Meškova 21 /62380 Slovenj Gradec tel.: 10602) 41-245, 41-818/fax: 10602) 42-600
ITRGOVSKOPODJETJE^ SLOVENJ GRADEC
TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC
Šolska ulica 2 Tel.: 0602 41 127 Fax: 43 756
Trgovsko podjetje Žila poslovalnica DISKONT, Celjska cesta 116, Slovenj Gradec
^ velika izbira živilskega blaga, alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter piva
^ pralnih praškov, čistil in kozmetike gospodinjske potrebščine vse po izjemnih DISKONTNIH CENAH ŽILA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI
tel.: (0602) 83-641, 83-652, fax: 0602 83-997
VELEPRODAJA
trgovcem in gostincem iz skladišča v Slovenj Gradcu tel.: 0602 42-551, 42-553; fax: 0602 42-214
prehrambeni izdelki, čistila, pralni praški, galanterija, alkoholne in brezalkoholne pijače
MALOPRODAJA
v lastnih poslovalnicah
samopostrežni trgovini, diskont in bife v Dravogradu; samopostrežna trgovina v Slovenj
Gradcu; samopostrežna trgovina v Topolšici
ZA K.UPCE NAČRTUJEMO MESEČNE PRODAJNE AKCIJE
OD TOD - Za Vas, Vsak Dan - POVSOD
Karikirano
ffarafta <a[IEl ©feilteKsa ©wi^3fe3
Mala četica junakov spravila se vleči vrv, eden vol in par lisjakov, a četrti bil je črv.
Vol bi vlekel, pa ne more, mu med parklji spolzne štrik, od lisjakov nič podpore ne dobi skopljeni bik.
Njima dvema prava figa, kdaj je delo, praznik, post, ker lisjaka najbolj briga, kje je kakšna kurja kost.
Črv pa gleda, nič ne vidi, (on še vida ni razvil), če se vleka jim izpridi, zna edini biti kriv.
Vrla četica junakov spravila se vleči štrik, zadnji glista, par lisjakov,
a taprvi bivši bik.	-iv-
•	Nekateri se čutijo ogrožene, če ne morejo koga napadati.
•	Bolj se bomo pustili, bolj se bomo postili.
•	Z vsako novo vlado se poveča poraba vprašajev.
•	Država je kot greznica: manjša je, prej je polna.
•	Zlikani najbolj mečkajo.
NIKO
VSEBINA
X Radioaktivnost
v mežiškem rudniku
4
X Bolnišnica Slovenj Gradec: dobre in slabe novice 6
X Odbojkarji
Fužinarja na cesti
7
X Intervju:
Vinko Cajnko
8
X Plodovi
samoprispevka v Dravogradu
15
X Dravska dolina: upokojenci se organizirajo
19
v
X Črna ima galerijo
22
X Smrt v gozdu
28
Na naslovnici:
Pustna lepota
Foto: Ivko
PREPIH Koroški časopis.
Izdaja ČZP Voranc do.o.
Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik.
Računalniški prelom:
Grafični studio Ivko, Ravne.
I Trsk: Trskama ODTIS Ravne.
| Naslov uredništva:
Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904.
Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje . časopis med proizvode iz 13. točke tarifne šL 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo.
V ospredju
ZDAJ PA ŠE TO: RADIOAKTIVNOST V MEŽIŠKEM RUDNIKU
Mežica smo izdali tri odločbe, ki kratkoživih potomcev in z lanskem letu se je s potopitvijo se nanašajo na zmanjšanje sevan- odločbo predpisal, da so potreb- spodnjega dela rudnika zračenje ja rudarjev, prvo od teh smo izdali ne mesečne meritve. O tem je bistveno izboljšalo. Poleg tega je leta 1993-Vse odločbe pa gredo v rudarski inšpektor obvestil tudi narava naših zapiralnih del smeri, da se sanira stanje in zdravstvenega inšpektorja, ki je takšna, da veliko del opravljamo zmanjša izpostavljenosti sevanju, prevzel vse aktivnosti na tem zunaj, to je sanacija hald in
		
Rudnik	Obmotìe Bq/nr	Povprečje Bq/m3
Mežica -Graben	590 - 76900	1419±498*
Idrija	185 - 1050	658 ±254
Velenje - Preloge	70-655	171 ±160
Trbovlje	30 - 400	129±126
Zagorje	100 - 445	264±151
Hrastnik	50 - 135	102±35
Laško	95 - 455	281±118
Senovo	250 - 465	334±94
* meritev 76900 Bq/m' ni upoštevana		
judje v zgornji Mežiški dolini se te dni upravičeno sprašujejo, kaj neki jih v tem koncu še čaka: po ekološki nesreči na Glancniku so na dan prišli podatki o sevanju radona v jamskih rovih. Nekateri skušajo to sevanje prikazati kot nedolžno, vendar pri tem ne kaže prejudicirati in velja počakati na rezultate zdravstevnih analiz, saj so vsi zaposleni rudarji že bili na pregledu. Današnje vodstvo rudnika svinca in cinka trdi, da za sevanje do leta 1993 ni vedelo. Vendar resnica ne odgovaja povsem besedam rudniških mož, saj so bile prve meritve radona v jami opravljene že v letih od 1975 do 1985. Ljudje v jami pa so bili izpostavljeni večjemu povprecenmu radiaktivne-mu sevanju kot denimo v krški nuklearki ali rudniku urana Žirovski vrh.
Leta 1994 je bilo evidentiranih v Sloveniji 2600 delavcev, ki delajo z viri ionizirajočih sevanj, vendar pri nobenem od njih ni bilo zaznati prekoračitve mejne vrednosti 50 mili sievartov (mSv) za profesionalce. Poseben primer pa so jame mežiškega rudnika, kjer so v zadnjih letih v posameznih delih rudnika odkrili prisotnost radona in njegovih kratkoživih potomcev. Od konca leta 1993 opravljajo redna mesečna merjenja ter redne usmerjene zdravniške preglede za tista najbolj izpostavljenih mestih, kjer je letno možno prejeti več kot 15 mSv.
LETA 1994 PREVELIKA DOZA ZA 21 RUDARJEV
Mag. Jože Šamu, glavni zdravstveni inšpektor Republike Slovenije, je povedal:. “Rudniku
Stanje v mežiškem rudniku se v zadnjem času bistveno izboljšuje in sedaj čakamo na celotno poročilo o zdravstvenem stanju rudarjev, ki naj bi ga dobili v obdobju dveh mesecev.”
Danilo Pudgar, diplomirani inženir rudarstva, direktor podjetja Rudniki svinca in cinka Mežica (podjetje je v večinski državni lasti in v zapiranju), pa dodaja: “Republiški inšpektor za rudarstvo je v letu 1993 ugotavljal, da je na posameznih mestih v jami prisotnost radona in njegovih
področju. Te redne mesečne meritve pripravlja pooblaščena organizacija za ionizirajoče sevanje, to je ekipa Rudnika urana Žirovski vrh. S celotno problematiko pa se ukvarja tudi Inštitut Jožef Stefan. Podatke meritev imamo za leto 1994 in 1995: leta 1994 je bilo 21 rudarjev, ki so prejeli večjo dozo od dovoljene, v letu 1995 pa se je stanje bistveno izboljšalo, saj ni bilo rudarjev, ki bi prejeli večjo dozo od dovoljene. V tem času smo v rudniku seveda opravili dva ukrepa, ki sta izboljšala stanje. Rudnik je naravno zračen in v
udorov, kar pa pomeni, da so delavci manj prisotni v jamskih rovih. V letu 1994 je tako srednja aritmetična vrednost prelimini-ranih doz znašala 34,7 mSv, mediana pa 35,8 mSv. V lanskem letu pa je bila projekcija za aritmetično sredino 17,4 mSv, mediana pa 15 mSv.”
Danilo Pudgar nadaljuje, da so z3 leto 1994 pri izračunu upoštevali kot da so delavci bili vseh osen1 ur v jami. Na inštitutu Jožef Stefan pravijo, da so bile ocenjen^ ekspozicije za to leto nerealno
visoke in precenjene in bi jih po njihovem mnenju lahko znižali za 20 odstotkov. Za lansko leto pa so za vse rudarje že upoštevali dejansko prisotnost na delu po “šihtni” knjigi, kar po mnenju strokovnjakov na inštitutu predstavlja realnejše stanje radiološke situacije.
Ob takšni korekciji doze bi se omenjeno aritmetično povprečje 34,7 mSv zmanjšalo na 28,8 mSv. Ob oceni, ki ni popravljena, je bilo v letu 1994 od 182 delavcev, ki so delali v jami, 41 takšnih, pri katerih je bila mejna doza prekoračena. Ob upoštevanju korekcije in znižanja za petino, bi bilo dvanajst delavcev, kjer je bila prekoračena mejna vrednost 50 mSv. Ob upoštevanju še, denimo, deset odstotne negotovosti pri meritvah, pa bi se število prekoračitev pojavilo pri 21 delavcih. Najvišje vrednosti doz za delavce ne presegajo 60 mSv na leto. Ob tem se seveda postavlja tudi vprašanje, kaj in kako pa s starimi knapi, ki so sedaj upokojenci in so dolga leta delali v jami mežiškega rudnika. Danilo Pudgar pravi, da so bile največje doze na koti 300, kjer pa smo uvajali tudi dodatno umetno prezračevanje, ta kota pa je danes potopljena. Na koti 300 pa pred dvajsetimi in več leti še nismo odkopavali rede, saj je intenzivno poglabljanje potekalo šele v zadnjem času.
VEČ KOT NUKLEARKA IN ŽIROVSKI VRH
In kaj sploh pomenijo opisane doze v mežiškem rudniku? Sieverti in bequereli ljudem, ki niso iz kemijske stroke, ne povedo veliko, zato je po tej plati najlepša primerjava s krško nuk-lelarko ali Rudnikom urana Žirovski vrh, ki sta dva osrednja jedrska objekta v državi. V jedrski elektrarni Krško, kjer imajo organizirano službo za radiološko zaščito, so si še sprejemljivo mejo 50 mSv v internih aktih znižali na 40 mSv, vendar je v lanskem letu bila povprečna efektivna doza delavca v nuklearki med enim in dvema mili sievarta. Zanimiva primerjava je lahko tudi Rudnik
V ospredju
Žirovski vrh, ki je od leta 1990 dalje v postopku zapiranja. Leta 1994 je bila efektivna doza obračunana na 72 delavcev tega rudnika. Najvišja obračunana letna efektivna doza posameznika je bila 3,14 mSv (ozadje je odšteto), kar predstavlja kakšnih šest odstotkov mejne vrednosti 50 mSv.
Sevanje radona v mežiškem rudniku merijo ob vhodu v jamo, v nadzorniški pisarni in posameznih odkopih, torej na vseh točkah, kjer se delavci zadržujejo. Meritve na vhodu pokažejo minimalno prisotnost radona, na koti 300 in še nekaterih deloviščih pa je prihajalo do velikega preseganja radona. Danilo Pudgar pravi, da je sreča v tem, da so delavci v vseh letih veliko krožili po deloviščih.
Avtocenter Meh 0000
' ■■	'	■ ' '■ . -!■ i. M '-*+,**&	-—i <
Koroška 7d, Velenje © 063 852 955, 856 824
Vozila Audi 1996 že v zalogi
A4 že od 41.406 DEM
A6 že od 47.997 DEM
Ugodni kreditni pogoji in leasing.
Vodstvo mežiškega rudnika danes trdi, da za radon vedo od leta 1993, prej pa so o njegovi pristonosti le predivdevali. V lanskoletnem Poročevalcu republike Slovenije pa smo odkrili podatke, ki kažejo drugačno podobo. Merjenje radona in podatki o koncentracijah so znani že dve desedetji, res pa je, da je Pudgar direktor tega podjetje la kakšni dve leti.
Prve meritve radona v Sloveniji so opravili leta 1969 v Rudniku urana Žirovski vrh. Med leti 1975 in 1985 so na Institutu Jožef Stefan izvajali meritve radona v kraških jamah, zdraviliščih in rudnikih ter meritve radona in radija v vodah. Že takrat so na tem inštitutu izmerili, da je v mežiškem rudniku (revir Graben) izjemno visoka koncentracija radona. Povprečna koncentracija radona v zraku v mežiškem rudniku je znašala 1419 bekerelov v kubiku zraka (Bq/m3), v idrijskem rudniku 659 Bq/m3, drugod pa so bile koncentracije precej nižje. Radon je radioaktivni žlahtni plin, ki je hkrati najtežji plinasti element. V premogovnikih, kjer imajo umetna zračenja, radon ni problematičen. Drugače je v Mežici, kjer se je jama večinoma zračila po naravni poti in postavlja se vprašanje, zakaj bivše vodstvo tega podjetaja, ki je pred dvajsetimi leti zvedelo za te |xxjatke, ni ustrezno ukrepalo?
(mp)
Vedno več ljudi se odloča za vozila AUDI - oni že vedo, zakaj.
Vozila Audi pri pooblaščenem prodajalcu.
Izobraževanje za obrtnike in podjetnike
PODJETNIŠKA AKADEMIJA
VEČERNA ŠOLA PODJETNIŠTVA
Rimski vrelec, Kotlje
PET MODULOV - 90 ur
-	PODJETNIK IN VODENJE PODJETJA
-	MARKETING
-	PODJETNIŠKI MANAGEMENT IN ORGANIZACIJA
-	EKONOMIKA IN FINANCE
-	KADROVSKI MANAGEMENT
Organizatorji: GEA COLLEGE Ljubljana, GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE, ZDRUŽENJE PODJETNIKOV, OBRTNA ZBORNICA SLOVENIJE IN POSPEŠEVALNA MREŽA ZA MALO GOSPODARSTVO NA KOROŠKEM
pričetek: 5. m aree 1996
Usposabljanje bo potekalo ob TORKIH in ČETRTKIH od 18"’do 20"
Dodatne informacije vam lahko posredujejo:
-Gospodarska zbomica-Območna zbornica Koroška,
Tatjana KUPNIK, telefon: 83-080 (zbiranje prijav)
-	Vse štiri območne obrtne zbornice
-	Koordinator Večerne šole podjetništva:
Marina LESKOVEC, telefon 23-821 (Upravna enota Ravne)
- Koordinator Pospeševalne mreže:
Dušanka KOTNIK, telefon: 41-151 (Upravna enota Slovenj Gradec)
- ostale upravne enote
Aktualno
V bolnišnui Sloveni Grade« odprto samoplačniška ginekološko ambulanta
Rentgenologija povsem prenovljena, na ginekologiji spremembe na slabše xa pacientke
Računalniško vodeni tomograf - nov aparat v bonišnici
_ _ bolnišnici Slovenj ■ V Gradec so pred krat-kim slovesno odprli W prenovljen rentgeno-loški oddelek, v katerem so tudi povsem nove naprave. Računalniško vodeni tomograf, travmatološko skeletni aparat in aparat za diagnostično slikanje ter dnevna temnica sodijo med najsodobnejšo opremo, brez katere današnja rentgenologija težko shaja. Naložba v prenovo in aparate je bolnišnico stala dvesto milijonov tolarjev, pri čemer so si morali pomagati s tujimi krediti.
Ob odprtju oddelka je direktor bolnišnice primarij dr. Drago Plešivčnik dejal, da sicer nekateri menijo, da je to že preveč, vendar pa po njegovem mnenju razkošja ni nikjer opaziti. Dosedanji dolgoletni vodja tega oddelka dr. Bogomir Celcer. ki odhaja v pokoj, njegovo mesto pa prevzema dr. Sašo Rainer, je ob tej priliki dejal, da si še pred petimi leti niso upali niti razpravljati o tem, kar ima in kar je danes rentgeno-loški oddelek. Pacientom s Koroške bo poslej prihranjena marsikatera pot, saj so se doslej
morali zaradi nekaterih preiskav voziti v Celje ali v Maribor. Računalniško vodeni tomograf namreč med drugim omogoča tudi zahtevne preiskave glave in mehkih organov v telesu. Zadovoljstvo ob novi pridobitvi pa je zasenčil odnos Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije (ZZZS), ki po besedah dr. Celcerja ni pripravljen plačevati storitev, ki jih bodo opravljali s tomografom.
SAMOPLAČNIŠKA GINEKOLOŠKA
AMBULANTA V BOLNIŠNICI
Žal je nov zakon prizadel številne ženske. Primarij dr. Plešivčnik je namreč januarja izdal odredbo, da se v specialistični ginekološki ambulanti v bolnišnici s prvim februarjem ne smejo več opravljati preventivni ginekološki pregledi. ZZZS namreč ne priznava bolnišnici tega dela in ga tudi ni pripravl-
jen plačati. V bolnišnici so si prizadevali argumentirano dokazovati, da lahko tak ukrep povzroči precej težav, vendar je bilo stališče slovenskega razširjenega strokovnega kolegija za ginekologijo, da je v OE Ravne dovolj ali celo preveč ginekologov, zato bolnišnica naj ne bi opravljala dispanzerske dejavnosti za ženske.
V	bolnišnici, kjer so v specialistični ginekološki ambulanti dolga leta opravljali preventivne ginekološke preglede, so se odločili za uvedbo samoplačniške ambulante, da bi vsaj deloma omilili nastali položaj. Ni namreč malo žensk, ki so deset in več let hodile v to ambulanto na preglede k “svojemu” zdravniku in jih v zadnjih dveh leti od tega niso odvrnile niti dolge čakalne dobe.
Od prvega februarja dalje preventivnih pregledov, na katere so se ženske same naročale, ni več. V specialistični ginekološki ambulanti bodo spremljali do poroda le še nosečnice, ki so jih obravnavali - že doslej, sicer pa brez napotnice ali v nujnem primeru ženske v to ambulanto ne morejo več.
V	samoplačniški ambulanti bo treba za preventivni pregled odšteti 5.200 tolarjev, za ginekološki ultrazvočni pregled pa 2.600 tolarjev. Ambulanta bo odprta med tednom v popoldanskem času od 15. do 17. ure in dve uri tudi v soboto dopoldne. V čakalnici bodo mesečno objavljali, kdaj bodo posamezni specialisti delali, ti namreč lahko delajo samo v času, ko v bolnišnici nimajo obveznost i.Q
(ar)
Tekstilna industrija OtLški vrh
Toplina noči Intimnost dneva Občutek sanj
TEKSTILNA INDUSTRIJA
Otiški Vrh d.o.o.
Otiški Vrh 53
26373 Šentjanž pri Dravogradu Tel.: 0602 85 234, fax: 85 279
□	oblačila za noč in jutro
□	jutranje halje in kopalni plašči
□	ženske in otroške hlačne nogavice
Aktualno

