "Hrastov lea je boljii od buko vega." ao dejali. " Vaaj zdej naa ja Predrzna radovednost me je si-ttla, da sem nenedome dejel: "Vi bi jo imeli poročiti, gospod Chan-tal!" Prestralil se ja. se ozrl name in vpralal: "Jas! Koga poročiti f" "Gospodično Bisernico I" "Kako! Zakejt" "Ker ste jo bolj ljubili od svoje sestričnel" .Pogledal me je e tujimi, okro-glimi, osuplimi očiui, potem pa je za jecljal: "Ljubil sem jot . . Kako! . . . Kdo je to de- Jalt" No, sej je vender jasno. . v m le radi nje ate toliko Seea odla- niee svoje nežne glavice iz zem lje in ikorec je bil že zdavnaj tukaj ; vsaki dan je bilo pričakovati novih ptie aelilk. Ne robu gosda, tam. kjer so stsle visoke jelke, je ležalo mogočno mravljišče. ketera je čakale na Vas .že lest let Izpustil je krogljo, ki jo je dr-žel z levo roko, zgrabil z obems rokama cunjo in ihteč skril svoj dbraz vanjo. Jokal ja neutolaže- Seaideno je bilo iz mnogo tisoč no in popolnoma izven sebe ven der tudi amešno, kekor gobe. ki pak bilo je mokro kakor etabla in veje, in izgledalo je, kot de je __ doletelo I popolnoma izumrlo. Niti majhno priznan je," je"rekel stan revija ni lazila po njem hrest. " Ampek s liljenjem ge bo-! mo moreli poplačati." In bukvam js rekel: "Kaj sem pač naredil, ko aom vam pomagal, dokler ate bile še mejbne! Kakšen atar norec sem bil! Poprej smo bili mi brest je gospoderji v deželi, zdej pe vidim leto ze letom, de moji bratje vseneokoli potegsjo krejlege. Tudi mene bo kmelu konee in niti en želod ni mogel kaliti v valil senci. Ampak predno umrjem, bi vseeno rad vedel, kako vi imenujete tako obnelsnjef" "To je kmelu povedano, prija-telj!" so odgovorile bukvs. "Mi jp stisnemo, hkrati skozi oči, nos it usta. Keiljel je, pljuval in ss hrissl a cunjo, si osušil oči in zo ene | pet odprl vse zetvornioe tekim šumom,'kakor de se je njpkje utr Ne veji nad mravljiščem je se-Igel hudournik. del ščinkovec e svojo nevesto.I Bil sem presenečen, preplašen Njegova prsa so že pričele rdeti in osremočen, nejrejc bi bil poln vadil se je za poročne trilčke. kezel pete in nisem vedel, kaj "Moj Bog, kako brhek si!" je nej storim ali rečem, piaksla in ga gledala zaljubljeno. Končno je zedonel glas goapc "De, zdej je tudi nejboljše, de Chantelove v kedilni eobi: "Ali misliva na avatbo," je rekel|boste kmalu gotova a cigero!" vprašal, ali ni to milo, čisto obj ičje maraikak večer zarito »lesine jokalo in ih telo in mlad« telo drhtelo v odeji v mrzlični obupu in tesnobi. Dejal aem ji popolnoma potiij koma, kakor otroci, ki rszbijcjc dragocen predmet, da bi Videl i j kaj je v njem: "Ako bi bili vi dali, keko je gospod Chan ti pravkar'jdkal, gotovto bi čutili njim." Strepetala je: "Kako, joki jef" / "Da, jokal je." "In zakaj t" To je vprašal zelo razburjeno. Odgovoril aem: "Radi Vaa."1 "Radi mene?" "Da, pripovedoval mi je, kak< zelo Vaa je ljubil in kako hud< mu je bilo, poročiti avojo sedaj njo ženo namesto Vas.". Njen bledi obraz, ac je podaljšal, Njene vedno odprte mirni oči ao ae zaprle tako nenadoma in tako hitro, da aem mislil, da ae zapro za vodno. Zdrknila jc e» stola in sc