Čuk piše
Težko je čuku razumeti, kako čir-» doyito nežne živce imajo Ptujčani. Bogj^ vezakaj \\m to preklicano friotanje in; skavikanje čukove družine gre tako na; živce! A!i so ostri kljuni čukecov temu krivi ali pa v nočne skrivnosti prodira-joče oči pripadnikov čukovega in sovf-. nega rodu? Uganjka, hu[ša od babilon'-* ske zares! Ako najde kateri od tovari-t Š€v, kako nekdo frfota čez plot, ali mio-. fe kaj zato, da obvisi na ograji kos hlač ali ženskega krila? In akb izve kdo fz.-< tiiea nas za Rak skrivnosten sestan€k'i vendar ne more biti greh, ako to pora-* ča glavarju svoje družine, ki ima že to-liko tujih grehov ,,molčan[a k grehu bližnjega na vesti, da je že kar pkšast postal. In ako najdejo v 'Ptuju ali dru-god kako žalostno znamenitost bodisi
¦v salonu, v gcvzidu ali na cesti ali morc feaj čuk zato, <k se tako dejstvo ne da spraviti s sveta? — Zadnjič enkratsem zafrfoial v svrho kontrole svo'c druži-ne, hoteč se preprifati, če se lepo ob-naša. In glej spaka! Ali prav čujem? Poci menoj, od mene neopažena sta se pogovarjala dva ,,špispurgarja" — pol neniško, pol slovensko, divno i/menič-no. Joj kako sta udrihala po politiki in ljapon:ih, ki Kitajcem nedi^o miru. Sve-tovno krizo pa je zakrivil ,,dieser ver-idammte Cuk". Tedaj pa me j^e mmu-Ia molčeča potrpežljivost in sem ss o-glasil, frfotajoč tik nacl preplašeno dvo-jico: ,,U-u-hhuuu!'' Kako sta se reveža vstrasila!' Kar zasmilfila sta se jgni, ko ^ta ležala na oledenelih tleh starorim-ske ceste... — Ostali člani moje ciru-čine so mi referirali take čudne stvari, Jcaterih ne smem v resnem postnem Ča-isu dati na svetlo. Kako pa so vazru se 10 Pustu se zmenili s Kurentom, da re-sijo , toto krizo", pa itak veste. — Or-možki čuk tako pametno pik. da sem ga dal med dopise, takisto tudi središ-ifcega ,,Sršena." — iZdaj pa ^čujte na kratko poročila od drugod. —
Iz Levanjcev
je priletel vrbanjski čukcc in nn "rned nedolžnini smehom pripovedoval sle-idečo ljubezensko zgodbo : ,,Vrablov Francl in njegov »pri^atelj Juža sta pi-šla vabit. Serugov stric Zepa šo se za-drli naenkrat: ,,Ta pa je fepa, pre^men-fam čuk! — fZ grabljami skočil stric !je na Juža ,,horuk" in Juža po luftu sfrči fn blizu štalc odleti... Zepov Ju-ža, kr ocf Nežike trpi, da cudna 6o[e-čina mu krog srca brni, inel je usmi-JjenL?, ker že ve,. kaj zmore žalostno svce... Zdaj pa Juža, Zepov zet fn Ju-žj. Zcpov sin (Nr. I. und II.) skleni-$1 Lo na ;ezo pra-/o lepo zvezo. — Ce-«.iu'. je v iiubezm *bila kriza, vzeia'sta ;se Juža in pi Liz.. Zdi^ fara cd.i ^e ve?ciaf samo stnc Serugov Zepa, čez Jkrizio ?'dai načrte sk'epa. Nikar se fjufai
'^triček krize nič nt boj. sa^ vsi*te 'ma-mo radi in čutim'o s teboj! —. Ker so 'grablje skoro v mene priletele, so sov-ka me v varstvo vzele. Tam se potepal sern do pepelnične srede, za fasenk zve-!del za ra?ne sem vrbanjske zmede! —" Pa ko je- neka^ čvekal o gozdovih, loj-
:trah, dimnikih, teatru, p!eu, sem ga pik-nil paglavca po kljunii, da se ^e rriilo
Tazjokal. — Drugič moram sfrčati s:im
*.v tiste beie kraje, da bom vldel, kaj je
-¦resnica na vsemf ^DrugiJna] potrpijo do prlhodnič!)