Športna dvorana pri OŠ Prežihov Voranr, ki je namenjena tudi večjim kulturnim prireditvam (na tribunah je prostora za okoli 450 ljudi) je bila zgrajena pred dvajsetimi leti. V začetku devetdesetih let je tedanji lastnik Železarna Ravne prenesel to premoženje na občino. Stari izvršni svet občine Ravne si je ob koncu mandata zadal nalogo, da bo najprej saniral telovadnico v Mežici (to se je tudi zgodilo), temu pa naj bi sledil nov parket in streha nad športno dvorano na Ravnah. Vendar je občina Ravne-Prevalje v lanskem letu dogovorjeno prioriteto spremenila in z občinskimi sredstvi obnovila telovadnici na Prevaljah in pri osnovni šoli Koroških jeklarjev. Bile so dane obljube, da bo sanacijo športne dvorane pri OŠ Prežihov Varane opravljena od 15. decembra lani do sredine letošnjega januarja, vendar se to ni zgodilo. Osnutek odloka o proračunu občine Ravne-Prevalje predvideva za to leto za investicije in investicijsko vzdrževanje 157 milijonov tolarjev in nemara bodo naložbo končali v tem letu.
Nedavno pa je precej polna športna dvorana pri OŠ Prežihov Voranc lahko v živo doživela problem vzdrževanja Športnih objektov v MežiSki dolini. Odbojkarska tekma 1 B državne lige med Fužinarjem in Črnučami je namreč bila prekinjena: s
stropa se je vlila voda in zaradi varnosti igralcev je sodnik zažvižgal konec srečanja.
“V odbojkarskem klubu Fužinar smo resno zaskrbljeni, da nam bodo prav problemi s športno dvorano preprečili uvrstitev v 1 A državni odbojkarsko ligo. Odbojkaiska zveza Slovenija nas je že trikrat opozorila, da bo zaradi dotrajanega parketa, v katerem so luknje, prepovedala igranje v tej dvorani. Naša članska ekipa sedaj s šestini! točkami vodi v 1 B ligi in smo na pragu 1 A lige. Zadaj imamo kar tri pionirske ekipe, kadeti so bili lani državni prvaki, mladinska ekipa nastopa v finalu državnega prvenstva. Z ogromnimi napori smo (Klbojkarski klub Fužinar z vsemi selekcijami spet spravili v slovenski vrh in odbojka je v tej občini že nekaj časa opredeljena kot prioritetni šport. David Slatinšek, Bogdan Kotnik in
Janko Tone pa so tudi državni reprezentanti," pravi Robert Stopar, strokovni vodja vseh selekcij odbojkarskega kluba Fužinar.
Stane Osojnik, ravnatelj OŠ Prežihov Voranc, ki je bil v prejšnjem mandatu tudi član IS in zadolžen za Šolstvo in šport, je iz takratnega IS izstopil marca 1994 prav zaradi dejstva, ker si po njegovem prepričanju v občini niso znali postaviti pravih prioritet. Na novo so uredili umetno zasneževanje smučišča na Poseki, gradili igrišča za tenis in pripravljali projekte za tartan na atletski stezi, na drugi strani pa so propadale telovadnice. Samo vzdrževanje (elektrika, ogrevanje) brez najmanjših in najnujnejših investicij stane šolo 300 tisočakov na mesec. Ko je bila telovadnica še železarska last, je šola plačevala železarni za uporabo telovadnice sprva po 25 mark na uro, ob zamenjavi vod-
stva v družbi De profundis pa 50 mark. Danes dobijo klubi toliko občinske dotacije, da bi komajda zadoščalo za plačevanje najemnine za občinske telovadnice in v občini je sedaj stanje, ko večina športnih klubov teh najemnin ne plačuje.
Odbojkarji Fužinarja so se sedaj znašli v precej kritičnem položaju. Poleg tega, da nimajo dovolj denarja za normalno delo-vanej kluba, so se pojavili tudi problemi z dvorano. Ostane jim pot v Mežico, kjer seveda ne bo toliko podpore s tribun kot pa v matični dvorani. Načrti odbojkarjev pa so veliki: ob letošnji osvojitvi prvega mesta v 1 B ligi bi se lahko z okrepitvami (oba Umauta in Bojan Mlakar) potegovali tudi za naslov državnega prvaka v 1A ligi. Ali bo dvorana tista, ki bo to onemogočilaiO
(ok)
VSE ŽIVLJENJE JE POSVETIL ŠPORTU...
Naš tokratni gost je Vinko Cajnko, človek, ki je vse svoje življenje posvetil športu. Delo in življenske poti so ga pripeljale na Koroško, v Slovenj Grader, kjer je vodil in organiziral premnoge dejavnosti. Posebej rad je imel rokomet ter ljubiteljsko množično športno dejavnost. Dolgih sedem desetletij je v Mislinjski dolini kot organizator zbiral drobne utrinke, ki jih je napisal in izdal v mnogih športnih almanahih.
Vabimo vas, da prisluhnete dobitniku mnogih priznanj in mnogih nagrad, med njimi tudi našega najvišjega športnega priznanja, Bloudkove nagrade, gospodu Vinku Cajnku.
Gospod Cajnko, s športom se niste prvič srečali na Koroškem. Zapisali ste se mu ie davnega leta 1921 v ormožu.
Da, v Ormožu sem bil aktiven kolesar in nasploh Športnik v domačem Sokolu. Bil sem registriran član - dirkač kolesarskega kluba iz Ormoža. Tudi kadrovski rok sem odslužil pri očetu slovenskega kolesarstva, podpolkovniku Jakliču, komandantu prvega kolesarskega bataljona v Ljubljani. Ta mi je položil na srce, naj ustanovim kolesarski klub v Slovenj Gradcu. In tako smo se pozno jeseni leta 1933 v restavraciji Cajnko zbrali Športniki Mislinjske doline in razpravljali o ustanovitvi Športno kolesarskega kluba in o njegovem imenu. Na tem sestanku sem bil zadolžen, da so povežem s takrat najmočnejšim klubom “Penin” iz Maribora.
Tako smo 11. marca 34. leta imeli ustanovni občni zbor Športnega in kolesarskega kluba “Mislinja", 8. julija pa otvoritveno kolesarsko dirko, ki je bila prava manifestacija kolesarskega Sporta v Mislinjski dolini.
Največje športne uspehe beležite kot kolesar. Kaj vam je najbolj pri srcu?
Vsekakor začetek mojega aktivnega kolesarskega nastopanja v Slovenj Gradcu leta 1934. S ponosom povem, kar Štejem med velike organizacijske uspehe, da smo ravno v Slovenj Gradcu organizirali prve mednarodne kolesarske dirke v takratni Jugoslaviji. Te so bile 14. julija 1937 leta in se jih je udeležila vsa elita
slovenskega, jugoslovanskega in tudi avstrijskega kolesarskega Sporta.
Pravzaprav bi lahko rekel, da je bil to moj velik uspeh in tudi za
Slovenj Gradec je bila tekma enkramo doživetje. Toliko ljudi je bilo zbranih! Kar celo mesto je bilo na mednarodni dirki. Dirka je bila dolga 100 kilometrov - od Slovenj Gradca v Celje in nazaj. Sam sem imel kot dirkač smolo, saj nas je Sest trčilo pri Velenju, na križiSču proge v ovinku. Trije smo morali odstopiti. Meni se je zlomilo prednje kolo. Žal mi je predvsem zato, ker lahko trdim, da Se nikoli prej nisem bil tako temeljito pripravljen, tako telesno kot
duSevno. 2 naSimi fanti, z vso naSo ekipo, smo se dolgo časa pripravljali in vadili, naredili smo celo tridnevni trening. A zgodilo se je pač to. Pa sem bil vse do
Velenja med tridesetimi v vodilni skupini.
Na Koroškem ste poznani kot neutrudni organizator množičnih nastopov, številnih tekmovanj. Je bilo težko orati ledino?	,
Ko sem končal meSčansko Solo, sem se Sel v Ormož v trgovine učit. Leta 1929 sem pričel svojo pravo Športno kariero. Kar smo prej delali pri Sokolu, ni imelo
tekmovalnega značaja, pri kolesarskem druStvu “Drava” pa sem starta! s petim, Šestim mestom in tam sem pravzaprav začel s kolesarskim športom. Tu sem potem tudi žel nekatere uspehe. Res nisem nikoli bil prvi, bil pa sem vedno v špici.
Po odsluženem vojaškem roku sem nadaljeval z ustanovitvijo športnega kolesarskega kluba “Mislinja” v Slovenj Gradcu in tu sem bil izvoljen za načelnika kolesarske sekcije. A en klub za celo koroško regijo - to je premalo! Tako sem bil pobudnik za ostale kolesarske kitite, tako športnega kluba “Slovan” v takratnem Guštanju (Ravne), na Prevaljah kluba “Korotan”, pa športnega kolesarskega kluba "Peca” v Mežici.
Vsi skupaj smo spadali pod Mariborsko kolesarsko podvezo in je zato med nami večkrat prihajalo do sporov. V zvezi so bile namreč nemogoče razmere, kajti bila je v rokah nemčurjev. To nas je vzpodbudilo, da smo se osamosvojili, še zlasti, ker me je kot zavednega Slovenca motilo (pa tudi kot športnika in člana Sokola) nemško, švabsko govorjenje. Tako smo že leta 1936 ustanovili KOROŠKO KOLESARSKO ŽUPO, ki po pravilih pravzaprav ni bila dovoljena, a smo leta 1938 od kolesarske zveze Jugoslavije s sedežem v Zagrebu dobili dovoljenje, da lahko ustanovimo podzvezo s sedežem v Slovenj Gradcu. In smo postali samostojni.
Znani ste tudi po tem, da ste organizirali prijateljske sestanke z našimi svetovno znanimi športniki Kdo so bili vaši gostje in kako so bili na Koroškem sprejeti?
Tako je predsednik ŠZS Slovenije dr. Rajko Šugman predal Vinku Cajnku zlato plaketo športne zveze Slovenije.
Toliko pomembnih osebnosti je bilo med nami: Ljubič, Grgac, Faninger, in naš olimpijec v Berlinu Franc Gartner. Na olimpijskih igrah je bil leta 1936 na osmem mestu, kar je bilo takrat in je še zdaj za nas velik uspeh. Ne smemo pozabiti na Štirna, in... Joj, toliko jih je, da nikakor ne morem našteti vseh zaslužnih mož. Če bi delal obračun, bi moral omeniti več kot sto zaslužnih kolesarjev. Med goste, na katere sem posebej ponosen in sem vesel, da so bili v Slovenj Gradcu, štejem Leona Štuklja, našega najbolj znanega olimpijca in našega najzaslužnejšega športnika vseh časov. Kot drugega na tej lestvici uvrščam Toša Primožiča, ki je bil svetovni prvak na bradlji in olimpijski član sokolske reprezentance Jugoslavije.
Našo največjo povojno športno zvezdo Mira Cerarja smo tudi gostili v Slovenj Gradcu. Še dolgo bomo čakali, jaz gotovo ne bom dočakal, da bi dobili športnika takega kova. Je odličen telovadec in vzoren športnik. Zelo vesel in ponosen sem, da sem bil dolgoletni prijatelj Janka Gregoriča, ki se je tudi udeležil naših spominskih krosov. Od vseh olimpijcev, reprezentantov sem vesel znanstva z Mihaličem.
Tudi po vaši zaslugi je v Slovenj Gradcu šport bil in je tako množičen. Veliko članov je imel klub Partizan v mnogih sekcijah. Vem pa, da je vam najbolj domač rokomet, kajne?
Da, po kolesarstvu smo nastopili z rokometom. Sam sprva nisem bil navdušen, a naša pobudnica Ida Anderlik, Ptujčanka in načelnica takratnega fizkulturne-ga društva v Slovenj Gradcu, je kot navdušena rokometašica in nekdanja igralka “Drave” iz Ptuja pridobila tudi mene za rokomet. To je bilo leta 1954. Pa so naši pionirji šli na prvenstvo v Ljubljano in garnitura najmlajših je že kar prvič osvojila drugo mesto. To me je prepričalo, da sem ves presenečen rekel: vse za rokomet! Tako se je začelo. Z raznimi tekmovanji smo postali štirikrat prvaki Slovenije in se uvrstili v drugo zvezno ligo. Danes moram priznati: to je bil šport številka ena!
Ponašate se z veliko nagradami. Za vami je kar nekaj jubilejev.
Kaj pa je za vas osebno največje
Intervju
priznanje? Je to Bloudkova nagrada, priznanja mesta Slovenj Gradec ali kaj drugega?
Veste, preko 60 priznanj imam, pa veliko diplom. Vse od Partizana Jugoslavije, gimnastične zveze rokometne zveze, Zveze telesnih organizacij. Avto moto društva, polno zveznih priznanj: da ne govorim o republiških. Vsekakor pa je največje priznanje za kakega športnika - bodisi Bloudkova plaketa ali pa Bloudkova nagrada. Sem nosilec obeh. Zelo sem ponosen, da sem dvoje tako visokih priznanj prejel tudi jaz.
Vaš osnovni poklic ni bil povezan s športom, saj ste bili komercialist.
Zaposlen sem bil v rudniku Trbovlje v nabavi jamskega lesa, pozneje pri Gorjani iz Ljubljane kot komercialist. Tako sem obiskoval številna podjetja in imel priliko povezovati stike z odgovornimi in pomembnimi ljudmi ob raznih priložnostih. Recimo takrat, ko smo ob obletnicah Partizana izdajali najrazličnejše brošure. Tako so nam ta podjetja dajala prispevke, inserate, tem bi danes rekli sponzorji, in od teh sredstev ni bilo treba odvajati davkov.
Meni kot predsedniku in društvu Partizan so ta znanstva koristila. Kamorkoli in kjerkoli sem prišel, povsod so me poznali. In to sem pošteno izkoristil. Poznali so me številni ljudje in sam sem pač 'Tehtal" in dobil. Povsod sem naletel na razumevanje, ki mi je vedno prišlo prav in je vplivalo na naše delo. S pomočjo takšnega načina financiranja smo lahko izdajali brošure, tudi v velikih nakladah, kar ogromno stane.
Kako pa ocenjujete današnji koroški šport in naše športnike?
Ne bi ocenil samo koroški šport. Sem v velikih skrbeh za ves slovenski profesionalizem. Ogromno je primerov, kjer se več ne vidi, kje smo. Recimo Ravne, ki so nekoč imele “Fužinarja” na zavidljivi višini. Slovenjgradčani smo nekoč imeli rokometaše na višku, zdaj pa toliko, da še lezejo... Na Prevaljah imamo zdaj podjetje, ki je povezano z nogometom. Igrajo v slovenski ligi za Prevalje, a kot sem nedavno slišal, med igralci ni niti
enega Prevaljčana. Razumete? To je čisti, pravi profesionalizem, kjer je v igri denar. Veliko denarja. Tega pa se moramo bati, kajti med profesionalci prihaja do velikih, ogromnih zahtev. Takšna in tako težka bremena bo stežka prevzel kak kolektiv. Zdaj ni več veliko državnih podjetij, a še tista, ki so, so v nezavidljivih položajih. Mogoče je zdaj tu še Prevent, pa Nova oprema, privatnikov pa ni! In če bo kdaj kak privatnik kaj dal, bo želel za to uveljaviti svoje interese. Zato sem zaskrbljen za Prevalje. Pa ne samo jaz. Pred časom sem govoril z enim od športnih delavcev v Ljubljani. Rekel je nekako takole: V Sloveniji imamo nekaj manj kot dva milijona prebivalcev, pa veliko športov in športnikov, ki bi naj bili naj, naj... Tu so smučarji, košarkarji Smelta Olimpije, pa še in še... Toda, kje bodo ti športniki jemali denar, da bodo vzdrževali svoje klube?
Oprostite mi in nikar mi ne zamerite: smo mala Slovenija in vsi bi radi bili v ligah, vsi bi radi tekmovali zunaj in radi bi imeli več in še več!
Ta naša ljuba Slovenija in tudi naša draga Koroška tega ne bo vzdržala. Ne more, saj ni denarja!
Vaši načrti za naprej?
V športu? Veste kaj, pri tej starosti (osemdeset let) sem vesel, da še kdo pride in da mu dam kake nasvete. Res je, da se še vedno zanimam za razne športe in da, kadar imam pač čas, grem tudi na kakšna tekmovanja. Veliko presedim ob televiziji in imam, kot vidite, kar veliko zabave. Pač pa zdaj na starost nisem več član nobenega upravnega odbora, ker sem prepričan, da sem za šport naredil (kar 41 let sem bil predsednik Partizana) vse, kar je bilo v koroški regiji možno. **********
Gospod Cajnko nikakor ne kaže let ne skrbi, ki jih je kot človek in športnik preživljal v aktivnih letih svojega pestrega življenja. Tudi bolečin ne pokaže, vseh tistih bolečin, ki so njemu in njegovim dragim pokazale marsikatero krivico, ki je niso zaslužili. Kot športnik s srcem in dušo je vse počasi prebolel. On in njegovi domači. In zato mu, ne samo kot športniku, marveč kot človeku, čestitamo za bogato življenje in mu zaželimo prijaznost med nami vnaprej. Za še mnoge jubileje, spomine, obletnice, nagrade...□
T. Repnik-Vmjuk
DA SMO VAM BLIŽE, KO NAS POTREBUJETE !
080 - 19 - 20
PRVA BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA ZA NAROČANJE OBISKA ZAVAROVALNIŠKEGA ZASTOPNIKA,
PRVA TOVRSTNA ŠTEVILKA,
KJER Ml PLAČAMO STROŠKE VAŠEGA POZIVA!
NAJLAŽJE! NAJHITREJE! NAJKVALITETNEJE!
TAKRAT, KO IMATE VI ČAS!
TAM, KJER VAM NAJBOLJ USTREZA!
Kako skleniti zavarovanje zase, za svoje bližnje ali za svoje premoženje?
Preprosto!
Pokličite brezplačno telefonsko številko 080 -19- 20
iz kateregakoli kraja v Sloveniji brez dodatne pozivne številke.
24 ur na dan nam lahko poveste, kdaj in kje vas naj obišče naš zastopnik.
Če želite, bo pri vas najkasneje v 48 urah!
Anketa
Od leve proti desni: Vinko Cehner, Vera Zdovc, Ferdo Uršej, Stanka Kac, Dani Prošt in Vlado Krejan
^2 UJiji)J J11/JJ D
mm® QO/AIIQ®!!) S/AtDQWdm™37
ŽIVLJENJSKI KROG
Življenjska zavarovanja Zavarovalnice Triglav
So trenutki, ko pomisliš... Ali bo trajalo? Ali bo življenje prijazno z mano in z mojimi?
So trenutki, ko znaš mimo pogledati v čas, ki prihaja. Brez strahu, brez tesnobe. Ker ves, da lahko vsaj malo zanesljivosti zagotoviš sam.
S premišljeno naložbo morda ne moreš preprečiti nepredvidljivega, lahko pa omiliš njegove posledice.
Življenjsko zavarovanje je takšna naložba.
Je začetek preudarne skrbnosti. Do sebe in do svojih. Mnogi se zitto za življenjsko zavarovanje odločijo takrat, ko pridejo otroci, saj z njihovim zvedavim pogledom postanejo pomembne odraslost, skrbnost, odgovornost.
jjj= zavarovalnica triglav
Iz anket, ki smo jih doslej opravili med naključno izbranim anketiranci v novih koroških občinah, smo ugotovili, da občani svoje svetnike in njihovo delo bolj slabo poznajo. Tokrat smo anketo opravili v mestni občini Slovenj Gradec, naši anketiranci pa so o občinskih svetnikih takole povedali:
VINKO CEHNER, zosebni obrtnik, Pameče: "V mestni občini Slovenj Gradec občinske svetnike poznam, pa tudi njihovo delo spremljam. Vem, da imajo odgov orno delo. Z novo prometno ureditvijo v mestu Slovenj Gradec nisem najbolj zadovoljen, ker je zorodi tega precej podel promet v slovnjgroških trgovinah. Med svetniki po bi pohvalil Toneta Krevha, ki nos iz nekdanje krajevne skupnosti Pameče-Troblje v mestni občini dobro zastopa, veliko pa je naredil za kroj Pomeče že prej, ko je bil predsednik KS."
VERA ZDOVC, upokojenka, slovenj Gradec: "Ne poz-nom dobro občinskih svetnikov in tudi z njihovim delom nisem najbolj zadovoljno. Poglejte, zgradili smo obvoznico in se s tem hoteli izogniti prevelikemu prometu skozi središče Slovenj Gradco. To je že prav. Prav po ni, do so po mestu naredili nov prometni režim in mesto zoprli, kar je za mnoge kupce izredno nerodno. Če je mesto Slovenj Gradec mesto odprtih vrat, potem noj bo res odprto."
FERDO URŠEJ, lesarski oblikovalec, Gradišče: "Ko sem odšel na volitve, sem vedel, do je trebo v bodoče novo občino voliti res prave in sposobne svetnike, ki smo jim naložili tudi odgovorno delo in nologe v novi občini. Poznom skoraj vse občinske svetnike in lohko rečem, do je njihovo delo dokaj uspešno. Svetnik Boris Pečoler, ki v občinskem "parlamentu" zostopo noš kroj, je tudi uspešen in se "brigo” za noše probleme".
STANKA KAC, gospodinja, Šmartno: "Lahko rečem, do nekoj svetnikov v mestni občini poznom. Zdi po se mi, do vse premolo zastopajo noše občone, ki smo izven mestnego središča. Živim ob neposredni bližini začetka slovenjgraške obvoznice in vidim, do tu še ni vse najbolje postorjeno. Nekdaj smo iz Slovenj Gradca proti Šmartnu imeli urejeno peš pot ob opuščeni trosi železniške proge. Zdoj se je tom razvila industrijska cono in je odpodla nošo peš pot. Tudi o tem bi morali svetniki razmisliti."
DANI PROŠT, učenec 8. razreda druge Osnovne šole slovenj Gradec: "0 novih občinskih svetnikih se doma veliko pogovarjamo, po ztudi s sošolci v šoli. Nekaj teh svetnikov poznam, zo njihovo delo po veliko zvem iz dnevnega časopisja in radia. Vem tudi to, do so jim volilci s tem, ko so jih volili, naložili velike nologe zo razrešitev mnogih problemov v občini. Zoto zaupom v njihovo delo."
VLADO KREJAN, avtomehanik, Slovenj Gradec: Mislim, da bi bilo najbolj prav, če bi se svetniki no nek način somi predstavili občinom, ki so jim zaupali glos no volitvah. Osebno jih poznom zelo molo, njihovego delo in uspehov po sploh ne. To bi morali svetniki sami pokozati. Res je tudi, do se zo njih zelo molo zonimom • temu pa je krivo služba. Žalostno je, da sem si moral službo poiskati v Avstriji, kor me obremenjuje, do zo koj drugega ne preostane veliko čoso."U
tkSMA m

