NOVO MESTO, 26.9.1983 LETO IX.	ŠT. 13
LABOD izhaja Štirinajstdnevno v nakladi 220U izvodov - Ureja ga uredniški odbor — Odgovorna urednica: Lidija Jež, tehnično ureja: novinarski servis — Grafična priprava in tisk Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto.
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO

IMtMM
kolekcija
zelo
uspešna
Ob izpolnjevanju kolekcije pomlad-poletje 84 je bil Labod deležen zelo lepih pohval. Kljub situaciji na tržišču ugotavljamo, da smo z našo prodajo še vedno v vzponu in da kupcev tudi tokrat nismo razočarali. Okvirna ocena kaže, da so zaključene količine sicer okvirno enake lanskim (kar že lahko štejemo za uspeh), da pa se zmanjšuje količina na račun večjega asor-timana. Pripravili smo se na taka gibanja in ponudili kupcem zelo pestro in bogato kolekcijo.
Še posebna pohvala pa velja srajcam. Lahko trdimo, da je naša kolekcija srajc za naslednjo pomlad in poletje najboljša pri nas in zares gre kreatoiju Stanetu Veselu, z njim pa seveda celotni verigi, ki je sodelovala v postopku nabave, priprave dela, priprave krojev in vzorčnih modelov. Kolekcija je tudi po besedah samega krea-toija potrošniška. V njej je le 20 odstotkov klasičnih modelov, ostali pa so modni. Uspeh, ki ga je ta del kolekcije doživel med našimi kupci, je zares velik in gotovo nam lahko služi kot stimulacije za nove polete. V kolekciji je približno 200 komadov srajc, od tega je že omenjenih 20 odstotkov klasičnih srajc z dolgimi rokavi, ostali modeli pa slede športnemu in strogo modnemu videzu (včasih je bil odstotek med klasičnimi in modnimi modeli prav nasproten).
Tkanine so predvsem enobarvne, podane pa v domisleni kreaciji in v barvnih kombinacijah. Že leta nazaj smo Labodov-ci priznani kot največji proizvajalec modnih srajc s kratkimi
rokavi in te 15-letne izkušnje so nam tudi tokrat pomagale.
Tudi pri bluzah nadaljujemo s športnimi, modnimi modeli. Kupci so sicer pri Labodu navajeni tudi že boljših kolekcij, toda le kar se tiče materialov. Ker letos uvoza skoraj da ne bo, so kreacije vezane na domačo ponudbo. Prevladujejo enobarvne tkanine, kar narekuje tudi moda, izgled pa je razgiban, športen in mladosten. Glede na to, da je manj uvoženih in redkejših materialov se je za bati, da bo na beograjskem in zagrebškem tržišču manj prodanega, za ostala tržišča pa so tudi tokratne bluze sprejemljive. Sicer pa po ocenah lahko sklepamo, da je bluz prodanih kar za 20 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
Kolekcija vrhnjih oblačil kaže, da so tudi pri tej količine v porastu, kljub temu, da so tudi cene precej visoke. Lahko rečemo, da so med temi tisti artikli, katerih cena sega do starega milijona, pri dražjih (ženski kostimi, moške obleke ter plašči) pa prodaja stagnira, saj so trgovci zelo previdni. Sicer pa je šlo tudi naše načrtovanje kolekcije v tej smeri. V zamenjavo za omenjene artikle imamo v kolekciji več ženskih kril in pa kompletov, ki so tudi iskani. Tokrat pa imamo tudi lep asortiman ženskih jop, ki pa žal ne premorejo naše cene, saj le-te segajo od 6000 do 8000 din. Kljub lepim modelom ni pričakovati uspeha prav zaradi cen, ki bi bile pri velikih serijah gotovo sprejemljivejše.