zffrudila lahko in p<> čaai na preprogo, kakor da je pal na tla svilen šal. Kriknil sem: "Pomagajte, po-magajte! Goapodična Bisernica ac je oneaveatila" Gospa Chantalova ,in obe dekli ci so pritekle dočim ao iskale vode, kia in oteračo, aem vzel svoj klobuk in odšel. rrtr "Kje obesivs najino gnezdo!" , Odprl sem vrste in taklicel: "Kaj čebljaš!" je rekle. "Ze- "De, gospe, tekoj pridevel" redi mene obesivs gnezdo lshko Potem sem skočil k gospodu tukej. Ampek gotovo je le pre- Chantelu, ge zgrebil za roke, in kmelu! Mravlje niso le niti od- dejal: "Pomirite se, ljubi gos-prle." pod Chentel, dregi prijetelj, po- PogledeU ata na mravljišče pod mirite sel Čujte me vsndsr, po-seboj. V tem trenotku so se od- klicele Ves je iens, doli morava, prla vrstca ne breiuljku in veli-1 brž se pomirite!" ke atere mre vije je pritle ven.| Zaatokal je: "De, de. . . že grem. . . ker povejte, da pridem gs imenujemo konkurenco, ia me Raztegovale je noge, zehala in _ je nismo ienelle. One vzdrluje in maj*l« e svojimi čeljustmi, da jihitekoj!" vi tiri ■ avet " ___1_1____s _____J- I * . , . vlede svet. "Ne razumem veiih tujk," js preizkusi, če so v redu. (Dalje prihodnji«.) -F. X. DeatojevakiJ: - BESI f MidiUk. (Dalje.) Lembka je zerdel; neredno ss mu je storilo. " Kje sU ga nallir ja vpralal oprezno, a odmevom nepremagljiva radoatl, čaprav jo je krotil ne vao moč. "Premialite, aevlt, kskor je bil, mi je padel ae komodo. Gotovo sem ys nerodno vrgel nenjo, ko aem ae vrnU takrat. Bele predvčersjlnjim ao ga našli, ko so pomlvsll tla . .. Ampak delo ste mi nsprtlll - brrrl" Lcpibkc je strogo poveail oči. "Dve noči po vrati niaetn apal zaradi vas. Pred včerajšnjim se Je nsšcl —- nu, pridržal sem ga. iu ker podnevi nimam časa, sciu bral ponoči, lini, hm — ni me zadovoljilt uiiaej ml ne ugaja. Ali vseeno — kritik aeveda nisem bil nikoli — odtrgetl ae nisem mogel, vzlic nezadovoljstvu! Četrto ln peto poglavje stu vražji! ln koliko humorja ate uatlečill vmes; grohotatl sem ae moral. ksko znate apravltl človeka v smeh, et san* que cele paraiaacl Nu, tam v devetem ae auče vse okrog ljubezni; to ni moja stvar. Ali efektno Je vendarle i nad pismom Igreujevs bi sc bil sko-rej razjokal, čeprav str podali vae tako fino . . , Zelo čustveno je, veste, in hkrati se zdi, da mu hočete dati uekaj krivega, kajf Sem ugenil ali ne? Nu, za konec bi ve« pa najrajši pretepel. Kaj mislite, sa boljo voljo T Samo staromodno poveličevanje rodbin«kr sreče, reje otrok iu kopičenja kspitslov: dolgo sta živela in dobro se jiiua je godilo — lepo vaa prosim! Hravec je resda očaran, še jaz aa nisem uiogel odtrgati, ali zato je tak aklep še tem grši! Bravcc je neumen kakor prej. in vi, namcato da bi dali beaodo pametuim ljudem . . . Nu, dovolj za danes; zbogom. Ne je-alte »« drugikrat; hotel aem vaui reči psr potrebnih besedi, pa ste tako nekam . . ."