AERO-LASTIC Europa, cLo.o.
Glančnik 3, Mežica
Spoštovani Mežičani!
Referendum, na katerem boste v nedeljo odgovarjali na vprašanje, ali ste za ali proti proizvodnji poliuretanskih obročev v Mežici v podjetju Aerolastic d.o.o. Mežica, lahko v primeru, da bo večina Mežičanov proti, dodatno zavre začetek obetavnega posla in odpiranje novih delovnih mest. Dodatno zato, ker smo že doslej v dialogu z nekaterimi izgubili dragocen čas. V veri, da bodo sposobni razumeti in upoštevati argumente, ki jih navajamo v zvezi z Aerolasticom.
Aerolastic d.o.o. je novo podjetje, ki je v večinski, 55 odstotni lasti štirih naših podjetij. Tuj družbenik je Američan, ki bo prispeval tehnologijo in opremo, po investicijskem projektu pa naj bi v bivši “Tomovi hali” na Glančniku še letos začeli proizvajati poliuretanske obroče za kolesa. Gre za novo proizvodnjo, ki pa je seveda za Mežico povsem nekaj drugega, kar smo počeli do sedaj. Morda še najpomembneje je, da bomo imeli pet let vso proizvodnjo - 1,2 milijona obročev prodano vnaprej, torej bomo imeli čas, da razvijemo tudi svoje trženje. Ravno razvojne možnosti pa so tisto, kar gornji del Mežiške doline prav zdaj krvavo potrebuje. Začeli bomo z nekaj več kot 60 novimi delovnimi mesti, od tega jih bo kar 22 takih, kjer bo potrebna najmanj srednja izobrazba.
Največ pomislekov je v Mežici bilo doslej v zvezi z morebimimi okoljevarstvenimi problemi. Prav zato želimo začeti s proizvodnjo takrat, ko bomo od vseh pristojnih organov dobili zagotovila, da le ta na okolje ne bo imela vplivov, ki bi ga dodatno onesnažili. Tudi zato nikoli nismo skrivali naših namer pred javnostjo, ker bo začel Aerolastic d.o.o. s proizvodnjo šele, ko bo imel za to vsa potrebna soglasja in dovoljenja. Nerazumljiva pa nam je ob tem namera nekaterih, da ta - uradna preverjanja - opravimo. Ali se nemara bojijo, da jih bodo ugotovitve strokovnjakov razgalile v neznanju in zlonamerni sumnjičavosti, kot so jih že?
Proizvodnja poliuretana in izdelkov na tej osnovi teče že povsod, na vseh celinah. V Sloveniji jo srečujemo dobesedno na vsakem koraku. V proizvodnih procesih ni skrivnosti, ki jih naše, za to pristojne, ustanove ne bi poznale. Te ustanove postavljajo tudi pogoje za tako proizvodnjo, ki temeljijo na Zakonu o varstvu okolja. Vsa mnenja in soglasja teh institucij o dejavnosti Aerolastica d.o.o. so bila doslej pozitivna. Ob tem je dobro vedeti, da te ustanove predstavljajo najboljši strokovnjaki z mednarodnim ugledom.
Spoštovane Mežičanke in Mežičani! Vsa naša prizadevanja so usmerjena v perspektivo in razvoj tega dela naše Koroške. V zadnjih letih doživljamo ob zapiranju rudnika in usihanju nekaterih dejavnosti, ki so nam dajale kruh, preveč slabih trenutkov, da bi si lahko privoščili izgubljanje priložnosti, ki se nam nudijo, so pa tako redke.
Vabimo vas, da se nam v naših prizadevanjih pridružite!
Skupščina ckužhenikov AERO-LASTIC Europa, d.o.o.
V nedeljo, 1 1.2.1996 bom na referendumu glasoval-a
PROTI
gradnji tovarne poliuretanskih obročev na Glančniku, ZATO, KER VEM, DA:
-	investitor ni predložil dokumentov o tehnološkem postopku;
-	investitor nima ekonomske analize in raziskave tržnih možnosti;
-	firma AERO LASTIC nima referenc in bonitet za tehnologijo in vhodne surovine;
-	firma AERO LASTIC ni predložila dokazov, da je resna firma, da posluje s čistim denarjem in da je dosegla kakšne omembe vredne proizvodnje in tržne uspehe - ne vem, ali je firma registrirana, ali ima poslovne prostore, koliko ima zaposlenih, kakšni so njeni poslovni rezultati, koliko ima strokovnjakov...;
-	slovenski in evropski trg poliuretanskih kolesnih obročev ne potrebuje, saj tudi investitor priznava, da bi jih vozil na Filipine, v Indonezijo, na Tajsko ipd.;
-	bi bila zaradi visokih transportnih stroškov proizvodnja nerentabilna, če bi upoštevali vse okoljevarstvene zahteve, ki veljajo v razvitih državah;
-	je investicijski načrt le slabo napisana reklama za firmo AERO LASTIC, brez referenc in mnenj nevtralnih in pooblaščenih ustanov;
-	firma AERO LASTIC tehnologije ni patentirala;
-	so bila nekatera predsoglasja izdana na podlagi površnih informacij same firme; namerava investitor tehnološke odpadke odlagati "na črno";
-	so vhodni materiali nevarni, strupeni in visoko rizični ter bi njihovo sproščanje ogrožalo zdravje zaposlenih in vseh živih bitij v širši okolici predvidene tovarne;
-	sta MDI in TDI zelo reaktivni izocianantni spojini, ki povzročata poškodbe kože, nosne sluznice, grla in pljuč, verjetno pa sta tudi kancerogeni;
-	je pri proizvodnji poliuretanov potreben katalizator, v primeru terciarnih aminov pa je kancerogenost potrjena;
-	orodij in kalupov ni mogoče čistiti z vodo, kot trdi investitor, ampak z mehčali in topili, izdelanimi na osnovi halogeniranih organskih spojin, ki so zelo tobične, kancerogene, mutagene in teratogene;
-	namerava investitor odpadne vode izpuščati v že itak preobremenjeno reko Mežo, oziroma jih odvažati na biološko čistilno napravo, kar je popoln nesmisel;
-	bi peniina sredstva, ki bi se uporabljala v proizvodnji, vplivala na ozonski plašč;
-	je predvideni tehnološki postopek sicer možen, a v praksi tvegan in nepreizkušen;
-	investitor ni nikjer zapisal, zakaj je za postavitev tovarne izbral prav Mežico, zaradi velike ekološke obremenjenosti Mežiške doline pa verjetno domneva, da bi prebivalci sprejeli še to nevarno tovarno;
-	bi nevarno surovino MDI, ki ne sme priti v stik z vodo, v cisternah vozili ob reki Meži, ki bi bila ves čas ogrožena;
-	investitor ni opredelil vpliva proizvodnje na širše okolje in ni predvidel učinkovitih zaščitnih ukrepov za zaposlene in širšo okolico tovarne;
-	je avtor investicijskega programa, pri pisanju uporabljal zelo "strokovno literaturo"; Organska kemija za gimnazije in druge srednje šole iz leta 1968!
-	ugodno' Poročilo Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor ni primerno za resno strokovno obravnavo in bi bilo potrebno avtorju odvzeti licenco;
-	želi investitor predvsem poceni delovno silo, Mežica bi pridobila 30 umazanih in zdravju škodljivih delovnih mest, morebiti dobiček pa bi odtekal v tujino.
držovljon/ko občine Mežica pripravili in izdali: Zeleni Slovenije, Zeleni Mežice, februar 1996
Od 3231 volilnih upravičencev se je referenduma udeležilo 68% volilcev, od tega jih je 75% glasovalo PROTI gradnji tovarne poliuretanskih obročev,
23% ZA, 2% glasovnic pa je bilo neveljavnih.
=ììNlEROSÌf=
CACECX
NOVO + PRAKTIČNO + SODOBNO = C A 13 B C X
VAŠIH SKRBI, KAKO OBDRŽATI ČIST IN NEPOŠKODOVAN PRTLJAŽNIK, ISTOČASNO PA PREPELJATI BOLJ ALI MANJ UMAZAN TOVOR, JE KONEC.
TUJE C A C D O X IDEALNA ZAŠČITA PRTLJAŽNIKA.
BREZ SKRBI, TUDI ZA VAŠ AVTO JE POSKRBLJENO S € A P C C X - POVSEM PRILEGAJOČIM VLOŽKOM PRTLJAŽNIKA ZA VSE TIPE AVTOMOBILOV. ZELO ENOSTAVNO GA LAHKO VSTAVITE IN KONEC JE VEČNEGA SESANJA.
NE VESTE KJE ISKATI TA PREČUDOVIT PRIPOMOČEK ?
REŠITEV: NIEPCS NIEDERBERGER D.O.O. SLOVENJ GRADEC TEL.: (0602) 42 - 041
IMETI ČIST PRTLJAŽNIK ALI NE, TO NI VEČ VPRAŠANJE, SAJ TU JE VAŠ C A P C C X IN
NIEPOS NIEDERBERGER D.O.O. SLOVENJ GRADEC
VENI, VIDI, VICI : G.Julius Caesar V E N I, V I D I, V I C I : CAP PCX
47 p.n.š.
1995
DOAimKOTA
BsflzaBtya noa pmtLtA
V Radušah pri Slovenj Gradcu sta pred dnevi slavila visok življenski jubilej, 65 let skupnega zakonskega življenja -diamantno poroko, 89 - letna Marija in Pavel Klančnik.
Ko sta se leta 1931 poročila, si nista nadejala, da bosta svojo družinsko srečo uživala vse do današnjih dni. Čeprav je bila njuna živi jenska pot težka in trda, sta jo premagovala v ljubezni do svojih šestih otrok, katerim sta spletla toplo daižinsko ognjišče.
Jubilant Pavel, ki je do druge svetovne vojne opravljal čevljarsko obrt, je to zaradi slabega zaslužka opustil. V težkih časih vojne je preživel nemško ujetništvo. Po vrnitvi je odšel v partizane, kjer je hudo zbolel in po srečnem naklčjučju prišel v bolnišnico, kjer je šele po dolgih mesecih okreval. Ker je številna družina potrebovala kruh, si je našel zaposlitev v Tovarni meril v slovenj Gradcu in se po 32 letih dela upokojil.
Ko danes Marija in Pavel jesen življenja preživljata pri sinu v Radušah, v mirnem in tihem zaselku pod Uršljo goro, sta najbolj vesela, ko ju obiščejo njuni vnuki in pravnuki. Številnim čestitkam ob visokem živl-jenskem jubileju se pridružuje tudi uredništvo Prepiha. Še na mnoga leta, Marija in PavellO
FJuntč
ffiaoKO osmusiraB w
V počastitev slovenskega kulturnega praznika in ob 45. obletnici delovanja Koroškega muzeja v Slovenj Gradcu je bila 7. februarja v prostorih muzeja otvoritev razstave MIKI MUSTER - RAZSTAVA STRIPA IN RISANEGA FILMA.
Direktor muzeja, gospod Marjan Linasi, je orisal pomen te prireditve, gospod Miki Muster pa je prireditev popestril s svojo osebno navzočnostjo.
Razstava risb iz njegovega nadvse bogatega življenjskega opusa bo vsej generaciji od leta 1952, ko je začel ustvarjati, obudila prijetne spomine na njegove stripe in na nesmrtne like v njih:
Zvitorepca, Trdonjo, Lakotnika in druge.
Otvoritev se je dogajala tako-rekoč na predvečer 45. obletnice, odkar je bil uradno ustanovljen Okrajni muzej NOB, ki pa je na osnovi neutrudnega dela g.
Bogdana Žolnirja kot ustanovitelja in dolgoletnega ravnatelja, pa tudi njegovih naslednikov Ferda Fišerja in Rista Stojanoviča predstavljal osnovo za današnji Koroški pokrajinski muzej.
Prisrčen pozdrav je izrazil ravnatelj Dolenjskega muzeja iz Novega mesta g. Zdenko Picej, ki je s čestitka-
mi ob proslavljanju 45. obletnice delovanja muzeja v Slovenj Gradcu zaželel uspešno nadaljevanje zaupanega kulturnega poslanstva.
Gospod Muster je začetnik slovenskega stripa in eden najuspešnejših ustvarjalcev na področju stripa in risanega filma v evropskem merilu. Danes živi in ustvarja v mirnem predelu v Rožni dolini. Veliko delo predstavlja njegov striptovski opus, ki se je zaokrožil z risanim filmom in v zadnjem času s politično karikaturo, v kateri izpričuje izredno prožnost in aktualnost misli. Če so mu na začetku njegovega ustvarjanja dejali slovenski DISNEY, danes lahko rečemo preprosto, to je MIKI MUSTER, je poudaril g. Picej.□
S. Hovrtik
§§
(MiOtLOT
Tudi tokrat so se zbrali na svojem vsakoletnem srečanju, že osmem zapovrstjo, gasilski veterani iz domala vseh društev Koroške. Skoraj 400 jih je bilo in dvorana v Šentjanžu pri Dravogradu je bila skoraj premajlma za takšno množico zbranih.
Uvodoma je predsednik gasilske zveze Dravograd FRANC KOTNIK v svojem pozdravnem govoru poudaril, da je srečanje oblika in vez med veterani ter zdajšnjimi aktivnimi gasilski- 1 mi člani. Vse to se prenaša tudi na mlajše rodove gasilcev. Seveda pa Ixxlo veterani, mnogi med njimi so že prav častitljive starosti, gasilstvu predani še naprej. Tudi to je nekaj, če bodo po društvih sodelovali le z nasveti, pobudami in svojimi Ixtgati-mi izkušnjami iz preteklosti.
V pestrem kulturnem programu so potem sodelovali še gasilski pevci iz Šentjanža, Črneč in Dravograda, pa družina Breznik iz Pameč in mladi glaslxmi talent Drago Špilač.
Skratka, bilo je pravo, prisrčno gasilsko vzdušje, kakršnega znajo ustvariti le generacije, ki so tej humani organizaciji predane z dušo in srcem že dolgo vrsto let.G
SilvoJuš
2Q[M]©[!£(2)
Velika stopala, ogromen trup, majhna glava, namesto nosu korenček, velika očala, pisker na glavi ter prazna steklenica v roki... Pravi možak, velik okoli tri metre, širok meter in pol, z imenom FVEK.
Km® [p[?lQ®®©01TQ
V skladu z dopolnjenim in spremenjenim Zakonom o družinskih prejemkih imajo pravico do otroškega dodatka vsi otroci s prebivališčem v Sloveniji, ne glede na to, ali so slovenski državljani ali ne.
Vstopni kriterij je 110% povprečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji v preteklem letu na družinskega člana. Višina otroškega dodatka pa znaša od 7% do 22% zajamčene plače.
Vlogo za uveljavljanje otroškega dodatka (nov obrazec je naprodaj v vseh knjigarnah) morajo starši oddati najkasneje do 31-3-1996 pri Centru za socialno delo Ravne na Koroškem, Gozdarska pot 17. Poglavitna sprememba glede na stari obrazec je v tem, da vloge ne bo treba več potrjevati pri posameznih službah (matični urad, davčna služba,...), ampak bodo vlagatelji v vlogo sami vpisali vse zahtevane podatke in se s podpisom zavezali, da so vsi podatki, ki so jih navedli, resnični.
Edina rubrika v vlogi, ki jo bo potrebno tudi v prihodnje potrjevati pri delodajalcu, bodo plače in drugi prejemki v brutto znesku za leto 95.
Vloge za uveljavljanje otroškega dodatka morajo biti pravilno izpolnjene z vsemi zahtevanimi podatki (bivališče, EMŠO, številke hranilnih knjig ali tekočih računov, državljanstvo,...), ker le take omogočajo pravilen izračun oz. višino otroškega dodatka.
Vloge lahko oddate osebno na sedežu Centra za socialno delo Ravne, Gozdarska pot 17 ob ponedeljkih med 7. in 15. uro, sredah med 7. in 17. uro, petkih med 7. in 13. uro.
V Mežici in Črni ha Koroškem pa bomo organizirali sprejem vlog na sedežu obeh občin 5., 6. in 13. marca 1996 med 8. in 17. uro.
Prvega maja pa Ito začelo veljati tudi določilo o novem prejemku, to je dodatku za nego otroka. Tega bodo prejemali vsi hudo bolni otroci in otroci s telesno in duševno prizadetostjo, na podlagi mnenja, ki ga bo izdala komisija za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem razvoju. Znesek dodatka za nego otroka znaša 30% zajamčene plače.
Če je otrok v institucionalnem varstvu, v katerem ima brezplačno oskrbo, znaša višina dodatka za nego otroka 20% zajamčene plače.□	Cvetka Kristan
Stoji pred blokom Maistrove 7 v Slovenj Gradcu, s pogledom na pločnik in cesto. Če bi le mogel govoriti, bi najbrž padlo ogromno pripomb na vožnjo in obnašanje ljudi na cesti. Govorimo o velikem sneženem možu, ki so ga s skupnimi močmi Miha K., Sonja K. in Saša P. postavili na zadnji praznični dan.Q
SA.