Že pri sami usmeritvi za izdelavo kolekcije smo se odločili predvsem za dobre in modne modele. Vedeli smo, da tržišče to od nas pričakuje, ne glede na cene. Ustvarili smo si določen krog kupcev, ki teži k malim serijam in modni usmeritvi. Vedeti moramo, da smo na pravi poti, da trg zahteva modno, praktično in kvalitetno blago, ki smo mu ga tudi tokrat znali ponuditi. Ob tem pa gre pohvala vsem, ki so sodelovali pri nastajanju kolekcije.
B. V.
kako je steklo delo po dopustih?
Prvo polletje smo končali s 100-odstotno izvršenim planom fakturiranih minut, kar je gotovo velika spodbuda za tako ali pa še bolj uspešno delo v naprej. Kako so začeli po dopustih, kakšne so ocene re zultatov v juliju, avgustu in septembru, s kakšnimi težavami se srečujejo in kako jih premagujejo? O tem je tekla beseda z vodji proizvodnje.
LIBNA
V avgustu je bila Libna malenkost pod stotimi odstotki fakturiranih minut (99,5), julija pa je bil ta odstotek še nekoliko nižji (94,4). Vzroke zto vidi vodja proizvodnje v podopust-niškem startu, ki prinaša še „zagonske” težave. Toda prav nič se v Ubni ne bojijo, da ne bi tudi v drugem polletju dosegli 100 odstotkov ali pa še več. Z delom so dobro založeni, sicer pa so, v teh mesecih delali predvsem za izvoz. Domači trg je prava redkost, kot pravi tov. Žohar. Ker so za tujega partnerja tudi roki izredno kratki, terjajo dodatno delo, čemur delavke v Libni znajo prisluhniti in se tudi močno prizadevajo. Rezultati polletja so spodbuda, saj je na dlani, da se trud tudi (finančno) poplača. Zato trdijo, da pod sto odstotkov fakturiranih minut nikakor ne bodo padli, nasprotno, borili se bodo za vsak odstotek več.
TEMENICA
Tudi v Temenici si bodo prizadevali proizvodnjo obdržati na nivoju prvega polletja.
Okvirni rezultati za tekoči mesec ter rezultati prejšnjih dveh kažejo, da so pričakovanja realna. Nekaj težav se v proizvodnji Temenice, ki je tudi zelo založena z delom, pojavlja na traku suknjičev. Tu teče predvsem delo za izvoz, veliko je različnih in zahtevnih artiklov in tako produktivnost niha od modela do modela. Za izvoz a vemo, da so zahteve po valiteti zelo velike. Na obeh trakovih kril pa teče delo za domači trg in pri tem nimajo težav. Zato si obetajo tudi v bodoče kar lepe rezultate.
DELTA
„Lahko trdim,” pavi tov. Kranjc, „da bomo tudi v drugem polletju tako uspešni, kot smo bili v prvem. V Delti imamo letos mnogo boljše rezultate, kot smo jih dosegali lani. Vzrok je bil pri novo zaposlenih delavkah, ki seveda niso mogle tako naglo dosegati uspehov. Z njimi smo se posebej ukvarjali in bdeli nad delom, letos pa se nam to že lepo obrestuje. Z delom smo zelo dobro založeni, težave so le v majhnih nalogah in zelo zahtevnih modelih. Sicer pa se bomo morali vse bolj posvečati ne le produktivnosti, ampak tudi kvditeti. Produktivnost je dosegla določeno zadovoljivo stopnjo, kvaliteta pa še zahteva dodelave.”
ZALA
„V Zali smo z delom dobro založeni. Trenutno delamo samo za domači trg, pravkar pa smo končali večji nalog za izvoz. Imeli smo nekaj težjih materialov, tako da so nastopile težave pri šivanju, kar pa smo premagali. Pri delu za domači trg imamo manjše težave z drobnim materialom, ki ga primanjkuje. Zato moramo izdelan nalog vskladiščiti in počakati na gumbe ... Med modeli pa je tudi nekaj jaken brez podlog. To terja zamenjave in več pozornosti pri organizaciji. Kljub navedenemu pa se za delovni rezultat ni bati. Res je v
(Nadaljevanje na 2. str.)