• Andrej Antouovlč je vzel medtem svoj ro-uisu, ga zaklenil v hrastovo knjižno omaro ter mignil Hlumu, naj ju pusti sama. Ta ju izginil a dolgim! žaloNtuitn obrazom "Nič nisem tsko iicksui, aamo . . . venomer tc neprijetnosti," je zamomljal v on l^-mbke gu bsj<- čelo, toda brez prejšnje ardltoati. Sedel jc k mizi. "Vzcmitf stol, Pjotr Htopauavtč, iu povejte svojih par beaedi; dolgo v a« nisem videl, hsmo ne vdirajte iui več a to čudno maniro . . včasih, kadar je človek aap dlvanu iu akreil noge podse. III "Kakšnih ukrbi imate pr« ko glavi T Memla u. » letni neumnoatmi." je pokazal n« proklama "Takih listkov vam privlečeni kalikor ho Ze v II-*ki gubemiji »nn seznanil k nji- eijo čel«- nu ' ona "Takrat, ko »te m* vi mudili taui.'" "Nn gotovo ne v svoji iMiaotuoati .1. t Vinjeto, sekira je bila narisana zgoraj. Do volita" — vasi je proklamacijo — "u, de, aekjra je tudi ta; natenko tiate je." "Da, sekira. Vidita — sekira." , , "Jkll ste se prestralili sekire!" f "Na sekire . . . ustrašil aa aploh nisem; ali atver je te . . . atvar je tekšne — tu ao le druge okolnosti." "Kaklnsf Qa ao vam Jih prineali is fabri-kaf Hehehef Ampek, vaete, deiavei nk tej fahfi-ki bodo kmelu semi pieeli proklemacijc.** "Kako to!" se je strogo sečudil von Lembka. "I tako. Le pazite nanje. Preveč mehki ate, Andrej ,Antonovič; vi pile te romane. Tu pa bi bilo dobro zsgosti po stsrem." "Kaj ae pravi 'po starem' — kakšni nesvgti so to! Fsbriks je oanelene; ukazal sem, in so jo osnalili." "A med delavci je punt. Pretepati bi jih tre-belo, od prvegs do zsdnjegs, pe bi bile stver v radu.H "Punt! Nezmiscl. Fsbrika je osneicne, ka kor aem ukazal."« NKh, |Andrej AntonoviČ, mehak Človek ate, aej pravim!" "Prvič uikekor ni rea. da bi bil Uko ailno mehak, in drugič , . ." ac je isnova ujezil von Irfiinbke. Le prisiljeno ae js rsšgoverjel s mls-dim možem, in gole radovednosti, ali ne pove če-aa novega. ",Aha. spet stera znanka!" mu je prestregel bt«edo Pjotr Htepsuovlč ter zspičil oči v drugi pe-pirček pod telilom, tudi nckeklno proklamacijo oči vidno natisnjeno v inozemstvu, aamo da v stihih. "Nu, tole znam ua pamet: '8veUl značaj*! Poglejmo, nu. ksj nisem rekel, ds je 'Hvetsl zng-čaj'! Že onkraj meje aeui ac imel čaat seznaniti a tem značajem. Kje ate ga izbrskali!** "Pravite, da ate ga videli v inozemstvu!" ae je zdrsnil von Ijcmbke. Pjotr Ktepanovič ga ni poaluial; razgrnil je papir ln glaaito prebral pesnitev: " ' I f Svetal značaj. Skromna mati ga rodila, sredi naroda vzgojila; carska gnala ga osveta in zavist bojaraka kleU, da je nas<> vsel trpljenje, kazni, krutost in mučanje ter oznanjal nauk prlrodc — bratatva, enakosti, svobode! Totla ob začetku vataje je pobegnil v tuje kraje ter se rešil carskc Ječe, rablje, klešč in knute aklety: narod ps. pripravljen iti, jarem tažki avoj zlomiti. Od Smoičnks do Tslkčnts leljno čakal je študenta Čsksl ga je celokupno. ds aledil bi mu zsupno v boj. ki pokonča bojsratvo in ns veke uniči rarstvo, vao zasabno last odpravi ter iztrebi in isdsvi eerkev, sakon. vez rodbtnako — dedov dedlčmo zločinsko 1 (Dalje prihodnjič.) |Ouy ds Meupassant: Bisernica. Koaec. Jel si je skrbno sušiti obraz, še vedno s cunjo, a katero amo že dve ali tri leU briaali črte a tablice. Ko je obrtafl neto proti avoj balo in rdeče progasti obraz, aem videl, da so nos, lics in čelo pokriti