SCARSO - mešano trgovsko podjetje na debelo in drobno s keramiko, kopalniško opremo in finoinstalacijskim materialom je v Slovenj Gradcu v prostorih stare železniške postaje na Celjski cesti odprlo trgovino prvorazrednih italijanskih keramičnih izdelkov. Tu imajo vse vrste ploščic, do najsodobnejše sanitarne opreme, skratka - celotno ponudbo najkvalitetnejših izdelkov tujega izvora.Q
S.H.
Nedavno se je sestala prometna komisija pri občini Mislinja, ki ji predseduje g. Rado JeromeL Komisija je sprejela smernice dela za leto 1996 in ga je tudi finančno ovrednotila.
V pomladnih mesecih se bo komisija ukvarjala s popisom manjkajočih prometnih znakov in z njihovo postavitvijo, organizirala bo okroglo mizo na temo “Prometna kultura otrok in ostalih udeležencev v prometu" in tekmovanje “Kaj veš o prometu” za šolske otroke. V jesenskih mesecih nameravajo v tednu otroka razpravljati o aktualni problematiki otrok kot najmlajših udeležencev v prometu. Kot vsako leto bodo predšolske otroke opremili z rumenimi leticami, voznike pa opomnili na nove neizkušene pešce z ustreznimi panoji.O	JR.
Komisijo je imenoval župan Mirko Grešovnik

IRENA HRASTNIK, samostojna frizerka v Katici Slovenj Gradec:
“Leta 1994 sem v slovenjgraški Katici odprla svojo zasebno frizersko obrt in lahko rečem, da sem v teh dveh letih pridobila veliko strank. Vidi se, da ljudje zaupajo v moje delo. Tega si želim tudi bodoče”.
Trm®
©aiMi®£)[?3§[6)<Mfea
(Dravograjčani so v lanskem letu iz samoprispevka zbrali 20.750.000 tolarjev. Ker so z denarjem tudi gaspodamo javnali, ga vezali in oplemenitili, mu dodali še preostanek prejšnjega leta, so lani vložili v razne objekte nič [nanj kot 28.900.000 tolarjev.
Ub so, razen vlaganj Ojstrice v lokale na Meži in investicij V razvoj projekta Traberk, tudi največji vidni rezultati dravograjskega razmeroma vendarle močnega razvojne-;a trenda v panogah trgovine, gostinstva in komunale.
!e samo glavne smeri porabe kažejo, da izpolnjujejo le sferendumski program. Največ, kar dvanajst in pol milijonov tolarjev, so vložili v športni stadion, ki je prinesel ■jtolidne možnosti športno-rekreativnega življenja v kraj j)b Meži in Dravi. Za osvetljevanje ulic izdelavo in ured-jtev raznih pešpoti in podobnega so vložili 8.500.000.- za (irejanje in pripravo tržnice na Meži tri milijone, pa še v javno razsvetljavo, pešpot na Podgrad, cesto proti Pokopališču in ureditev vežice, za otroška igrišča in v načrte za Mežo.
'akšni so torej rezultati lanskega samoprispevka, ki je ajlepše viden v Dravogradu in njegovi dokaj solidni ure-itvi v primerjavi z drugimi koroškimi kraji.
)b tem povedo, da tudi z občino nimajo problemov in da zadnje čase s skupnimi močmi rešujejo probleme in tako naredijo celo več, kot je bilo prvomo naótovano.Q
K. Vaiti
Kmet Bazonik iz Tolstega Vrha nad Černerami je imel hčerko Marijo ter sina Ivana in Dominika. Kmet Pogač na Ojstrici je imel hčer Jerico in sina Ivana. Obe kmetiji sta potrebovali naslednike. Zato so botri zaceli iskati primerne ženine in neveste, pa tudi ženitni posredniki po farah so pomagali. Tako so se srecali na romanju pri Sv. Križu na Tolstem vrhu. Odrasli so modrovali v gostilni "Krajcvirt" blizu cerkve. Beseda je dala besedo in našli so nevesti za oba kmeta: Bazovnikovo Marijo za Pogača in Pogacevo Jerico za Bazovnika.
Naslednji teden so šli na oglede na obe kmetiji. Ker sta bili obe srednje veliki, so se za doto hitro zmenili. Zamenjali bodo sestri in kmetiji bosta nadaljevali svoji poslanstvi. Taka praksa je bila takrat pogosta.
Oklici so bili tri nedelje zapored v Čmečah in na Ojstrici, ohcet je bila skupna. Praviloma bi morala biti poroka v fari, od koder je nevesta. Ker je bila poroka (po koroško: oset) predvidena na Ojstrici, so morali župniku v Černečah vseeno plačati
poročne pristojbine. Taka so bila pravila.
Za samo oset so porabili cel teden. Poroke so na kmetih takrat sklepali ob delavnikih, nikoli v soboto, na nedeljo ali ob praznikih. Oset se je odvijala v duhu vseh takratnih običajev: starešine, camar, družice s pesmimi in igrami. Ponoči so prišli “prežovci”, ki so nadaljevali ples, da so si svatje nekoliko opomogli.
Oset je veliko stala, zato so proti koncu starešine in camar staknili glave in določili, koliko bo plačal vsak par svatov. Vzeli so krožnike in pobrali denar pri mizah. Nato so postregli še s koroško kislo župo in svatje so se začeli razhajati. Na krušnih loparjih so iz kuhinje prinesli še kuharice in strežnice v glavni prostor. Zahvalili so se jim in vsaki dali tudi plačilo.
Muzikantov niso vnaprej plačevali. Plačilo so si prislužili sami z denarjem od svatov in prežovcev pri plesnih in drugih svatovskih igrah. Precej so dobili od odhajočih parov, ko so igrali za njimi. Več denarja je svat držal v visoko dvignjeni roki, dalj časa so igrali. Včasih je svat denar odnesel na drevo in muzikant je moral ponj. Bilo je smeha, tako da se je odhajanje svatov zavleklo tudi do pol dneva. Na koncu so nekateri svatje pospremili mladoporočenca na dom.
Ohcet je bila v tistih časih še pomemben družabni ceremonial. Poroke so bile navadno ob Pustu.O
Ivan Srebnik
Leta 1926 pri Mariju na Ojstrici, ko sta se vzela para Marija in Ivan Srebnik ter Jerica in Ivan Robin. Iz fotografije je razvidno, da je igrala celotna ojstriška godba, da imajo svatje lepe, iz voska izdelane pušeljce, ženina in nevesti tudi vence. Venec ima tudi družica in camar poseben šopek. Na sliki toči vino. V sredini je župnik Rudolf Kociper, ki je bil na Ojstrici celih petnajst let.)
Družabna kronika
ŠE DOBRO, DA JE PUST, TAKO ME NIHČE NE BO SPOZNAL IN Sl BOM LAHKO PRIVOŠČILA KAŠEN STRANSKI UŽITEK...

^	^	^ jj. .j.	.j. ^ ^ ^ .j, .j. jj..5, .j.
Vsak sedmi najstnik je že poskusil mamilo. Pa naj mi še kdo reče, da je številka sedem srečna.
*$$***$**
Nekoč je bila koroška industrija deležna presežnikov, sedaj je le še presežkov (delavcev).
$*$**$***
Najstnik, ki napetnajsti učitelja, naj ne računa na odlične ocene.
tu*!!:* ***!:■:*
o A.L.P. Peca je tako dobro zastavil delo, da bo mogoče le ! uspel prebuditi Korošce. Naši politiki pa so tako zastavili, da seje bati, da bodo prebudili duh kralja Matjaža.
&********
o
Kako bi mi naj pomagala nekakšna hidroterapija, če mi še alkoterapija ne?
Edina možnost, da občini Radlje in Ravne-Prevalje obdržita pravico do izdajanja lokacijskih in gradbenih dovoljenj, je dogovor, da občine izdajajo dovoljenja, kasira pa naj država. Hie!
*********
Če ni rivalitele med starši, je pa zagotovo med starimi starši. ,
Kulturo naroda presojaj v hramih kulture, kulturo ljudi v gostilnah.
OKI BO DOČAKAL SVOJ
TRENUTEK !
Letošnji nesojeni Bemekerjev nagrajenec Oskar Rotovnik Oki lx) gotovo dočakal svoj dan. Vendar ne kot j Bemekerjev nagrajenec v občini I Slovenj Gradec, ampak kot Prešernov nagrajenec.
Takrat bo Oki 1 k Klil po Slovenj Gradcu | s klobukom širokih krajcev in nobene- j ga ne lx> pogledal ne pozdravil.
n......	.... J
«Mam mm KoiaomM
V slovenskem parlametnu so ob koaliciji LDS in SKD govorili o nenačelni koaliciji. V občini Ravne-Prevalje pa je govora o koaliciji Mag Korotan. Klub podpirajo črni in beli, rdeči in smotani, mali in oblagovtni, karieristi in komunisti.
KO IMAJO HUDIČI MLADE...
Upokojeni direktor MPI Alojz Šegi, doma iz Ulice Faraonov v Mežici, je v lanskem letu dočakal dve veliki nesreči: nek mežiški jager mu je ustrelil psa, ob požaru na baldi na Glančniku pa seje spet srečal s starim znancem Edijem Proštom.
in prepihane čveke
Pcxi geslom ‘Naj nas druži prijateljstvo in dobra volja' so delavci območne enote ZZZS Ravne na Koroškem prejšnjo soboto na Kopali sprejeli sodelavce iz vse Slovenije na njihovih tradicionalnih zimskih .športnih igrah. Čeprav je šlo za igre delavcev zdravstvenega zavarovanja, na srečo niso potrebovali posebnih zdravstvenih uslug, saj so igre minile v sproščenem dmžabnem vzdušju, udeleženci pa so s Koroške odnesli prijetne vtise.
PRILOŽNOST Zfl TOUŠflKOUE
Če bo tudi Peter Tovšak stopal po stopinjah žene Hildice in si našel delo v Ljubljani, potem bo na uradnih proslavah lahko godla Tovšakova godba iz Mislinje, na otvoritvi vodovoda v Doliču pa Slovenska filharmonija.
MEŽIČANI BREZ JAVNE RAZSVETLJAVE
V Mežici ne potrebujejo javne razsvetljave. Ker je večina krajanov trdoživih radonovih potomcev, se ponoči svetijo kot kresničke.
Tujke, spake in sploh
Marx izumil je marksizem faks spodriva telegraf Pax zanika ateizem laks napravi ribo pat
Maks raprevaljska živina raps je oljnati pestič Pax Romana zgodovina taks nemara ni pa nič.
-iv-
Z4DNJI CEBAČUN
Če bo Partizanka na Pohorju resnično prodana, potem bo to v Mislinjski dolini zadnji obračun z borci. Ostali bodo brez vsega.
OEISI\ IZ MESTNE CECINE
Na prireditvi snežnih gradov kralja Matjaža v Podpeci je bil tudi Niko R. Kolar. Povedal je, da le kot član komisije, uradni obisk delegacije mestne občine Slovenj Gradec v to koroško občino pa je predviden za prihodnji mesec.
EIENALNC
Z Bemekerjevimi nagradami so si v Slovenj Gradcu postavili tako visoke kriterije, da bodo morali nagrado podeljevati bienalno ali pa jo bodo dobivali spet tisti, ki so jo nekoč že dobili.