(Nadaljevanje s 1. strani)
zadnjem mesecu fakturirana realizacija delno padla, toda še vedno smo nad sto, ta odstotek pa bomo še izboljšali. Če bo treba, bomo za plan delali tudi na prosto soboto, sicer pa zaenkrat zmoremo tudi brez nadurnega dela,” je pripovedoval tov. Dobrovoljc.
LOCNA
Tudi v Ločni so z delom dobro založeni. Trenutno delajo izključno za izvoz. V juliju je bil kolektivni dopust in s tem kaže povezati slabši rezultat, ki pa se je že popravil. Realno je pričakovati okoli 100 odstotkov fakturiranih minut in za dosego tega se bodo prizadevali, več pa ne računajo. Tudi delovne sobote niso redke, sicer pa so kljub jesenskim opravilom pripravljeni za doseg plana delati tudi septembrske in oktobrske proste sobote, če bi bilo to potrebno. Pri sodelovanju s tujim partnerjem ni bilo reklamacij, le nekaj dobronamernih pripomb glede kvalitete, ki jih bodo v prihodnje znali upoštevati.
TIP-TOP
„Rezultati v prvem polletju so bili zelo ugodni, bati pa se je, da bodo v tretjem četrtletju nekoliko padli. Vzrok je v tem, da imamo premalo ljudi, delo pa je zahtevno in pisano. Prejšnji mesec smo uveljavljali nekaj zahtevkov, ker smo delali tako za izvoz kot za domači trg, pa še modele za kolekcijo povrhu. Trenutno imamo v delu materiale, ki ne zahtevajo veliko likanja. Tako je dela veliko, ob tem pa v likalnici uspeh pada, ker moramo te delavce premeščati. To bo trajalo, dokler bomo imeli v proizvodnji vetrovke in podobne modele. Ob drugem materialu bo delo zopet enakomerno porazdeljeno in bomo lažje dosegali tudi boljše in enakomernejše uspehe. Sicer pa smo veseli, da imamo veliko dela,” pravi vodja proizvodnje tov. Murko.
Zahvala
Ob nepričakovani izgubi mojega očeta se vsem sodelavkam in sodelavcem zahvaljujem za izrečeno sožalje in pomoč, ki ste mi jo izkazali
JOŽI HROVATIČ
v smeri
w
se
večjega
izvoza
Devize, ki jih ustvarimo z našim izvozom, delimo v tekstilni industriji po dogovorjenem izhodišču. Tekstilci so namreč doslej edini, ki so se znotraj svoje branže dogovorili glede razporejanja ustvarjenih deviz in s tem tudi zagotavljanja repro materiala.
Od ustvarjenih deviz ostane proizvajalcu 42,5 odstotka. Dogovor v repro verigi določa, da od tega zneska združujemo 65 odst., 35 odst. pa ostaja delovni organizaciji za lastne potrebe, za opremo, delno uvoz in podobno. Zahteve oziroma želje metražerjev in ostalih partnerjev v repro verigi pa so še mnogo večje, toda neuresničljive, saj je preostalih 35 odst. deviz od le 42,5 odstotka ustvarjenega zneska za lastne potrebe (razvojne, uvozne itd.) kaj malo.
V smernicah plana za prihodnje leto smo zapisali, da bomo morali naš izvoz še povečati. Okvirna ocena kaže na 50-odstoten izvoz, oziroma bomo skušali izvažati celo 55 odst. svojih kapacitet, da bi zagotovili devizno pokritje oziroma zagotovili nemoteno delo.
Ko pa govorimo o izvozu, sta znotraj tega dva vidika — klasičen izvoz in pa dodelavna
dela. Trudili se bomo povečati oba, čeprav je klasičen izvoz kaj težko zagotoviti, tu pa je tudi dejstvo, da v primerih klasičnega izvoza dobimo kon-fekcionarji plačano delo, devize za blago pa dobi metražer. Torej nam ostaja v obeh primerih (dodelavi in klasičnem izvozu) plačilo za delo. Doslej smo imeli celotna izvozna dela za firmo Lois ter za Alžir, vse ostalo pa je dodelava. Ta družbeno ni enako cenjena kot klasični izvoz, toda v primem konfekcije je vendarle tudi dodelava drugačna, saj je delo naše šivilje v lohn poslu in v klasičnem izvozu plačano enako. Devize ustvarjamo s šivanjem, zato v našem primem ne gre tako strogo ločevati oziroma različno vrednotiti obe smeri izvoza.
