NAŠA PROMETNA VARNOST
Preventiva za varnost mladih je slaba
V primetjavi devetih letošnjih mesecev z lanskim, labko zapišeino da je bila prometna varnost boljša. Tako je bilo v prvem pollelju manj prometnib nez-god s smrtnim'izidom (v primerjavj z lani), večje pa je biio število povzrorenih prometnih nczgod. Le-teh je bilo v prvem pollelju 71, v Ireljem tromesečju pa 71 prometnih nezgod, kar žal pomeni, da se promet-na vamost slabša. Ce k terau prištejemo še prometne nezgode v oktobni (v štirih primerih je bil zabeležen smrtni izid) labko ocenimo prometno vamosl kol zelo dabo.
Med vzroki prednjačijo: neprilagojena hitrost vož-nje gledc na prometne razmere, napake v križiičih. vožnja pod vplivom alkohola, napake pešcev pri prečkanju. neprimerna hitrost na prchodu za pešce, vožnja po nepravilni strani.
Zdo žalostno je to, a so v prometnih nesrečah s smrtnim izidom ugasnila predvsem življenj« mlado-lctnihoseb.
Čeprav je bilo v začetku šolskega leta pričakovati veijc sodelovanje narodne zaščite in KS predvsem pri varovanju šolarjev in prvošolčkov, temu z izjemo Polhovega Gradca. Rudnika in Velikih Lašč ni bilo tako. Zelo slabo vlogo so odigrale komisije za pre-ventivo in vzgojo v cestnem prometu v KS, saj se niso povezale s šolami, pa tudi ne z narodno zaštito in KK SZDL. V glavnem so bile vse naloge glede varovanja otrok zopet prepu&ene le delavcem So\ in milice.
Nasplob ni težko našteti 5c vrste ugotovitev, ki ponazarjajo vse prej kot spodbudno skrb za varnost v cestnem prometu. Naštejemo jih nekaj, v KSje malo ali skoraj nič prometne vzgoje za krajane, ki prebiva-jo v KS, starti se prcmalo vplivajo na vzgojo promet-ne vamost svojih otrok (puščajo jih, da se sami vozijo s kolesi po ulicah in cestah, ki so prometno nevarne), urejenih kolesarskjh stez na obmofju obiine ni (če so, so ozke in potekajo po pločnikih. na katerih je vrsta ovir), vse več je mladih in mladoletnih vozni-kov koles z motorjem (kupujcjd jim jih starši), ki pa so žal med udeleženci v ccstncm promeiu nediscipli-nirani - vožnja v dvoje, troje, brez prižganih luči, izzivanje ostalih . . .
Na naSi postaji milice so ob pisanju tega poroftla ic posebej izposUvili predlog, da se ua iolskih rodi-Idjskih sesUnkib opozori slarše, da sfcuiajo v kar ¦mjveiji meri vplirati na svojt otrokc - bodisi pri boji, pri voznji s kolesi oziroma rootornih koles . .., saj 80 iim oni vzor in prvi vzgojitelji iivljenja. Sole in miličnlki jim vsega tega v celoti ne morejo nuditi.
Zafptoto drži le-lo, da je potrebno pri zagoUvlja-nja pmmetDe vaniosti sodelovanje vseh dejavnikov v obimi in da so vse siie namenjene boljši varnosti s preventivnimi dejavDostmi, ne pa da se Laka lc na delavce milice, ki naj bi z represivnimi ukrepi vzpo-stavljali prometno varnost v oMini!