SREČANJE ZVEZD SVETOVNE ESTRADE V ODBOJKI
Glasbeniki tokrat drugače - v športni opremi -v telovadnici na Muti, petek, 23. 02.1996
Zabavna športna prireditev, na kateri se bodo vsi sodelujoči predstavili tudi s svojimi hiti.
Dea Mušič band, Marta Zore, Čudežna polja, Andreja Makoter, Sendi, Don Juan, Dominik Kozarič, Irena Verčkovnik, Avia Band,Viktory, Monroe, After Eight, Don Mentony, Agropop, Clasic...
MAXMILAN (MILAN KAMNIK)
Polovica dueta KORA Milan Kamnik (po novem MAXMILAN) se je odločil posneti zgoščenko (CD). Njegov projekt je dcxslej podprlo že več kot 30 domačih sponzorjev. Snemanjepoteka v Zagrebu, v studiu SMOKVA (last glasbenikov PLAVA TRAVA).
Predstavljamo vam samo nekaj spešnic, ki bodo tudi na zgoščenki: Zlato srce, Vrži še en pad g’r na ojgn, Svetleči Gašper, Koroška fara, vsega skupaj 13 pesmi.
Promocija za sponzorje bo v JoY clubu na Ravnah.
Ra ^ "
m
NAGRADNA IGRA:
'V/
POIŠČITE
SE V PREPIHU
Tokratni sponzor naše nagradne igre je GOSTILNA *-MURKO iz Slovenj Gradca, ki že dolga leta slovi po	V ^
•zvrstnih odojkih in drugih .speeialnih jedeh.	-----------------------------------------
Bralca, ki se bo prepoznal na naši fotografiji, čakata
v gostilni Murko dve brezplačni nedeljski kosili. Kupon lahko bralec dobi v našem uredništvu.
MASSI® WASS]
Ivan Žunko, predsednik GZ Mežiške doline in član Predsedstva GZ Slovenije.
Ivan Žunko ni znan samo pri
nas, v Sloveniji, njegova odlikovanja nam pravijo, da je poznan v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Liechensteinu in še kje. Dolga so leta, ko se je ves predal klicu na pomoč. Temu je ostal zvest še danes.
Številna odlikovanja nam dokazujejo njegovo vestnost, po besedah sokrajanov pa je g.Žunko za naše kraje nenadomestljiv. Za njih se razdaja, bori se za njihove pravice. Posebno je aktiven v gasilskih vrstah.
Ob njegovem sedemdesetletnem jubileju so številne čestitke doma in iz tujine dokazovale, da so ljudje lahko tudi hvaležni.O
Viktor Levovnik
g®
2©^[LQ
Čeprav so zaselki Ojstrlške fare raztreseni po strmih pobočjih vse tja pod vrh Košenjaka ob avstrijski meji, se pevci zbirajo k vajam v farni cerkvi.
FRANCI RIHTER iz Mislinje je kljub svoji mladosti že pravi lovec v tistem žlahmem pomenu besede. Član zelene bratovščine
jagala “NA ZALAZU”. V žargonu lovcev to pomeni, da greš po sledi divjadi. Sreča pa je bila tokrat zares na Francijevi strani.
je že kar nekaj časa in tako čisto zares hodi po stopinjah svojega očeta Franca, ki je državni lovec že polnih 34 let in upravlja z državnim loviščem, z lovno površino krepko čez 5000 ha, ki sega vse od Kremžarjevega vrha pa tja do Komisije in Rogle.
Tistega dne sta Franci in oče tako kot že tolikokrat doslej odšla v osrčje Pohorja.
Odločila sta se, da bosta skupaj
Namesto jelena je uplenil veliko in lepo košuto. Te ne sodijo v jelenski revir tega predela Pohorja in so tod le prehodna divjad, zato jih je tudi nekoliko težje upleniti. No, košuta je bila stara približno tri leta, njena teža pa je bila kar 68 kg. Franci jo je uplenil s puško kalibra 30-06.
To je bila prva njegova uplenjena jelenjad, posnetek pa je nastal v ranih jutranjih urah pri kmetiji Ramšak.□	SJaš
Pevski zbor je prej dolgo časa vodila Vida Panzi, pred kakšnimi sedmimi leti pa je zaradi preobremenjenosti vodstvo prepustila mlademu kmetu Zajsniku, ki se v prostem času ukvarja tudi z uglaševanjem. Lani jeseni so Ojstriški pevci v farni cerkvi za ljubitelje lepe glasite priredili samostojni koncert, za katerega so izbrali skoraj že povsem pozabljene pesmi. Med njimi je bilo precej Marijinih. Koncert je z veznim
besedilom v šopek lepo povezoval Robi Plimon
Z svojim ubranim petjem nastopajo na raznih prireditvah tudi v sosednjih krajih, kamor jih povabijo.Q
Ludvik Mori
g>Eìig[B)iL(s)(ag
Na obenem zboru Društva za boj proti sladkorni bolezni Slovenj Grade« se je zbralo kar precej «lanov iz Slovenj Gradca, Dravograda, Mislinje, Podvelke, Vuzenice, Mute in Radelj.
V tem društvu je bilo v letu 1995 včlanjenih okrog 600 članov, to je 65% vseh obolelih na Koroškem.
usposobljeni, in ne splošni zdravniki.
Gospod Pavlič je predstavil še vrsto drugih konkremih predlo-
Na občnem zboru so bili sprejeti predlogi, katerih uresničitev naj bi pospešila premik k novim odnosom med diabetiki, zdravniki in družbo, torej vsemi, ki so tako ali drugače odgovorni za zdravje.
Predstavil jih je Ivan Pavlič, predsednik slovenjgraškega diabetičnega društva. Med drugim je poudaril, da je treba dati pobudo za spremembo zakona o prometnih davkih, da se vsa živila za zdravo prehrano davkov oprostijo. Sicer je treba urediti drugačno pomoč pri dragi diabetni prehrani, ki je osnova za zdravljenje sladkorne bolezni.
bolnikom, ki imajo hude kronične zaplete, je treba omogočiti cenejše zdravljenje v zdraviliščih, zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa naj se dopolni, da bodo tudi ti bolniki deležni benificirane delovne dobe. Dijakom in študentom, ki imajo sladkorno bolezen, je potrebno subvencionirati dietično malico °z. prehrano v času pouka ali študija.
Sladkorno bolezen naj zdravijo diabetologi, ki so za to
gov, dr. Epšekova pa je imela predavanje o kronični komplikaciji pri sladkorni bolezni.
Na koncu je firma ZALOKER & ZALOKER i.o.o. iz Trzina predstavila primerno obutev z mehkim vložkom, ki je individualno prilagojen. Zgornji del vložka je iz bombaža in ga lahko po potrebi čistimo pod tekočo vodo.
Optimalno in individualno prilagojena obutev je namreč za sladkornega bolnika prva in daleč najpomembnejša preventivah
Stanko Hovnik
^[1KI©Q © KIQgQK^rj®
Na območju štirih občin srednje Dravske doline oziroma nekdanje občine Radlje je okrog triti soč upokojencev ustanovilo stranko upokojencev.
Ne samo zaradi zadnjih razprav in glasovanj o pokojninah, ampak tudi zaradi drugih vprašanj in težav upokojencev so zadnje čase izjemno aktivni. Pretekli teden so se sestali predsedniki in skupaj sestavili pismo za predsednika vlade dr. Drnovška.
V vsebini so ga seznanili, da razumejo tudi današnji položaj države in so skupaj z delavci, torej sedanjo aktivno delovno populacijo, pripravljeni prenesti in premostiti težave, vendar ne v trajno škodo generacije, ki je vendarle v izjemno težkih povojnih časih zgradila večino vsega, kar danes imamo in koristimo. Ne smemo pozabiti, da je prav današnja upokojenska generacija tudi pripomogla do dokaj solidne štipendijske politike in omogočila šolanje in študij večini sedaj aktivnih ljudi in intelektualcev.
Država naj strokovno razčisti in pove, kolikšen del je “novoupokojencev” in priviligeranih upokojencev, za katere ni dokazov, da je država (pa četudi z denarjem davkoplačevalcev) plačala v pokojninski sklad ustrezni delež. So pa za postopno zmanjševanje prevelikih razlik v pokojninah, še posebej tistih, ki niso rezultat delovnih let in dejanskih vplačil. Zahtevajo tudi poročila, kaj se dogaja s kapitalskimi skladi, katerih namen je vendarle bil polnitev pokojninskega sklada kot dela minulega napora in vlaganj današnjih upokojencev.
Da bi zavarovali svoje z delom pridobljene pravice, se bodo upokojenci na volitvah potegovali za svoje poslance.□
K. Vaiti
(pihSoiMO©^ ®w©<J)ia w@[L(kiii ssty m
V zadnjih letih se je v Sloveniji izredno povečala reja ovac, predvsem zaradi večjega povpraševanja po ovčjem mesu. Volna je do sedaj predstavljala le mali delež v reji, saj so rejci imeli z njo več stroškov in sitnosti, kot je bilo dohodka. Razlogov za takšno stanje je več: od nepoznavanja uporabnosti volne kot naravne surovine, do oddaljenosti predilnic. V obratovanju sta le dve predilnici, kjer iz volne naredijo prejo.
Takšno predilnico imamo trenutno v Dravogradu. Njen lastnik Zvonko Majcen pa se je po dolgoletnem delu odločil, da bo dejavnost in stroje prodal v Selnico ob Dravi.
Na novi lokaciji lx> predilnica začela obratovati v spom-
ladanskih mesecih. Želja novega lastnika je, da se kooperanti dravograjske predilnice poslužujejo storitev novega podjetja “OVEN” predilnica SRBLIN. Poleg že utečene dejavnosti predenja in mikanja volne bodo rejci lahko koristili pranje surove volne, ki je eden izmed najtežjih postopkov v predelavi volne, saj gre za protitočni sistem pranja v mrzli vodi, brez pralnih sredstev.
Posebnost nove obratovalnice je šivanje odej, vzglavnikov in nadjogijev iz povsem naravnih materialov (mikana ovčja volna je všita v bombažno blago). Dobiti pa bo mogoče tudi barvano domačo ovčjo volno.
Spanje s tako odejo je prijemo, predvsem pa zelo zdravo.Q
Naši popotniki
Ob besedi Vietnam se veliko ljudi spomni na brutalne vojaške prizore iz številnih ameriških filmov, ki sploh niso bili posneti sredi vietnamske džungle, ampak nekje na Filipinih,
njegovi prebivalci še vedno uporabljajo staro ime. Zaradi tujih vlaganj in številnih iskalcev zaposlitve iz revnega severa države se mesto hitro širi ter tako postaja trgovsko in finančno središče Vietnama. Tu je danes moč kupiti vse, še najbolj pa
večina izobražencev, sodeloval z Američani. Skrbel je za sporazumevanje med južnovietnam-skimi in ameriškimi oficirji. Po padcu Južnega Vietnama in vdoru sil Vietkonga (Severni Vietnam) v Saigon mu ni uspelo zapustiti države. Nov komunistični režim je
mopedom zastonj prevaža po Hanoju, vietnamski prestolnici, in me kasneje povabi domov na večerjo. Ker je bil med vojno njegov oče na napačni strani, mu je onemogočen dostop do boljših šol in dobre službe. Zato se je z vsemi svojimi prihranki preselil
Tajskem ali v Maleziji. Po dolgi mednarodni osamitvi in lanski ameriški ukinitvi embarga se življenje znova vrača v mesta in vasi. Današnji Vietnam naključnemu popotniku ponuja zgodovinske znamenitosti, številna gorska plemena in naravne lepote, s katerimi se lahko pohvali le malo dežel. Vendar pa posledice večletne vojne, na katere naletim na vsakem koraku, še sedaj najbolj občutijo prijazni vietnamski ljudje.
V Saigon, največje vietnamsko mesto, priletim iz Bangkoga. Policijski uslužbenec na letališču porabi kar precej časa, da ugotovi, iz katere države sem, nato pa mi v potni list le pritisne žig, ki mi omogoča enomesečno bivanje v Vietnamu. Čeprav so po združitvi Južnega in Severnega Vietnama Saigon preimenovali v HOšiminh,
gredo v promet uvoženi izdelki. Ulice so polne kolesarjev, mopedov, rikš in redkih avtomobilov. Na vsakem vogalu lahko najdeš majhno gostilnico, kjer noč in dan kuhajo okusne jedi. Takoj opazim, da je v mestu neverjetno
vse takšne ljudi zaprl v prevzgojna taborišča, ob prihodu na svobodo pa so izgubili vse državljanske pravice. Thuan nikoli ni mogel dobiti stalnega bivališča in zaposlitve. Večina teh ljudi je ostala na ulici, kjer se preživljajo z
veliko beračev in pohabljenih ljudi. Thuan, star voznik rikše, se mi pridruži ob pivu pred skromno krčmo. Pripoveduje o usodi ljudi z roba družbe. Preseneti me njegova odlična angleščina. Med vietnamsko vojno je, tako kot
Iteračenjem, le redki med njimi pa so svoje znanje angleščine izkoristili kot neuradni turistični vodiči.
Takšnih ljudi na svojem dvomesečnem potepanju srečam še mnogo. Hang me ves dan z
na cenejši sever, kjer obiskuje zasebne tečaje angleščine in upa, da se mu bo nekoč ponudila priložnost pri kakšni tuji firmi. Pilot južnovietnamskega helikopterja, ki ga spoznam ob ustju Mekonga, se je šolal na West Pointu. Po desetih letih pranja možganov je izobražen častnik danes zadnji hlapec na eni tamkajšnjih farm. Pa vendar upa na boljše čase. Zato v letih po vojni ni zbežal iz domovine, kot veliko njegovih rojakov, ki še sedaj životarijo v begunskih taboriščih na Filipinih in na čolnih pred Hong Kongom.
Naslednji dan obiščem veliko tržnico z ameriško vojaško opremo. Naprodaj so pilotske čelade, letalske krmilne palice, navigacijski instrumenti, zaščitne maske, vojaška odlikovanja, signalne rakete in z bolj ali manj duhovitimi izreki vgravirani “zipoli”. Vso to vojaško kramo Vietnamci še danes izkopavajo na nekdanjih bojiščih. Veliko ljudi pri tem umre, saj je v zemlji še ogromno neeksplodiranih eksplozivnih teles. Aluminij sestreljenih
Naši popotniki
ameriških letal poceni prodajajo Japoncem, ti iz njega naredijo avtomobile, ki jih prodajajo Američanom. Američani pa zelene dolarje vlagajo v razvoj obubožanega vietnamskega gospodarstva in iz tega kujejo dobiček. Tako je krog sklenjen, vsaka stran pa zadovoljna s svojim zaslužkom.
V cenenem hotelu, kjer ostanem par dni, že nekaj let živi Američan - vietnamski vojni veteran. Ves dan sedi na ulici pred hotelom, zapija vojaško pokojnino in z mimoidočimi deli svoje travme. Konec šestdesetih je bil ranjen nekje sredi džungle in med okrevanjem v saigonski bolnišnici spoznal prikupno domačinko. Kmalu so ga poslali nazaj v Ameriko. Po več kot dvajsetih letih se je vrnil v Saigon in poiskal svojo nekdanjo ljubezen. Vietnamki, ki si je med tem ustvarila družino, je pred kratkim obljubil, da se bo z njo poročil in jo odpeljal s seboj v Ameriko. Da bi svojo ženo čimprej spravil v obljubljeno deželo, od koder bi vsej družini pošiljala cenjene dolarje, se je njen viemamski mož sporazumno ločil od nje. Žal pa sta prepozno spregledala prazne, z nočnimi morami in alkoholom prepojene obljube Američana, ki že nekaj časa ne daje niti najmanjšega vtisa, da se bo iz tega hotela sploh še kdaj premaknil. In tako sem bil vsak dan priča bučnim prepirom med vojnim veteranom in nesrečno vietnamsko družino, ki si je zaradi tega spodrsljaja zapravila ves svoj ugled v okolici.
Nekega večera si s Kanadčanom, Avstralcem in skupinico domačinov v Saigonu privoščimo vietnamsko kulinarično specialite-to-ocvrte kuščarje in kuhane kače. Pridno jih zalivamo s pivom in riževim vinom. Liter okusnega vietnamskega točenega piva stane 50 tolarjev, velika steklenica že preizkušenega kitajskega pa le 40 tolarjev.
Mesto je ponoči zelo živahno. Trume mopedov se vijejo po •širokih bulevarjih, na vogalih razkošnih hotelov pa vabijo kraljice noči. Izhodišče za pogajanje o raznovrstnih ljubezenskih uslugah je štiri dolarje. Nekateri rikšarji se zvečer prelevijo v zvodnike in prodajalce marihuane. Sredi mesta se dviga ogromno
poslopje nekdanje ameriške ambasade s stražnimi stolpi in bodečo žico na vrhu štirimetrskega zidu. Kar predstavljam si panične meščane, kako si aprila 1975, tik pred padcem Saigona, z vrečami zlata utirajo pot do ambasade in se poskušajo vkrcati v enega izmed številnih helikopterjev na strehi, da bi jih popeljal dostojnemu življenju nasproti.
Američani so se ob svojem porazu hitro umaknili iz Viemama, tu pa pustili skoraj vse orožje in vojaško opremo. Pri tem so skušali rešiti čimveč svojih vietnamskih zaveznikov. Na tisoče helikopterjev je sodelovalo v vojaški operaciji “Frequent wing”, mnogi pa so zaradi prevelikega človeškega tovora takoj strmoglavili in pod seboj pokopali veliko Irežečih ljudi.
Pri nemem Quangu v mestu Hue si izposodim starega Minska. To je 125 kubični robustni ruski motocikel, najprimernejši za uničene vietnamske ceste. Hue je staro mesto na sredini Vietnama. Ko so ga leta 1968 zasedli komunisti, so ga Američani več tednov
zapored zasipavali z bombami in pri tem uničili veliko zgodovinskih spomenikov nekdanje prestolnice močnih vietnamskih vladarjev in njihovih dinastij.
Z motorjem se podam na 17. vzporednik, kjer je bila do leta 1975 meja med Severnim in Južnim Vietnamom, ter prizorišče največjih vojaških spopadov. Edina pot med Saigonom in Hanojem, Nacionalna cesta številka ena, je ozka in polna lukenj. Nasproti hrumijo ogromni, nekoč ameriški vojaški tovornjaki in avtobusi, ki se šibijo pod težo
ljudi, prašičev in perutnine. Na cesti vidim veliko prevrnjenih vozil. Najbrž so jim zaradi preobremenjenosti odpovedala podvozja ali pa so se skušali izogniti počasnim vprežnim vozovom. Ves dan se vozim po grozljivi, z bombnimi kraterji posejani in z napalmom uničeni pokrajini. Preteči bo moralo še mnogo časa, da si bo zemlja opomogla od nenehnega bombardiranja in odvrženih kemičnih strupov.
Agent Grange je bil najpogosteje uporabljen herbicid. Z njim so Američani zasipavali domnevna vietkongovska oporišča, na vaščanih pa pustili še sedaj vidne genetske posledice. V vasici Vinh Moc obiščem znamenite podzemne tunele. Tukajšnji prebivalci so pod površjem zgradili pravo mesto, da bi se obvarovali pred ameriškim bombardiranjem. Pred menoj se vrstijo številna, predvsem iz filmov znana prizorišča bitk in nekdanja ameriška oporišča (Hamburger Hill, Rockpile, Camp Carroll, China Beach). Na enem srečam skupino ameriških vojnih veteranov. Potovalne agencije v Ameriki so nedavno začele pripravljajati organizirane oglede morišč, ki naj bi po mnenju nekaterih psihiatrov blagodejno vplivali na duševnost nekdanjih ameriških vojakov.
Potujem skozi majhne gorske vasi, mimo samotnih nagrobnikov in pokopališč, raztresenih po poljih in gozdu, trikrat krpam gumo, enkrat ostanem brez bencina, spoznam ljubko Hang in pomagam brkatemu Nemcu, ki mu na v Hanoju kupljenem motorju odpove sklopka. Za mano pa ostajajo upanja polni obrazi nesrečnih, z grozotami nesmiselne vojne prežetih ljudi. □ Andrej Wlodyga