Kako doseči zastavljeno? Gotovo terja to maksimalni napor odgovornih, kajti v današnjem trenutku zagotoviti izvoz, oziroma ga celo povečevati v takem obsegu, kot smo si ga zadali mi, je zelo težka naloga. Težka tudi zato, ker gospodarske težave ne pestijo le nas v Jugoslaviji, pač pa so prisotne tudi v svetu. Dnevno se vrste novice o stečaju posameznih tovarn in podobno, kar opozarja, da je še tako majhen izvozni posel velik uspeh. In ko ga uspemo dobiti, moramo znati za vsako celo zagotoviti pričakovano kvaliteto in roke.
Torej smo v verigi zagotavljanja deviz oziroma izvoza prav vsi prisotni s svojim odgovornim in doslednim delom. Zato ni odveč, če tudi tokrat poudarimo, kako pomemben je izvoz, kako težko ga je zagotoviti in tudi obdržati in kaj ob tem pomeni naloga, da ga bomo celo povečali.
smernice
plana
1984
PROIZVODNI PROGRAM
Osnovna opredelitev je nespremenjena. Naša smer so modni proizvodi in dinamično prilagajanje modnim usmeritvam. Strožja opredelitev je v smernicah plana navedena za Temenico, kjer bo ena brigada izdelovala le moške suknjiče v celoti za izvoz, sicer pa je v Temenici povečana (tako kot je teklo delo že letos) proizvodnja ženskih kril in hlač. V Delti pa je predvideno delno povečanje proizvodnje bluz.
ZAPOSLENI
Število zaposlenih v neposredni proizvodnji naj bi se glede na letošnji plan dvignilo za 2 odst. Pri režijskih delavcih pa želimo s planom zagotoviti optimalno sistemizacijo režijskih delavcev tako po profilu kot po številu glede na proizvodni proces in ostale dejavnosti v posameznem tozdu. Sicer pa še naprej velja omejitev zaposlovanja režijskih delavcev, torej smernica, ki jo je že na začetku letošnjega leta sprejel delavski svet delovne organizacije.
IZKORISTEK DELOVNEGA C ASA
Število delovnih dni (245) je po mesecih enakomerno porazdeljenih. Delovne sobote so prilagojene sezonskim obveznostim. Predvidene imamo tri tribunske sobote ter eno solidarnostno. Pri koriščenju letnega dopusta pa sta dve varianti. Po prvi naj bi letni dopust koristili kot doslej, torej 17 dni poleti in tri dni v decembru, druga varianta pa ponuja krajši poletni dopust (14 delovnih dni) in daljši zimski (6 dni v decembru).
PLAN PROIZVODNJE
Le-ta je tempiran na 245 delovnih dni, upoštevana pa je 12-odstotna odsotnost, ki je v okviru dejanske, ter 100-odstot-na obremenitev vseh zaposlenih v neposredni proizvodnji. Proizvodnja naj bi bila v lastni proizvodnji za 1,7 odst. večja od letošnje planirane. Kooperacija bo v enakem obsegu kot jo ocenjujemo, da bo realizirana letos.
9 eta Čebular, ki je v Labodu že trinajsto leto (desno) in Bojana 1 Jnčič opravljata vsa administrativna dela v naši prodaji.
USMERITEV
PROIZVODNIH
KAPACITET
Od proizvodnih kapacitet bomo v lastni proizvodnji namenili 45 odst. za domači trg, 55 odst. pa za izvoz. Po sedanjem sistemu razpolaganja z ustvarjenimi devizami si bomo tako zagotovili minimalno višino sredstev za pokrivanje lastnega uvoza — repro materiala in opreme ter za združevanje v repro verigi.
