Lea Fatur
Slastoznal in Tenkospal
Indijska pravljica.
Lj'H je ob reki Ganges trgovec, ki je razvajal svoja sinova tako, da nista bila ne za učenje ne za lov. Na nobeni pojedini ju niso marali. Starejši je uašel pri vsaki jedi kako slast (okus) po nečednem. Vedel 'je za vsako kuhano travo, kod je rasla, s čim je bila zalita in pognojena, v kaki po-sodi je bila kuhana, s kakšnimi rokami fe-zana ali gnetena. Tudi je poznal meso vsake živali; vedel je, kod se je pasla, kdo jo je ulovil, s kakšno soljo je soljena, pri kakšnem ognju pečena. Dostikrat je za-\( studil ta sin vsem zbranim gostora jed. — Mlajši je bil pa tako tenak zaradi postelje, da je našel in naštel vse krive kosme v žimi; je povedal, od kake živali je žima ali volna in je osramotil dostikrat gostitelja.
Dečka sta dobila ime Slastoznal in Tenkospal in nikdo ni maral zanju. Ko jima je umrl oče, sta hitro raztepla pre-moženje in potem nista vedela, ne kaj ne kam. Napotila sta se h kralju. tiste dežele, mu povedala, kaj znata, in ga prosila poinoči. Kralj je rekel svojim dvorjanom: »Vsaka umetnost ima kaj dobrega na sebi. Poskusimo, če je res, kar pripovedujeta.«
Kralj ukaže kuharjem, naj napravijo kosilo iz najboljše vrste mesa in zelenjave.  Pa že pri  piški  se  je  kremižil  Slastoznal  in odložil zlato žlico.
»Kaj pa ni prav?« ga vpraša kralj in odloži žlico. Za njim so seveda položili vsi povabljeni žlice. Slastoznal pove: »Meso je sicer res od bele mlade kure, ki je jedla samo v mleiku namooen kruli, toda njena maii koklja je bila jezljiva in zato iina meso gTenko slast. Riž pa diši po mrličih..«
Vse prebledi in vsem se jed upre. Kralj pošlje po kuharja in zagrmi vanj: »Kje imaš spravljen riž?«
,»V zaboju iz cedrinih desak,« se strese kuliar.
Krailj poizfve, kje je riž kupljen, kje je zrasel. Kmet, ki je riž pridelal, zagotavlja, da je njiva že več stoletij last njegove rodbine pa da ni bil nikdar noben mrlič tam pokopan. Kralj ukaže zadevo preiskati — iščejo po starih zapiskih in doženo, da je bil kraj, kjer so usejali tisti riž, pred petsto leti res pokopališče.
Nato ukaže kralj, naj nasteljejo mlajšemu bratu za par laktov visoko samih svežih listkov vrtnic, potem naj to pregrnejo z najtanjo svilo. Na tem ležišču naj leži Tenkospal. Mora spati kakor v raju, je mislil kralj. Tenkospal se pa dvigne v jutru ves raztepen in toži, da ga boli vsaka koščica. Kralj ukaže, naj pregledajo na ležišou list za listom, ia re8 najdejo vmes dolg ženski las.
Kralj da Slastoznalu in Tenkospalu lepo stanovanje in obilo sužnjev. Slastoznal je potem na dvoru preskušal vse jedi, preden so smele na kra-ljevo mizo, Tenkospal je pa vsak večer preiskaval, če ni v kraljevi postelji skrita kaka nevarna reč.