Iz marmorja in granita izdelujemo: nagrobnike, okenske police, stopnišča, kuhinjske in kopalniške pulte, vodomete, mize in stebre.
Trgovina: granitne in marmorne ploščice, granitogres, lomljen tlak, nagrobni dodatki
Uradne ure od 8. do 16. ure naročila nagrobnikov vsako sredo od 8. do 19. ure.
Tel: 063 857 558
POIPICAN
==rl
.cutuioéeJTwx
Šalek 20, Velenje
Kultura
ČRNA IMA GALERIJO
V Hotelu dub Krnes so v začetku februarja odprli galerijo in v njej so trije domači slikarji pod motom Črna je barvita predstavili svoja dela.
Nekoč le prehodni del za vstop v dvorano kulturnega doma je v sklopu temeljite prenove hotelskega kompleksa nastal prijetno obnovljen prostor. Z manjšo prezidavo, z okni, ki lovijo južno sonce, je dobil nov pomen: tu je galerija, kjer bo vsak prvi petek v mesecu postavljena nova razstava likovnih del. Na ogled bo ves mesec. (Ključ boste dobili pri
opravilih najdem motiv. Ta zori, in ko je oblikovan v mislih, potrebujem prav malo časa, da to vržem na papir. Vendar čutim, da me slikanje preprosto omejuje in le delno izpolnjuje moje želje po oblikovanju. Zato še raje, oblikujem prostor; dekoriram ga z naravnimi materiali, s kosi lesa, s posušenim cvetjem, rastjem.” Janku Ladiniku se je zgodilo
slikarskih delih s knapovsko tematiko. O galeriji pravi takole: “Zelo sem vesel, da imam možnost v svojem kraju pokazati, kaj ustvarjam. Kdor je hotel videti,
To je tisto! V Čmi si želimo živahnejšega kulturnega, športnega in drugega dogajanja. To dokazujemo krajani ob prireditvah, ki so za tak kraj vedno kar dobro
Galerija v Čmi je odprla za razstavljalce in obiskovalce.
Otvoritveni večer sta prijetno obogatila pevka Elizabeta Burdzi in pianist Peter Slanic.	Foto: A.Repanšek
šanku.)
Direktor Hotela club Krnes Dušan Štrucl pravi, da so vabljeni vsi, ki bi želeli svoja dela razstaviti. Galerija je primerna tudi za druge manjše, komorne prireditve in kot taka pomeni dodatno ponudbo za hotelske goste in možnost za prireditve s širokega področja kulture.
Na večer otvoritve se je zbralo kakih petdeset obiskovalcev, ki so si z zanimanjem ogledovali slikarska dela treh domačinov. Vsi so člani Kluba koroških likovnikov in slikajo že več let. Ob otvoritvi galerije so povedali: Anita Predikaka: “Dolgo sem slikala po naravi. Zdaj ne več; narava je tako lepa, njene stvaritve so popolne, nečesa tako dovršenega ne moreš naslikati. Pobude za sliko se mi porodijo ob vsakdanjem delu, ukvarjanju z mojimi otroki, z družino, v prav banalnih, vsakdanjih stvareh in
nekaj podobnega kot znameniti pisateljici Astrid Lindgren, ki natančno ve, kdaj “je stopila” na svojo pisateljsko pot. Zlomila si je namreč nogo in za kratek čas -začela pisati Piko Nogavičko.
Tudi Janko si je zlomil nogo in ostal doma skoraj dve leti. Nekaj bi moral početi, da bi si krajšal čas, je razmišljal. Pa je začel šivati gobeline. Nato je začel slikati in zdaj ima že kar zajetno zbirko. Takole pravi: “Slikam ploskovno, ne iščem perspektive, slika nima globine, je dvodimenzionalna. Zanimajo me barvne kombinacije, barvni odtenki. Barvne ploskve so ostro ločene med seboj, nobenega prelivanja barv ni. Slika nastaja po dveh, treh skicah, nato gre šele vse na papir.”
Najbolj dobesedno se je moto razstave - Čma je barvita - odzval Leander Fužir, ki je razstavil slike z motili iz okolice Črne. Sicer pa ga dobro poznamo po
kaj počnem, je doslej moral na razstavo mojih del drugam. Zdaj lahko razstavljam v domačem kraju. Menim, da bodo tudi slikarji od drugod razstavljali v novi galeriji. Tako se bo v Črni stalno kaj dogajajlo. To je velika pridobitev za Črno.”
obiskane. Z galerijo, predvsem pa s svežimi idejami, s široko zastavljenimi progami za živahnejši utrip kraja, ki si ga je skupaj s prenovo hotela zastavil Dušan Štrucl, bo njemu in nam gotovo uspelo.O
Marta Reptmšck
JOŽE SILVA KREUH <0
O
00

00«?
CDLYAjS
Breg 13, Mežica, ® 38 602, 35 694
Kultura
NOVA KNJIŽNICA: SLOVENJGRAŠKI HIT LETOŠNJE ZIME
Knjižimo Ksoverjo Meško v Slovenj Gradcu je matična knjižnica v Mislinjski dolini: poleg knjižnice v Slovej Gradcu imajo še knjižnici v Mislinji in Podgorju. Slednja je bila lansko leto obnovljena, v Mislinji pa jih že tarejo prostorske težave. Teh pa vsaj naslednji dve desetletji ne bi smeli imeti v Slovenj Gradcu, saj so konec lanskega leta v trgovskem centru Katica odprli prostore sodobne knjižnice. Občina Slovenj Gradec je za novo knjižnico namenila domala milijon mark, v letošnjem proračunu pa je za dokončanje in opremo predvidenih še 35 milijonov tolarjev.
Ko je Silva Novljan, svetovalka za splošno-izobraževalne knjižnice pri Narodni in univerzitetni knjižnici pregledala projekte nove slovenjgraške knjižnice, je gladko zavrnila vse pomisleke, ki so se porajali okrog lokacije v centru Katica. Novljanova je namreč dejala, da knjižnica na novi lokaciji simbolno in dejansko povezuje zgodovino s sodobnostjo, da leži na križišču poti, ki jih ljudje dnevno prehodijo v svojih menjajočih vlogah, ki jo določajo služba, šola ali sami. Ta knjižnica pa ima po njenem mnenju vse zasnove, da postane vzorec za splošno-izobraževalne knjižnice v Sloveniji.
Prvi meseci dela v novih prostorih knjižnice Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu že kažejo, kako prav je imela gospa Novaljanova. Knjižnica je že v starih prostorih bila zelo dobro obiskana, sedaj pa se je obisk še povečal. Poleg tega ta knjižnica postaja novo kulturno središče mesta, saj je v njej že bila vrsta kulturnih nekomercialnih prireditev. Slovenjgraški knjižničarji so si zadali cilj, da bi imeli dvakrat na mesec kakšen literani večer, srečanje s pisatelji in drugimi ustvarjalci. Direktorica knjižnice Ksaverja Meška Alenka Vaiti je z novimi prostori in obiskom nadvse zadovoljna in pravi:
“V starih prostorih smo imeli vsega 260 kvadratnih metrov površin, od tega je v stari zgradbi šlo na račun stopnišča, ki je bilo za knjižnico neuporabno, skorajda sto kvadratnih metrov. Tako tudi bralcem nismo mogli tako kvalitetno ponuditi vsega knjižničnega fonda, ki že obsega več kot 42 tisoč enot. Sedaj se knjižnica že razprostira na okoli
600 kvadratnih metrov površin, ko bo končana še druga faza z mansardo, pa bo na voljo več kot tisoč kvadratnih metrov površin.” Knjižnico Ksaverja Meška obišče lemo okoli 40 tisoč ljudi, lani so si, denimo, izposodili 88 tisoč enot. “Res nas veseli, da se je v
novih prostorih obisk še povečal. Temu smo se prilagodili tudi z delovnim časom, saj je knjižnica odprta od 7.30 do 19. ure, ob sobotah do 12 ure. Dopoldan je največ otrok, popoldan pa pridejo kar cele družine, ki se zadržijo v prostorih knjižnice ves popoldan.
In tudi v tem je nova kvaliteta našega dela in ponudbe, ki jo omogočajo novi prostori, pregledna postavitev in velika čitalnica. Ljudje si sedaj za knjigo vzamejo več časa. Poleg dograditve druge faze z otroškim oddelkom pa v kleti načrtujemo tudi buk-vamo. V bukvami bo prostora za kakšnih deset tisoč enot in ljudje bodo sem lahko prinesli ali kupili stare knjige. To pa bo tudi prva bukvama na Koroškem,” pravi direktorica Alenka Vaiti, ki ni pozabila dodati, da je njihova knjižnica edina v tej regiji, v katero je mogoč dostop tudi invalidom na vozičkih.
V Knjižnici Ksaverja Meška tudi načrtujejo, da bi ustanovili podružnično ljudsko knjižnico v Pamečah. To pa bo odvisno tudi in predvsem od tega, koliko zanimanja bodo za knjigo pokazali tamkajšnji prebivald.O
(ok)
RAZSTAVA LIKOVNIH DEL BENJAMINA KUMPREJA
Galerija PRIZMA v Slovenj Gradcu je z otvoritvijo razstave likovnih del Benjamina Kumpreja pričela nov cikel razstav.
Osnovna izhodišča Kumpre-jevega slikarstva lahko najdemo v koroški krajini, pa tudi krajini nasploh. Slikar išče motive, ki so likovno zanimivi in jih po svoje preoblikuje, predvsem pa
izraža lastno interpretacijo videnega sveta. Pri tem mu ni nepomembna tekstura površine, ki v sozvočju svetlobe in barve gradi likovno videnje. Kumpreja ne obremenjujejo
podobe narave, saj svobodno postavlja barvna razmerja, oblike pa po potrebi prilagaja. Po svoje tako zatežena Koroška krajina postaja svobodnejša, široke nebesne pasaže določajo in umirjajo pokrajino pod sabo.
V tem smislu lahko iščemo vzporednice z glasbo in slikarstvo akademskega slikarja Benjamina Kumpreja primerjamo z neskončno simfonijo narave v vseh možnih visokih in nizkih tonih.
Na razstavi je na voljo katalog, ki daje osnovne podatke o razstavljenih delih.
Razstava je odprta vsak dan od 9. -12. in od 15. -18. ure.Q
Tekst in Foto: S. Hovnik
šport
ANDREJA PLACET	^
Korošci imamo novo državno prvakinjo ! Ta laskavi naslov si je priborila 23-letna Ravenčanka Andreja Placet na nedavnem prvem državnem prvenstvu v biljardu, ki je bilo v Mariboni. Andreja, ki je članica Biljard kluba Lečnik na Ravnah, sicer pa študira na pravni fakulteti v Mariboni, sprva ni želela veliko govoriti o lovoriki, ki jo je osvojila, češ: “No ja, sem pač državna prvakinja, saj to ni kaj posebnega." Očitno ji slava ni “udarila” v glavo. Še vedno je skromna športnica kot doslej, zaljubljena v svoj biljard, v igro osmice, ki jo ima najraje in v kateri je tudi osvojila naslov slovenske prvakinje.
Naključje je morda hotelo, da se je športna pot Andreje Placet začela prav za zelenimi mizami. Toda ne v biljardnici. Kot desetletna deklica se je skupaj s prijateljicami iz 3-razreda osnovne šole včlanila v namizno teniški klub Fužinar. V roke jo je dobil njen prvi trener Zdravko Mlakar, ki jo je naučil osnove igre s celoluidno žogico, nato je vadila še pri pokojnem trenerju Ludviku Bavčetu in tudi pri Robertu Jamšku. Kar sedem let je Andreja igrala namizni tenis. Spominja se, da je skupaj s Petro Mlakar in Heleno Rus nastopala za ravensko ekipo v II. slovenski ligi, sama pa je nekajkrat zaigrala tudi za pionirsko reprezentanco Slovenije. Toda nekatere stvari ji pri Fužinarju niso posebej ugajale in odločila se je zapustiti klub. Pred dobrimi petimi leti se je navdušila za biljard, takrat ko so pri Lečniku odprli biljardnico in kasneje ustanovili klub. Uspehi na
PREDSTAVLJAMO
KOROŠKE
ŠPORTNIKE
domačih tekmovanjih so prišli prav iznenada in to ji je vlilo dodatnega poguma. Navdušenje za igro s kroglicami je bilo na vrhuncu in Andreja Placet je praviloma zmagovala na domala vseh rating turnirjih po Sloveniji. Bila je brez prave konkurence, tudi v klubu, kjer danes ob njej tekmuje le še Marjeta Jamer, medtem ko je pri fantih, kjer je v ospredju predvsem Boštjan Žinko, konkurenca znatno močnejša. Leta 1991 je prvič nastopila na evropskem prvenstvu v Vicenzi v Italiji, leto dni pozneje pa v Veldnu v Avstriji. “Vidnejših uvrstitev nisem dosegla," pravi Andreja, “imela sem premalo izkušenj, šlo je zgolj za udeležbo. Nemci, Švedi in ostali tekmovalci iz zahodnoevropskih držav so bili za nas pač premočni.” Seveda, Andreja tudi tokrat v svoji skromnosti, ni povedala, da se je vselej uvrščala okoli lo. mesta, kar pa po našem mnenju nikakor ni slabo.
V zadnjem letu ni trenirala tako intenzivno, pa vendar ji je uspel podvig. Po tej osvojitvi naslova državne prvakinje se bo Andreja seveda z vso vnemo pripravljala za nastop na evropskem prvenstvu, ki Ito od 16. do 24. marca v Bekescabi na Madžarskem. Želi si dobre uvrstitve, predvsem pa, da bi na vseh bodočih tekmovanjih karseda dostojno zastopala BK Lečnik, za katerega tekmuje in ki ji vselej krije celotne stroške tekmovanja. Andreja Placet je rojena lo. 11.1972, stanuje na Ravnah, Gledališka 8.
Ivo Mkiktr
—
radie alfa
PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS
radio alta d. o.o.
REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjova 1
62360 Slovenj Gradac, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244
VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU
1C7,$ Mhz
KOSILI
MOTAŽNI ELEMENT
KOSIL
stenski elementi
nasip - brežina
podlaga - žemlja \ uvoina rampa \ temeljna ploida \ gramozni tampon
KOSIL silos, po sistemu TRAUNSTEIN odlikuje:
*	OPTIMALNA PRILAGOJENOST SODOBNI TEHNOLOGIJI SILIRANJA KRME
*	VISOKA KAKOVOST SILAŽE
*	ENOSTAVNO IN VARNO
POLNJENJE IN ODVZEM	SGP KOGRAD
*	NIZKI STROŠKI GRADNJE	5J*V“GJ*D
*	EKOLOŠKO NESPOREN |||| ||GEM
CSH&S»®0--
146.7*9’°® svr
c 0602 85 640,85 642, 85 230,85 070: fax: 85 318
SE PRIPOROČAMO!
«MO
Piše: Ivo Mlakar
ZAGERNIK IN KRAŠEVCEV« USPEŠNA V AVSTRIJI
Smučarja Fužinaija Igor Zagernik in Mateja Kraševec sta v začetku tega meseca nastopila na tekmah FIS v avstrijskem Bad Kleinkir-cheimu. V veleslalomu je Igor Zagernik osvojil 15. mesto in bil med 130.. tekmovalci nasploh najbolje uvrščen slovenski smučar, medtem ko si je Mateja Kraševec prismučala IS. mesto. Drugi dan tekmovanja je Zagernik nastopil še v slalomu in se uvrstil še bolje - na 9. mesto, kar je ena najboljših uvrstitev Fužinaijcvih smučatjev na mednarodnih tekmah v zadnjih letih.
KOROŠKI MLADI SMUČARJI V OSPREDJU
Na Koroških smučiščih sta bili v soboto, 3. in v nedeljo. 4. februarja dve tekmi, ki sta šteli za prvenstvo vzhodne regije Slovenije. V organizaciji SK Fužinar je bila na progi Ivarčko Ošven tekma dečkov in
deklic v super veleslalomu. Nastopilo je 90 smučarjev in smučark. Poglejr.io kdo so bili zmagovalci po kategorijah in kakšne so bile uvrstitve mladih koroških tekmovalcev. Med mlajšimi dečki je 1. mesto pripadlo Alešu Valentiju iz Branika Maribor, tretji je bil Boštjan Pogač, četrti Blaž Klančnik, šesti Miha Breznik in deseti Andrej Hafner (vsi Fužinar). Med mlajšimi deklicami je bila najhitrejša Tina Maže iz Črne, ki je trenutno najboljša smučarka vzhodne regije v tej kategoriji. Druga je bila Vanja Vravnik, četrta Maša Černovšek (obe Fužinar), osma Mateja Štmc iz Črne in deseta Datja Krevzl (Fužinar). Med starejšimi dečki je progo najhitreje presmučal Uroš Zupan iz Celja, šesti je bil Ravenčan Aleš Ruter, med starejšimi deklicami pa je 1. mesto osvojila Mariborčanka Nika Brumen. Melita Osojnik iz Črne je bila peta, Tamara Stropnik iz Fužinaija pa šesta.
Drugi dan je bila v Črni še veleslalomska tekma. Črnjanka Mazejeva je bila znova najboljša med mlajšimi deklicami, pred Ravenčanko Vravnikovo. Med fanti je progo najhitreje prevozil Alek Glebov iz Maribora, drugi je bil Aljaž Pudgar iz Črne, peti Boštjan Pogač, šesti Blaž Klančnik in sedmi Miha Breznik. Brcmnova je osvojila 1. mesto med starejšimi deklicami, tretja je bila Ravcnčanka Špela Božič, peta pa Stropnikova.
In še starejši dečki: zmagal je Mariborčan Grega Brajovič, Dejan Kumer iz Črne si je prismučal tretje, Aleš Ruter iz Fužinarja peto in Martin Ladinek iz. Vuzenice sedmo mesto.
ŠfiLEJ ZMAGAL V ANDORI
Mladi smučar Fužinaija Rok Šalej je dosegel imenitni uvrstitvi na tekmovanju starejših dečkov in deklic za 4. trofejo Borrufo v Andori. Na tekmovanju, ki je bilo od 1. do 3. februttrja, so nastopili smučarji iz domala vse Evrope. Šalej je zmagal v veleslalomu, drugo mesto si je prismučal v super veleslalomu, medtem ko je v slalomu odstopil. Po vrnitvi domov se je Fužinarjev smučar udeležil še tekme v smuku za pokal Gorenjke, ki so jo na Kopah pripravili delavci SK Vuzenica. Osvojil je 3. mesto med starejšimi dečki, medtem ko je zmagal Vrhničan Aleš Prek, ki je bil najboljši tudi na tekmi super veleslaloma v Andori.
GAŠPER KRAJNC DRUGI
Na Goiteh je bila 3. februaija tekma cicibanov in cicibank v veleslalomu za prvenstv o vzhodne regije Slovenije. Med 120 tekmovalci je pri fantih zmagal Tomaž Majdič iz Kisovca, drugi je bil Gašper Krajnc, tretji Vid Gjurin, osmi Sašo Kotnik in deveti Urban Žaže. vsi so smučaiji Fužinaija. Med deklicami je 1. mesto osvojila Ana Drev iz Velenja, mlade Fužinarjeve tekmovalke pa so se uvrstile: na 5. mesto Maja Kogelnik, na 7. Jasna Rapnik in na 8. Nina Pisnik.
KUNC TRETJI IN PETI
Pred odhodom naših najboljših alp-
skih smučatjev in smučark na svetovno prvenstvo v Španijo so v Mariboru izpeljali še državno prvenstvo v hitrih disciplinah. Nastopilo je nekaj koroških tekmovalcev in tekmovalk, ki so se uvrstili na naslednja boljša mesta. V super veleslalomu je bil Mitja Kunc iz Črne peti, njegov klubski tovariš Ožbi Ošlak deseti, Mateja Kraševec iz Fužinarja pa si je prismučala 13. mesto.
V smuku sta črnjanska smučarja dosegla še boljši uvrstitvi, Kunc je bil tretji, Ošlak pa osmi med člani, medtem ko je med starejšimi mladinci osvojil odlično 2. mesto.
Omeniti velja tudi uvrstitev Aleša Gorze iz Čme na 11. mesto med mlajšimi mladinci.
ZMIiGli
BLATNIKOVE NA "OSAN-KARICI 96"
Tradicionalnega smučarskega teka “Osankarica 96’’ se je udeležila tudi skupina tekačev in tekačic s Koroške. V teku na 7 km je bila Ravncnčanka Katja Cvilak četrta med tekmovalkami do 15 let, Peter Harnold pa osmi med tekači do 20 let. medtem ko si je Mežičan Vili Blatnik pritekel med starejšimi udeleženci 7. mesto. V teku na 21 km je med ženskami od 40 do 50 let zmagala Hedvika Blatnik iz Mežice, v skupini tekačev nad 50 let starosti pa je bil Ravenčan Štefan Robač četrti.
□
® m »
ALI JI VAŠE SPANJE NEMIRNO? VAS ZEBE V N06E? Pokličite nas in skupaj bomo rešili vaš problem. Naredili vam bomo
©©ad©
GQ&l£)č)©©[]
IZ ČISTE DOMAČE OVČJE VOLNE
‘OVEN”
PREDILNICA SRBU N Belingerjev» 19,62352 Selnica ob Dravi