INVESTICIJE
Investicije so opredeljene izključno le na tehnološko dograjevanje. V Tip-topu je predvidena obsežnejša reorganizacija in posodobitev tehnološkega procesa. V naslednjem letu pa naj bi bil izdelan tudi projekt za nadaljnji razvoj računalniške obdelave te; možnosti prehoda na lastno računalniško dejavnost. Tudi na področju družbenega standarda ni predvidenih novih investicij. Dokončali bomo le začeto delo na Lošinju.
S smernicami plana je bil izdelan tudi rokovnik (in faze
sprejemanja plana), ki bo služil vsem organom pri načrtovanju in izvajanju aktivnosti za sprejem plana 1984.
počitniška
praksa
Letos je opravljalo počitniško prakso pri nas večje število dijakov in študentov. Kadrovska služba je izdelala kriterije, predlagala višino nagrad, ki je bila odvisna od stopnje šole, ter pomagala pri določanju mentorjev. Naši štipendisti so opravljali svoj obvezen delež po kriterijih, kijih je pripravila KSS, določeno število dijakov in študentov pa se je zaposlilo prek Študentskega servisa. Za te je veljala drugačna in enotna urna postavka (podatek za Novo mesto — 50,00 na uro) ne glede na stopnjo šole, ker smo te dijake povabili k nam kot nujno in potrebno pomoč pri rednih delih.
Vtisi dijakov, so različni.
Mladina je precej kritična, zato se bomo morali pri bodočih dogovorih o počitniški praksi tudi natančneje pogovoriti glede mentorstva, saj dijaki ne morejo biti prepuščeni
smo dovolj varčni?
- razgovor
z delavkami v ločni
Že lep čas so vsa naša prizadevanja naravnana v stabilizacijskem smislu. Pravzaprav je tako obnašanje lastno Labodu že od samega začetka, zato bi se lahko odrekli, kjer bi lahko z odgovornejšim ravnanjem še kaj privarčevali... O tem sem se pogovaijala z delavkami Ločne.
JOŽEFA FILIPAS: „Še bi se kje kaj našlo, čeprav moram reči, da se v proizvodnji že od nekdaj stabilizacijsko obnašamo. Morda bi veljalo poskrbeti za krpe, ki jih sedaj dajemo na RK ali kam drugam. Lahko bi naredili pakete in jih po nizkih cenah prodajali delavkam. Za marsikaj bi prišli ti odpadki prav, pa še tozd bi dobil kakšen dinar povrnjen. Tudi pri zaposlovanju režije (pa ne samo v tozdu, ampak od Laboda do federacije) bi morali vsako tako delovno mesto bolje pretehtati in več zahtevati od njega.”
MARICA GOLOB: „Težko bi še bolj varčevali, vendar pa menim, da bi bilo pametno vpeljati uro za evidentiranje
sami sebi — to ne prinaša ne zadovoljstva njim, pa tudi ne delovnih uspehov. Sicer pa počitniška praksa še traja, saj je nekaj študentov na delu tudi v septembru. O poteku prakse bodo vsi tozdi pripravili poročila.
delovnega časa. Saj minute v proizvodnji veliko pomenijo.”
MARIJA GOTLIB: „Morda bi se dalo odgovorneje ravnati s sukancem, ga zbirati in ponovno uporabiti, ne pa kar takoj zavreči. Lahko bi ga tudi prodajali, prav tako gumbe ..
MARICA SUČEVIČ: „Bolj bi morali paziti na elektriko in ugašati luči med malico. Tudi pipe pogosto puščajo, stroji včasih stojijo, ker ni rezervnih delov ... Tudi o zajamčenem osebnem dohodku bi morali razmišljati. Vsak naj bi se potrudil zaslužiti svoje, ne pa da se mu ni treba posebno potruditi, ker dobi določeno vsoto. Ne trdim, da je povsod tako, so pa primeri, ko delavke .igrajo’ le na to. Pa še nekaj je: storilnost pada tudi zato, ker v zadnjem času ne dobimo ob malici tudi kave. Marsikateri delavki je ta veliko pomenila in nam je pri delu celo koristila. To smo izpostavile tudi že na tribuni.”