s prahom krede, oči pa nabrekle, zardele in polne aolz. 1 Prijel sem gs za roko, gs vedel spalnico in šepeUl: "Prisrčno BtTo ima je mali ostalo in kmalu |Vss prosim oprolčenjs, gospod I smo jo jeli ldiceti Bisernice, kar Chantal, da sem Vae uielil | je se nea tudi osUle. Gospod ChenUl je umolknil. I nisem jez niaem mogel vedeti, vedel. jaz 8edel je ne biljerdu, zvonil z nogami, premikal s levico krogljo | da aemintja in meČkel a deenico cu- " njo, a katero amo briaali Ublico, ne ketero amo sapiaavali točke pri igri. ChenUlov obraz je nsvzel precej rdečo bsrvo. Mol je govoril 1V tiho, kskor asm zsse, čisto po-1 globljcn v avoje apomine, pripovedoval je o raznih atvareh in dogodkih, ki so ae sopet probuja-li v njegovih mislih, kskor se več- Stresel mi je desnico: "Da. pridejo včaaih trenotkl. ko smo tsko občutljivi. Potem je potopil svoj obraz v umivalnik. Vendar se mi je zde lo, ko ga je dvignil ii vode, da še oi zs v družbo; isksl sem »govorov in dejsl, ko se je mirno ogle v zrcalu: "Porcčeva, da Vam je pedlo v oko peščeno zrn-ee, potem lahko tudi spodsj jo kste, kolikor se Vam bo ljubilo.' Neto je šel z menoj dol in si ir..» r.^—r imel oči s svojim žepnim robcem. J 1,0 r »pr^evli .o p. vzroku i. v katerem amo ae igrali kot otro- . ^ i , H. H. VON SCHLICK MOŽ, KI POMAGA OZDRAVITI BOLNE LJUDI. Pred dvajsetimi leti sem povedal ljudem, da mol Bolgarski Krvni čaj, pomaga naravi pri zaprtnici, oprati strupe is obisti, osladiti želodec in^ čreva očisti, ter ojača kri. Povedal sem, da mol Bolgarski krvni čaj vžit gorak predno ležete spat, pomaga pregnati prehlad in varuje pred influenco in plučnico. Danes miljone ljudi vživa Bolgarski krvni čaj kot prijazno domači-sdravilo. Bogati soki kuhsni is korenin, lu-badov, jagod, listja in cvetja vživan dvakrat v tednu pomaga vsakomur obdržati adravje. Lekarnarji ga z veseljem drže v zalogi za bolnike, ker liudje, ki vži-vaio Bolgarski krvni čaj se vrnejo in poročajo kakšne uspehe so dosegli. Samo uprašajte še danes leksrnur-i ja po njem — aH vam ga mi pošlje-{ mo poštnine prosto zavoj za $1.25, 8 za $3.16, « ca $5.25. Naalov ja: H. H. Von Schlick, Pn-aident, Marvel Products Company, 8 Marvel Building, Pittsburgh. Pa. igrali kot otroci in r katerem vzbuja vsako drevo, vsaka pot. grm španskega vaakdo jc hotel poiakati peščeno zrnee, ki ga ni bilo mogoče najti, in pripovedovali ao o podobnih se igrali skrivalnice, pri vaekem koraku nove apomine, košček mladpsti, eno izmed mslih, nez natnih dejstev, ki tvorijo skupsj temelj, podlsgo naše bitnosti. Bul sem mu nssproti, našlo njen na ateno, roko oprto na bi-Ijsrdni kej, ki je počivsl. Po kratkem presledku je*nsds-Ijevali "In leps je bila s 18 le ti. . . prelestns. ti rečem. . . in čsrobno vzrsstla. Ah. Lepo, le po. . .m dobro in vseskozi fi no. . . mično bitje I ... In kaks oči je imela! Modre oči, Uko je sne, teko prozorne, kskor jih še niaem videl enakih. . . nikjer veš!" Znova je obmolknil. Vprašal sem ga: "Zakaj ae ni omošila!' Odgovoril je, e ne meni. le be-aedi. ki ae mi je pravksr izvile: omožils. "Zekej? Zsksj! Ni hotela, al