AUDI 80-D1ESEL, NOVEJŠI TIP, UGODNO PRODAM (TUDI KREDIT) w 62-671-392.
Tehtnici (viseči) prodam, možnost tehtanja 210 in 310 kg.
® 063 33-058
Vložite certifikat in dobite nagrado: PARNI LIKALNIK ali RADIO KASETOFON. Možnost kredita.
»062 221 106 ali 631-164, po 16 h.
V sredo, 07. 02. 1996, sem na parkirišču pred Rimskim vrelcem izgubil črno smučarsko rokavico (zeleni vzorec). Najditelja prosim, da pokliče na ». 84 770.
V
Sport
pn li tìptasiaKaG] mgiDw = mmm i]99@
Planinsko društvo	Izlet	Datum	Vodnik / Informacije	Telefon
PD Črna na Koroškem	Zimski Arničev pohod na Raduho Ratitovec	09. mar. 23. mar.	Vod.: Grabner Franc Vod.: Lesjak Pavel	Tel.d.: 39-063 Tel.d.: 39-161
PD Dravograd	Zimski pohod na Snežnik Dobrova - Strojna - Prevalje	09. mar. 24. mar.	Vod.: Djurič Jovo Vod.: Heber Jožica	Tel.d.: 85-297 Tel.d.: 83-116
PD Gorenje Fecro Slov.Gr. Mentorji PD Gorenje Fecro	Boč, ogled Velikonočnic	Ni datuma Vod.: Senica Jože Izleta na Boč se udeležijo tudi otroci Planinskih krožkov na šolah v Slov. Gradcu Porezen	Ni datuma	Vod.: Rozman Stojan			Tel.d.: 41-765 Tel.d.: 41-174
PD Mežica	Zimski Arničev pohod na Raduho	09. mar.	Vod.: Kolar Boris	
PD Mislinja	Snežnik Porezen Zimski Arničev pohod na Raduho	Ni datuma Ni datuma 09. mar.	Inf.: Bricman Franc Inf.: Bricman Franc Inf.: Bricman Franc	Tel.d.: 42-752 Tel.d.: 42-752 Tel.d.: 42-752
PD Muta	Priložnostni individualni izleti	Ni datuma	Inf.: Preglav Ernest	Tel.d.: 61-318
PD Ožbalt/Kapla	Zimski Arničev pohod na Raduho ( 1 dan) Štimpah - Remšnik - Pankracij ( 1 dan)	09. mar. 24. mar.	Vod.: Cepec Tone Vod.: Račnik Marjan	Tel.d.: 60-074 Tel.d.: 71-787
PD Prevalje	Občni zbor	09. mar.	Inf.: Komprej Ivan	Tel.d.: 31-479
PD Radlje ob Dravi MO PD Radlje	Boč Boč (980m)	Ni datuma Ni datuma	Vod.: Igor/ Inf.: Seinlak Janez Vod.: Igor	Tel.d.: 72-734
PD Ravne na Koroškem MO PD Ravne	Zimski Arničev pohod na Raduho Letna konferenca PD (Nama-Ravne) Pohod: Sv.Neža-Gruberjev vrh-Duler Pohod: Zelen breg-Strojna	09. mar. 30. mar.	Vod.^Zunec Jože Inf.: Zunec Jože Meni: Fanika Knez Meni: Veronika Kotnik	Tel.d.: 22-329 Tel.d.: 22-329 OŠ.KJ. 21-598 OŠ.PV. 22-495
PD Ribnica na Pohorju	Pohod: Župank - Kapunar	23. mar.	Inf.: Kotnik Božo	Tel.d.: 68-194
PD Slovenj Gradec	Spominski pohod na Uršljo goro (Tabor) Dovški križ Krofička - Strelovec	Ni datuma Ni datuma Ni datuma	Inf.: Hartman Ivan Inf.: Hartman Ivan Inf.: Hartman Ivan	Tel.d.: 44-126 Tel.d.: 44-126 Tel.d.: 44-126
PD Vuzenica	Občni zbor	Ni datuma	Inf.: Bricman Branko	Tel.d.: 64-480
Iz programov PD zbral in uredil Ivan Cigale	Lepa doživetja in varen korak vam na izletih želi MDO-Meddruštveni odbor, PD Koroške!
ČRNJANI USPEŠNO IZPELJALI EVROPSKI TURNIR V SMUČARSKIH TEKIH
mM 02 mmm mÈm
Tekmovanje oseb z motnjami v duševnem razvoju v smučarskih tekih, v okviru evropske specialne olimpijade, ki je tri dni potekalo v Črni na Koroškem, je izjemno lepo uspelo. Na prireditvi, ki jo je na svečani otvoritveni slovesnosti odprla g Štefka Kučan, je nastopilo več kot 50 tekmovalcev in tekmovalk iz kar devetih držav Avstrije, Madžarske, Nemčije, Poljske, Ukrajine, Slovaške, San Marina, Hrvaške in Slovenije. To je bila prva tovrstna prireditev pri nas v okviru specialne olimpijade, prireditev, ki jo je predsednik organizacijskega odbora Marjan Lačen takole ocenil: “V Črni smo bili pobudniki teh iger, tako letnih kot zimskih, in smo seveda zelo ponosni, da smo s svojimi idejami uspeli. Udeležba je bila za prvič kar solidna, tudi ugodne snežne razmere in vreme so nam šli na roko. S temi tekmovanji dosegamo v glavnem bistvene dlje spedalne olimpijade: dvigniti želimo kvaliteto življenja oseb z motnjami v duševnem razvoju."
Čeprav rezultati na takšnih tekmovanjih niso vselej bistvenega pomena, velja omeniti, da so imeli slovenski tekači največ uspeha. Dvakratni zmagovalec v solo tekih je postal Karli Kranjc pred Zvonkom Fanedlom, medtem ko je pri dekletih slavila dvojno zmago Olga
Kravchuk iz Ukrajine. Tudi v štafetnih tekih so bili najboljši naši, Fanedl, Juvan in Kranjc, ki so tekli za Slovenijo I. Pri ženskah so bile ponovno najboljše Ukrajinke.
Imi mmw m
Plavalci in plavalke Fužinarja so na mladinskem in kadetskem prvenstvu v Mariboru osvojili skupno 12 medalj. Kar štiri naslove državne prvakinje si je med kadetinjami priplavala Lidija Breznikar, v disciplinah 100 in 200 m prsno ter 200 in 400 m mešano. Miha Tisovnik je postal prvak Slovenije med kadeti v disciplini 100 m hrbtno, Matjaž Čepelnik pa med mladinci na 100 m prsno. Poleg omenjenih sta medalje osvojila še Primož Abraliam in Tanja Merzdovnik v mladinskih kategorijah, v finalni nastop med osem najboljših pa se je uspelo uvrstiti še Anji Srebotnik in Špeli Fras med mladinkami ter Tonji Kos med kadetinjami.
Sočasno pa je potekalo v bazenu Rudarja v Trbovljah še prvenstvo za dečke in deklice. Plavalka Fužinarja Tanja Kumprej je osvojila tri naslove državne prvakinje. Zmagala je v disciplinah 100 in 200 m prsno ter 100 m hrbtno. Bronasto odličje je osvojil tudi Ravenčan Iztok Knez na 100 m prsno. □	Ivo Mlakar
□	proizvodnja montažnih podplatov
□	proizvodnja termoplastiaiih granulatov
□	posredovanje v zunanji trgovini
lek flpfeJpM
PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTUE
(§) lek dd OjyfbOjjsra
CARINSKA CONA DRAVOGRAD Otiški vrh 25a 62370 Dravograd tel.: 0602 45 131 fa: 0602 41 631
tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 61117 Ljubljana, VerovSkova 57, p.p. 81 telefon: (061) 168-21-61 telex: 39403
telegram: Lek Ljubljana telefax:: (061) 168-35-17
yfPEO NAOZOBN. SlSTeM»
sistem' Istrani«'
Utetn»
jstojna
mon
itaia v
Samos-'”;,, na ptos«"' postori" an .	„000»
jrosto
SWKa
ton P°(
idnev
i »n Por
od=loe9a
snem:
ani»
Niotna P'W°
U9odna cena
POTREBUJEJO JIH: STANOVANJSKE HIŠE, BLOKI, DVORIŠČA,
GARAŽE, DELAVNICE,
SKLADIŠČA. KMETIJSKI OBJEKTI, TRGOVINSKI IN GOSTINSKI LOKALI, OTROŠKE SOBE...
KOPK
RAČUNALNIŠKI INŽENIRING-HIŠA BISTRIH REŠITEV
Uradni partner firm ORACLE, MICROSOFT, WYSE, COMPAQ.