Posameznicam so se pridružile še skupinice in tako so delavke v likalnici menile, da izgubljajo nekaj svojih minut zato, ker čakajo v kuhinji na malico, na kavo; vredno bi bilo premisliti in drugače organizirati delitev. Tudi do embalaže bi se morali drugače obnašati, jo pravilno skladiščiti, ne pa da včasih celo hodimo po njej, ker enostavno ni kam stopiti.
Torej treznega in odgovornega razmišljanja o možnostih še bolj doslednega stabilizacijskega obnašanja je precej, čeprav je bilo v vseh pogovonh poudarjeno, da je v proizvodnji težko kaj več iztržiti.
■ ’ m
Med malico pred tozdom Temenica.
vprašanje za temenico
V Temenici je dotrajan parni vod na delu od kotlarne do proizvodnje. Tako uhaja para in s tem lahko rečemo, da uhaja tudi denar. Kako bodo rešili uhajanje dragocene pare in kdaj, je bilo vprašanje, namenjeno direktorju Temenice.
„Z izvajalcem, Oprema Ludberg, smo se dogovorili, da bodo z delom začeli 22. septembra in zaključili konec meseca. Cevi so dotrajane, saj so v uporabi od samega začetka proizvodnje v tem proštom. Večkrat
smo že morali popravljati cevi, toda vsa ta dela so pomenila le začasno rešitev. Tokrat bo to temeljitejše popravilo, ki ga bo opravil za to specializiran izvajalec.
Vzporedno z omenjenimi deli bomo zamenjali tudi posodo za kondenčno paro ter dodali grelec, ki bo pozimi služil za centralno ogrevanje. S tem bomo zmanjšali potrebe po energiji, kurilnem olju, kar je v današnjem trenutku še posebnega pomena.”
končan
razpisni
postopek
Delavski svet tozda Tip— top je na 17. redni seji, kije bila 5. septembra, sprejel sklep o imenovanju direktorja, in sicer Tomislava Miheliča (roj. 14. novembra 1950 v Ljubljani, po poklicu dipl. ekonomist).
Mihelič se je že pogovaijal z delavci Tip-topa, si ogledal proizvodni proces ter se z vodji delovnih skupin pogovaijal o življenju in delu v Tip-topu. Predvidoma bo nastopil delo v novembru, dotlej pa se bo po svojih najboljših močeh vključeval v delo v novem okolju, obiskoval tozd, sodeloval na pogovorih, skratka, skušal do čim tesneje sodelovati s svojimi bodočimi sodelavci. I
gibanje delovne sile v libni
Po sklepu komisije za delovna razmeija v tozdu Libna bo na začetku oktobra steklo usposabljanje nove skupine petnajstih delavk za dela in naloge PK konfekcijski šivalec prek skupnosti za zaposlovanje Krško, Brežice in Sevnica.
Na razgovoru je bilo trideset iskalcev zaposlitve, na testiranje pa je bilo povabljenih 35 delavcev (testira strokovnna služba skupnosti za zaposlovanje Sevnica). Zahtevana je končana osemletka, vendar je med iskalci zaposlitve, ki so bili na omenjenem testiranju, tudi nekaj takih, ki imajo končano poklicno šole (prodajalke, frizerke).