hotela. Imela je trideset tisoč frankov dote. in msrsikdo jo je aesnubil ... a ona ni marsls. Takrat j« bila vedno tako ielostna. bilo je Ukrat. ko aem poročil avojo sestrično, malo ChsrioMo. ketero aem bil šest let uročen.' Pogledsl aem gospoda CksnU-Is in sdsjei se mi je seedelo, de mu prodiram globoko v dnlo, de nenadoms prodiram v krute, neo-pssno žatoigro, ki ae odigrava v iskrenih, poltenih arcih. v nedo-sraik. ki sami aebe ne po-snajo in si ničeasr na prisnsvajo, bilo mi je. kskor ds glsdsm dra-o. katere ni nihče alntil. n.ti ki so poatsli njena neme n-Irtve. no pokliesti zdrsvniks. Sedel aem k gospodični Bisernici in aem jo opazovsl, pri čemer me je mučila žareča radovednost, ki je posUjala že skoro bolesna. Morala je biti rea preleatna, z blagimi, mirnimi očmi, ki so bile videti tsko velike, kskor bi jih nc mogls zapreti kot delajo to drugi smrtniki. Posameznosti njene obleke so bile nekem smešne, noails je v eelem nekeko o blelro sUrih devic. Pristojsls ji je slsbo. ni je ps nsprsvljsls ne-rodne in glupsste. Zopet se mi je zdelo, ds ji vi-dim v notranjost, kskor sem pravksr zrl v dušo gospods ChsnUls, in njeno preprosto, skromno, poirtVovslno življenje je lelsH) pred menoj od njenegs rojstva pa do danea. In vendar jf gorela v meni želja, da jo vprašam; moral aem izvedeti, sli je tadi ona njega ljubila. Ali je tu di ona. kskor on trpels v dolgem prikritem od po vedo vsn ju, kste-rega mnogokrat ni videti, spoz-nsti sli slutiti, ki ps se pojsvlja ponoči v samoti temačne sobe e solzami < Pogledal aem jo. videl sem utripati njeno srce in ae Farma za žito la mlekarstvo laatovsna od vdove ae proda /.a $1.000 takoj pri nakupu oataiuk pa kot morgeč. Obsega 301 ukerj 10 akrov je gozd, oatalo pa vac u razne pridelke, 13 akrov koruze, 22 akrov ovaa, 10 akrov rži, 18 a krov je ajda itd. Po mleko prid« na dom 8 aobna hiša, velika ata la, blizo cerkve in šole. Dovolj dobre vode, potok teče preh zemlje. Cona je $6500. PRIDITE TAKOJ. Čiste lastninske pravice, ao jamčene. Oglasite ae pri! L. M. 1IALLKNBKCK, GRKN!\AI>K ON-THK-HUDSON, (Columbia Co.) N. Y. (Adv.) PARMA NA PRODAJ. Proda ac 137 akrov obsegajoča farma izvrstna zemlja, novo bisn > poalopje, poleg tla kane eeatc, blizo mesta ,pri farmi je lep gozd a 2000 amrekovih drcvea zasajenih pred 9. leti. Proda ac vac akupaj, živina in druga oprave za svoto $6000, polovico jc takoj plačati.! oatalo pa na lahka odplačila. X" natančnejše podatke obrnite ne do lastnikf osebno ali piameno na naslov: »Adrian A. Pieraon. Diatriet Attorney of Otsego Co., Cooperv town, N. Y. (Adv.) Za kuhanja piva doma imamo v zalogi slad, hmelj, sladkor in vaa drag« potrebščina. Poskusi u m se prepričajte, da Je doma pri na*, kohaai vedno le najboljši in najcenejši. Dobiti je tudi sbtrko sodov, steklenic in rasnih loncev, Itd. Mi vam dostavimo naročilo 1» pošti, točna v vaa kraja« Crocerijam, sladčlčarjem bi v prodajalna ialeznina damo primeren po- Cst pri večjih naročilih. Pišite po formacije aa: FRANK OGLAR, S401 SwwW AfMM, CUrmUmd, O. BABICA lOtk aaai i Daje »s Telefon Belmont vaak slašaj potrebe Zmerna 4072