Glosirana črna kronika
Od statistike do prakse
Ker tokratno obdobje <rne kronike na Koroškem delno sovpada tudi s koncem meseca januarja, si za začetek najprej privoščimo nekaj mesečne statistike. Gre za primerjalne podatke med januarjem 96 in decembrom
Gola statistika
Podatki iz prometne varnosti kažejo, da se je v letošnjem januarju na koroških cestah pripetilo 108 prometnih nezgod. Nobena se na srečo ni končala s smrtnim izzidom, s hudimi telesnimi poškodbami so se izšle 4, lažje poškodovanih je bilo 7 oseb. Nesreč z gmotno škodo pa je bilo 97.
Policisti so sodnikom za prekrške predlagali 282 prometnih udeležencev, na licu mesta pa je bilo mandatno kaznovanih 1067 občanov.
Iz kriminalitete bi veljalo omeniti, da so policisti v tem mesecu zaznali 78 pojavov z elementi kaznivih dejanj. Drugače povedano: vključeni so primeri, kjer je podan sum kaznivega dejanja, kriminalisti pa zdaj zbirajo ustrezne dokaze za utemeljenast tega suma.
V mesecu januarju so policisti podali 76 predlogov zaradi kršitve javnega reda in miru. Pridržanih do izstreznitve pa je bilo 13 občanov. V tem času je bilo 5 požarov in dve delovni nezgodi, preko mejnih prehodov pa je šlo 500.299 ljudi.
OPIS
Če podatke zdaj še povzamemo in naredimo primerjavo, potem vidimo, da se je število prometnih nesreč zmanjšalo za 17 odstotkov, število kršitev JRM (javnega reda in miru) pa za 34 odstotkov.
Manj razveseljivo pa je, da se je za 37 odstotkov povečalo število “zaznav z elementi kaznivega dejanja” (policijski žargon - op.pisca). Za odstotek je bil večji tudi promet vozil preko mejnih prehodov. Na njih so v januarju zavrnili tudi 48 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v našo državo. To je 19 več kot decembra.
Pod lupo
Poglejmo zdaj nekaj podrobnosti. Pričel bi s primerom, ki je pomemben predvsem zaradi preventive, čeprav bi na prvi pogled sodil v rubriko “zimskih požarov”, če lahko tako rečem. Smola nikoli ne počiva, je slovenski pregovor, ki bi bil kar pravšnji za tale pripetljaj. Suhoparno policijsko poročilo pravi, da je “dne 4.2. ob 10.10, izbruhnil požar v slaščičarni na Trgu 4. julija v Dravogradu.” No, dogodek pa naj bi se bil odvijal takole: ob omenjeni uri je J.K. zakuril peč na petrolej. Gorečo peč
95.
je nameraval odnesti na dvorišče. Pri tem se je spotaknil in peč je padla na plastenke kurilnega olja. Prišlo je do vžiga, ogenj pa se kmalu razširil po objektu. J.K. ga je poskušal pogasiti, a se je pri tem hudo opekel. Požar so potem pogasili dravograjski gasilci, kljub temu pa je nastala velika gmotna škoda, ki podrobno še ni ocenjena. Med požarom so morali preseliti tudi dve stanovalki iz prvega nadstropja.
Smrt v gozdu
Tudi druga nezgoda je pravzaprav splet nesrečnih okoliščin. Žal se je končala še bolj tragično, sodi pa med delovne nezgode. Pripetila se je 31.1. okoli 10. ure v gozdu na Graški gori. V njej je zaradi poškodb glave umrl K.G., delavec GG Slovenj Gradec.
K.G. je dopoldne tega dne prispel v gozd, kjer je nameraval sodelovati pri izdelavi trase za spravilo lesa z žičnico. V istem gozdu so sočasno delavci spravljali les. Pri tem se jim je zagozdilo nekaj že podrtih dreves. K.G. je poskušal pomagati pri njihovi odstranitvi, pri tem pa ga je suha smreka, ki jo je sprožila druga, tako hudo poškodovala po glavi, da je umrl.
Nevarno čiščenje
Delovna nezgoda se je 30.1., okoli 13- ure pripetila tudi v d.o.o. Metalurgija plastika inženiring v Žerjavu. V njej se je huje poškodoval delavec D.K. Med delom je pred stavbo energetskega obrata z bencinom čistil
filter gorilca mazuta. Bencin se je nenadoma vnel in delavca opekel po obrazu in roki.
Ogenj je na Koroškem v obdobju, ki ga zajemam v tokratni črni kroniki, povzročil še smrt ene oselle, vendar o tem poročamo na dmgem mestu.
Izgubljena
oblast
Čeprav je bilo - kot že rečeno -prometnih nesreč v primerjavi z decembrom januarje manj, ceste pa na Koroškem v tem času na srečo niso terjale nobene smrtne žrtve, bi v opozorilo vendarle veljalo zapisati vsaj eno splošno ugotovitev. Ta je: večina prometnih nesreč se je v tem obdobju pripetila zaradi tega, ker so vozniki “izgubili oblast nad vozilom”!
Pri vsem tem pravzaprav niti ni pomembno, ali se je to pripetilo zaradi stanja na cesti, torej zaradi neprimernih voznih razmer (sneg, poledica). Dejstvo je, da so vozniki, kot kaže, kratko in malo precenili sveje vozniške sposobnosti in obvladovanje vozila tudi v manj običajnih voznih razmerah. Kakorkoli že: morda ne bi bilo slabo, če bi tudi na Koroškem pričeli razmišljati o kakšni “šoli dobre vožnje" v okviru znane slovenske akcije Hitro je hitro prehitro...
Kopičenje
Za začetek glosiranega in po moje zašpičenega dela čme kronike je tokrat kar sam poskrbel D.T. s
Prevalj. Dne 21.1. so ga namreč okoli 18. ure pridržali policisti ravenske policijske postaje, ker je vinjen vozil osebni avtomobil. No, to najbrž ne bilo niti tako neobičajno, če D.T. sočasno ne bi poskrbel kar za kopičenje prekrškov, če lahko tako rečem. Poleg tega, da je vozil vinjen, namreč tudi nima opravljenega vozniškega izpita ustrezne kategorije, avtomobil, ki ga je vozil, pa vrhu vsega ni bil registriran.
K temu najbolje sodi šala, ki jo je nekega dne pripovedoval Rene v lokalu mojega prijatelja “bifedžije in disk jockeya” Mirana. Govori o treh potnikih v osebnem avtomobilu, ki jih je ustavila policija. Voznikova sopotnika sta spala in ko se je ob prijaznem povabilu miličnika (šala je še iz njihovih časov - op.pisca) vozniku, da naj pokaže papirje, prvi prebudil, je ves pretresen ob pogledu na miličnika dejal: “Saj sem rekel, da pijan ne boš pripeljal daleč''.
V tistem se na zadnjem sedežu prebudi še drugi sopotnik in glasno reče: “No, zdaj smo pa tam! Rekel sem vama, da z ukradenim avtom ne bomo prišli do doma”!
“Privid” PP
Ob pozni večerni uri dne 22.1. so policisti Postaje prometne policije Slovenj Gradec v Radljah ob Dravi ustavili in pregledali voznika osebnega avtomobila V.H. iz Vuzenice. Ugotovili so, da je vozil pod vplivom alkohola in mu nadaljno vožnjo ne le odsvetovali, marveč tudi prepovedali (samoupravljanja je pri nas namreč že nekaj časa in za nekaj časa konec).
No, V.H. dobronamernih in zakonsko podkrepljenih navodil policistov ni upošteval. Trideset minut kasneje so ga ponovno ustavili, tokrat pa se je celo fizično uprl in policisti so uporabili “fizično silo in sredstva za vklepanje” ter ga pripeljali ali dostavili v najbližji policijski “bunker” na “kruh in vodo”. Slišati je, seveda, če dobro in natančno slišite in verjamete nepreverjenim virom, da bi se V.H. pred kadijo morebiti lahko dokaj izvirno zagovarjal. Poskušal bi namreč lahko s trditvijo, da v drugo, ko so ga ustavili, sploh ni bil v avtomobilu. “Policisti so imeli privide!” bi lahko bila njegova lakonična trditev. Če bo ali ne bo, pa kdaj drugič. □
TI.
Pisma, odmevi
2i]aÈ)[l3®w
Na fotografiji, ki so nam jo tokrat posredovali z UNZ Slovenj Gradec so posledice požara, ki je izbruhnil 29.1. v zgodnjih jutranjih urah, v Sv. Danijelu pri Dravogradu.
Kriminalisti urada kriminalistične službe UNZ Slovenj Gradec so ugotovili, da je ogenj nastal okoli 1,30, zaradi odprtega ognja-prižgane sveče. Prišlo je do tlenja oblačil, ogenj pa se je razširil na posteljo, v kateri je spal M.G. iz Dravograda. Ta je zaradi poškodb umrl na kraju samem. Hudo pa se je poškodoval še lastnik hiše F.D., ki je prav tako spal v isti sobi, vendar se je še pravočasno umaknil do balkona.
Požar so pogasili gasilci iz Dravograda, Trbonj in Mute, gmotna škoda pa znaša okoli 100.000 tolarjev.

Ob razbiranju med vrsticami zapisane nejevolje, ki jo je v duši A. Makurca brez r, avtorja sestavka Dimni signali šotorečih makurcev (Prepih, 2, VI, 1. februar 1996, str. 27) povzročilo moje pisanje (za katerega naj povem, da je nastalo na podlagi mnogo bolj ostrih izjav članov MAKURC), se mi dozdeva, da se A. Makurc brez r oglaša zato, ker sem mu “stopila na rep". V svojem pisanju nisem nikogar osebno žalila >n prav to je verjetno jabolko spora.
Vse povabljene na predstavo Stoživka sem vrgla v en koš. Po mojem mnenju ima namreč
vsaka zdrava polnoletna oseba sposobnost presoje, ali se kritika tiče nje ali ne. Če take sposobnosti nima, je vredna usmiljenja. Kdo je upravičen do negativne kritike od MAKURC ( in s tem pravzaprav moje kritike, ker sem avtorica spornega besedila), ve sam pri sebi. Sam tudi ve, da hodijo na “vse sorte kulturne dogodke” uživat v lastnem razkazovanju, usta pa so jim polna “kulture”. A razkazovanje samega sebe na kulturnih prireditvah ni nič slabega, dokler ni pomešano z lažmi, da si na takih prireditvah zaradi kulture same.
Seveda pa mi ne bi bilo težko vplesti v besedilo konkretnih imen. A to ni bil moj namen, ki pa je bil očitno drugačen od namena A. M. b. r. V svojem zapisanem odmevu na moje pisanje (označil ga je za “jezljivo skrpucalo”) me je imenoval tudi polanonimna makurčnica, repenčnica, Ajdka in podobno, čeprav sem se podpisala s svojim pravim imenom. Sam se je poimenoval A. Makurc brez r, tako da pravzaprav ne vem, ali naj ga vzamem resno ali ne. Prek časopisa s to osebno zadevo odgovarjam le zato, ker sem tudi poleno dobila prek javnega občila. Lahko pa se z dragim A. Makurcem brez r, ki vneto spodbuja (ne spodbija) mojo kreativnost, nekoč nekje dobiva in si ob čaju izmenjava najine misli.
Seveda ima vsakdo pravico do svojega mnenja, tako jaz (in MAKURC) kot A. Makurc brez r. In vem, da je moje sporno pisanje poleg antipatij vzbudilo tudi navdušenje. Javnost je pač različno reagirala. Pravico do lastne izbire, katere prireditve si bo ogledal, ima tudi vsak.
Vendar stvari niso bile tako preproste,kot jih je osvetlil avtor odmeva Dimni signali šotorečih makurcev (pozor: sklanjanje!). Če si predstave gledališča Artikulator A. M. b. r. ni ogledal, potem ne more soditi o tem, ali je moje pisanje upravičeno ali ne. In če naj mu verjamem, potem je bilo le naključje, da se poslanim vabilom na predstavo ni odzval nihče od gledaliških abonentov. Morda, a bi bil to čudež. Ali le-ti obstajajo, pa se ne upam spuščati v razglabljanje.
Dragi A. Makurc brez r., želim, da še enkrat preberete besedilo, ki vam je povzročilo hudo kri. Ne manipulirajte z mojimi izjavami in me ne citirajte nepopolno, kot je vam všeč! Pa razmislite o zaimkih! Ste tudi vi “tisti” od nekaterih, ki so izpostavljeni mojemu udaru? Želite še moje osebno mnenje, moj odgovor na vprašanje: “Čemu služi kultura?” V mnogih primerih še zmeraj le statusnim simbolom, ki so bohotijo na račun užitkov, ki jih človeku lahko da umetnost. In to me boli!	Ajda P.
Migu
logigoi/odlld KM
oblikujem celoitm podobo' podjetja lz\/edba A i/ut iwikutMili mm, info...
kujigoi/odiko' nmim/odéb Md/b -tudi m temu
fummo' ìwhm/odkkja At/étcn/aye
v
v & A d.o.o., Cečotje 6, Ram na Koroškem tel/fax: 20 743, doma: 23 322
Razvedrilo
ME
IGRALKE
JAN-
ČIČEVE

INDUSTRIJSKA PRIDOBIVANJA DERIVATOV IZ NAFTE
PRERACUN-
UIVOST,
NENAČEL-
NOST
ZNAČILEN PREDSTAVNIK VRSTE
PESNIK
ZUPANČIČ
GL MESTO JEM ENA
NEKDANJA
NOSILKA
POŠTE
NAMERA,
NAaKLEP
LEDENA
SKORJA
SNEGA
ROPOTANJE Z NOGAMI
PRODAJALNA APNA
RAJKO
RANTFL
FRANCOSKO
LETOVIŠČE
ME
ČEŠKEGA
EKONOM.
ŠIKA
ME
DIRKAČA
KLARKA
ČLOVEK, KI MU JE OD VZETA PROSTOST
NEKDANJI
AVSTRIJSKI
SMUČAR.
HANS
IZUMRLA
PTICA
POŠKODBA
TKIVA
MESTO NA JUGU FLORIDE
KEMIJSKI SIMBOL ZA PLUTONU
JUŽNOA-
FRIŠKA
REPU-
BLIKA
VELIKA
REVŠČINA
ROGATA
GOZDNA
ŽIVAL
MESTO V NEMČIJI (STEKLO)
VELIKA, LEPA HIŠA
JAPONSKA
NABIRALKA
BISEROV
GRŠKI BOG NEBA, OČE TITANOV, GAJIN SIN IN SOPROG
NEKD.
SMUČ.
SKAKALEC,
PRMOŽ
SMON
JENKO
oa
KMEČKEGA
VOZA
MLADI GOZD, LOG
RAZPRE-
DELNICA
DESNI PRITOK VOLGE
DRŽAVA V ZDA
VODNE
ŽIVALI
SIMBOL ZA IRIDU
ZANOS.
POLET,
VNEMA
GRŠKE
BOGINJE
MAŠČE
VANJA
GORSKE
REŠEVALNE
SANI
IME GLASBENIKA ŽGURJA
ZGODOVINSKI KRAJ PRI ZADRU
EVROPSKI
VELETOK
TIBETANSKO
GOVEDO
ANTIČNO ME REKE GUADIANE
Durhcug vici Pczna se
-	Pri tebi se pa pozna, da si poročen, tako lepo zlikano srajco imaš.
-	Da, to me je žena najprej naučila.
iskrenost
Mati pravi Jurčku:
-	Zahvali se teti, ker ti je zadnjič poslala denar v pismu!
-	Kar ti se ji daj, saj si mi ga vzela.
Pesca
Kmet žene kravo čez most in policaj ga ustavi:
-	Mar ne vidite napisa, da je ta most samo za pešce?
-	Seveda vidim, pa saj se moja krava ne pelje s kolesom.
Transfuzija
-	Zakaj pa pacient zapušča bolnišnico s hojo po rokah?
-	Ja veste, dali smo mu kri telovadca.
1 pfflsirow poaacis 1
Med koroškimi fužinarji so bili svojčas tudi hudomušni ljudje, ki so znali ob pravem času katero ušpičiti, čeprav je bilo delo vse prej kot lahko. Morda pa ravno zaradi tega, saj sta veselje in delo tod vedno hodila z roko v roki.
Tako so pred dolgimi leti delavci iz mehanične na pustni torek naredili lepe pare (mrtvaški oder), nanj pa položili oblečeno strašilo. Okrog so gorele sveče, pa tudi nekaj zimskih rož je bilo narejenih iz “pucvole”, odpadne žime, ki so jo dobivali iz tekstilnih tovarn. Pred njimi je bil žehtar, v njem pa voda, ki so jo sicer uporabljali za hlajenje svedrov. V žehtarju je bila še mala metla, s katero smo “pokojnika” škropili.
Sam pogreb je bil določen za 18. uro. Pokojni Bajtni Anza je bil oblečen v škofa, ki je vodil pogreb. Zbralo se je veliko delavcev, iz valjarne, topilnice, kovačnice, toliko ljudi kot bi bil organiziran štrajk. Mojstri so strahoma opazovali, kaj se dogaja, nihče pa ni rad oporekal. In, nebodigatreba, se je pojavil še direktor, g. Klančnik, z besedami:”Ja, kaj se pa dogaja?”
Povedali so mu, da bo pustov pogreb. Malo je zagodrnjal, češ ni škoda časa? Vendar, na srečo in smeh vseh prisotnih je prvi šel za nosilom, na katerem je ležal pust. Delavec, ki je igral pustovo ženo, je tako strašno tulil, da bi še fabriško sireno prekričal. Pred zapornicami pred valjamo smo pokojnika vrgli v vodo. Njegova “žena” pa za njim, da so še gasilci imeli delo, ko so ga reševali. Vsega premočenega smo zvlekli k martinovki, kjer se je revež za silo posušil.
Po končanem šihtu smo imeli pri Lečniku sedmino. V veselje vseh se je med nami pojavil g. Klančnik, rekoč: “Tako je, fantje, tudi poveseliti se je treba.” In je dal za pijačo. Vedel je, da bomo zamujeni čas nadoknadili, kar se je tudi zgodilo.	^ .
L..... ... .	' J;
r
Durhcug vici
Crezzcbi
sesalec
Pri biologiji:
-	Mihec, povej mi sesalca brez zob!
-	Moja stara mama.
Čenča
Martin podraži prijatelja:
-	Slišal sem, da v postelji z ženskami ne znaš kaj dosti ukrepati.
-	Res? To ti je pa žena povedala.
Ne vidi in ne ve
Berač berači po hišah:
-	Usmilite se me, dobra gospa, slep sem in osem otrok imam!
-	Kako osem, če ste pa slepi?
-	Ker ne vidim, kaj delam, draga gospa.
Z.š.
VAL RADIA RADLIE
novim naročnikom
PRENOSNI RADIO (na fotografiji) vam bomo poslali v tridesetih dneh po prvem plačilu naročnine (akcija traja do 15. aprila 1996).	_
		
		s
		s •B.
ime in priimek		g 'l !s
ulica, kraj		
poštna številka in pošta		Ji is š 11 II Z GO
|	datum in podpis ^Potrjujem, da na Večer nisem bil naročen ^6 mesecev in bom vsaj toliko časa ostal	najmanj naročnik.	
Gosposka 23, p.p. 46, 62000 MA RIB
I
-mlada	[
-neoDremenjena -proaorna	!
HCM
OPREMA
TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA 62390 Slovenj Gradec, Pod gradom 4 Telefon (0602) 42; telefax 42 153
YVjMZJi: >ioz\i:
ci:m; okl \%i Yii]^i]Cè\
POHIŠTVA II\ l CiOllAI P ICO HA J Al POGOJI
□	-0 % popust pri nakupu sedežnih garnitur
□	5 % popust pri nakupu ležišč
□	30% popust pri nakupu vzmetnic
INFORJVIACUE:
Slovenj Gradec, Pod Gradom 4, ® 0602 44 185,42 051 Novo mesto, Košenice 65a, ® 068 321 674 Divača, Lokev 189b, ^ 067 67 615 Ljubljana, Tbilisijsko c. 83,061 123 38 45

JELOVICA
lesna industrija Kidričeva 58, 64220 ŠKOFJA LOKA tel.:(064)61 -30, fax:(064)634-261
-	stanovanjske HIŠE, primerne za vsako okolje
-	OKNA, VRATA in POLKNA visoke kakovosti, različnih dimenzij in oblik
• KONKURENČNE CENE . POPUST ZA TAKOJŠNJE PLAČILO
-	MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
-	ORGANIZIRANA MONTAŽA
-	ZAGOTOVLJEN SERVIS

prodajno mesto:
RAVNE NA KOROŠKEM, Čečovje 5, tel.,fax:0602/20-175