s rrari	
v'	
MILIJONI IZ
ODPADNEGA
MATERIALA
V bombažni predilnici Make-donka iz Štipa, kjer so zgradili novo predilnico, v kateri uporabljajo kot surovino odpadni material, so v preteklem letu privarčevali precej deviz. Največji prihranek je v tem, da namesto bombaža iz uvoza uporabljajo za proizvodnjo prediva tekstilne odpadke. Samo lani so uporabili okoli 1.000 ton takih odpadkov. Ta obrat je eden najbolj rentabilnih v bombažni industriji Makedonka. Lani so ustvarili za 40 milijonov din ostanka dohodka.	Iz GV
Naj navedem, da smo z usposabljanjem prve skupine že končali. Od petnajstih delavk je le ena samovoljno prekinila, dve sta odšli zaradi neprimernih rezultatov, 12 pa je bilo sprejetih v delovno razmerje s trimesečno poskusno dobo. Rezultati nekaterih med njimi niso bili najboljši in niso dosegali zastavljenih, vzrok pa je verjetno v zahtevnosti artiklov (v delu so naše izvozne obveznosti). Zato je bil njihov odstotek dosežene norme nižji od planiranega. Od težavnosti posamezne operacije so odvisni rezultati teh delavk. Tako je poskusno dobo uspešno končalo enajst delavk, eni delavki pa je poskusna doba podaljšana zaradi odsotnosti z dela.
V tozdu Libna je v letošnjem letu sklenilo delovno razmerje do konca avgusta 21 delavcev, delovno razmerje pa je prenehalo 15 delavcem (dve delavki pa sta še v disciplinskem postopku, torej je ta številka že 17). Pri prenehanju delovnega razmerja je še vedno nekaj težav, saj se zaposleni ne ravnajo po določilih pravilnika o delovnih razmerjih. Težave nastajajo predvsem pri zahtevku, za sporazumno odpoved, kar komisija za delovna razmerja v našem tozdu odobri le v izjemnih primerih, v vseh ostalih primerih pa je nujno upoštevati odpovedni rok. Prav zato ni odveč, da tudi tokrat ponovim in prosim vse, naj upoštevajo določila pravilnika (o tem smo že pisali, obveščali na oglasni deski...), predvsem pa člene 173, 174, 187, 190 in 191 pravilnika o delovnih razmerjih. Z doslednim spoštovanjem določil ne bo prihajalo do nesoglasij. Končno pa bo olajšano tudi delo komisije za medsebojna razmerja. Le-to sestavljajo sami neposredni proizvajalci in se ne morejo sestajati za vsak primer posebej.
MARUA STAMPFEU tozd Libna
razmišljanje o participaciji
Prevoz na delo predstavlja za Zalo veliko obremenitev. V občini Idrija so namreč podpisali samoupravni sporazum, v katerem so se opredelili za plačevanje enotne cene vozovnice za delavski avtobus, in sicer ta znaša 59,70 dinarjev. Zala ima blizu petdeset odstotkov vozačev, od tega pa se na delavskih avtobusih vozi 17 delavcev, vsi ostali pa na rednih avtobusnih progah, ki so cenejše. Za teh sedemnajst delavcev pride znesek mesečno prek dveh starih milijonov, ob tem pa naj še navedem, da je v Zali najdaljša proga 25 km, najkrajša razdalja pa 5 km. Po omenjenem sporazumu cena ni odvisna od zasedenosti avtobusa.
Tudi malica predstavlja občuten znesek, vendar se nanj ne da vpilvati, saj Zala nima svoje kuhinje. Malico vozijo iz delovne organizacije IMP in poudariti velja, da je zelo okusna in izdatna. Cena enega obroka je 90 din, torej je skupno dogovorjen znesek za prehrano na delu že prekoračen. Vse pa kaže, da bodo morali začeti razmišljati o participaciji, ki naj bi jo vpeljali s prihodnjim letom.
V_________________________________________________________________
\
Tako resno so se držali v Libni tik po opravljenem prvem pripravniškem izpitu. Bernarda Butkovič, tekstilna! inženirka, ga je opravila zelo uspešno, prav tako pa tudi druga pripravnica v Libni, Metka Radej, ki kot ekonomistka dela v računovodstvu. Obema veljajo čestitke!
naš teleobjektiv
Posnetek kaže del poslopja idrijske Zale ter del dvorišča sosednje delovne organizacije. Sosedje, gradbinci, že več let mimo uporabljajo tri in pol metra Zalinega prostora ob zgradbi. Tako Zala nima prostora za obhod okoli zgradbe. Poleg tega pa železno načenja fasado, ob odlaganju materiala se često poškodujejo Zaline šipe, dvigalo pa kroži tik nad streho. Nešteti dopisi doslej niso še nič pomagali...
\___________________________________________'

analiza vsebine glasila za 1. polletje
TEME
gospodarjenje samoupravljanje delegatski sistem družbeni standard DPO
kadrovska vpraSanja, izobraževanje
upokojenci
Sirte v prostoru
nagrajevanje
kultura
Šport
sejmi, novosti v panogi predstavitve delavcev, dela snovanja naSih delavcev informiranje SLO
PRISPEVKI IZ TOZDOV
LOČNA
LIBNA
DELTA
TIP-TOP
TEMENICA
ZALA
COMMERCE
St. prispevkov 38 25 16 20 18 16 7 7 6 6 6 4 4 4 3 3
Člani uredniškega odbora našega glasila smo si pred sejo ogledali tudi proizvodnjo v Tip—topu.
Ob delitvi osebnega dohodka v Delti.
posebni odmor za rekreacijo
Pred nami je sestavek o rekreaciji in izkušnjah, kijih ta prinaša širom po svetu. Zaradi številnih tegob, kijih povzroča delo v posebni drži v naši dejavnosti, tudi odgovorni v Labodovih tozdih že nekaj časa razmišljajo o organizaciji posebnih odmorov za rekreacijo.
Zgled za to pa nam ni treba iskati samo v daljnih in razvitejših deželah, saj so nujnost aktivnega oddiha sprevideli tudi v naši domovini. Med konfekcionaiji naj navedemo le primer lisce, ki je z aktivnimi odmori že dosegla lepe uspehe. Torej naj bo članek Bojana Jerančiča, kije študiral rekreacijo, kot spodbuda za še resnejše razmišljanje o uvedbi posebnega odmora za ta namen. V naslednjih številkah glasila bomo objavili še več razmišljanj ter predvidenih vaj za naša delovna okolja. Vsi, ki ste zainteresirani, posredujte svoje mnenje, spodbude pa pričakujemo predvsem od sindikalnih organizacij, direktorjev tozdov, delavcev itd.
Nesporno je, da področje telesno kulture v naši domovini in v svetu v zadnjih desetletjih doživlja nagel razvoj. Za ta proces je niz vzrokov, prav gotovo pa je eden osnovnih potreba po tem, da se vsebina in oblika telesne kulture prilagodita potrebam in interesom
najširšega kroga ljudi, ne glede na starost, spol in genetske predispozicije. Ta potreba postaja vsak dan večja, v deželah, ki so dosegle visok nivo industrializacije in civilizacije, pa ta prerašča v nujnost.
Telesne vaje imajo v toku delovnega časa (posebni odmor) dvakratni pomen. V prvi vrsti lahko služijo kot stimulator za odklanjanje utrujenosti, ki se pojavlja kot stranski pojav v vsaki telesni aktivnosti, tako tudi v delovni aktivnosti. V tem primeru se telesne vaje vklaplja-jo v sestavni del glavnega odmora (malica) ali v posebni odrtior, namenjen izključno aktivnemu odmoru (rekreacija). V drugem primeru pa so telesne vaje na samem začetku dela namenjene pripravi organizma, da bi bil sposoben čim prej mobilizirati energijo za delovne naloge in da bi se zmanjšal čas prilagajanja na delo.
Življenje človeka neprestano prehaja skozi dve fazi: skozi obremenitev (delo) in razbremenitev (odmor).
Samo s skladnimi enakomernimi izmenami obdobij obremenitev in razbremenitev je mogoče obdržati konstantno ravnotežje organizma in preprečiti nakopičenost utrujenosti, ki se povečuje s trajanjem in intenzivnostjo obdobja obremenitve, to je delovne aktivnosti. Zato je neobhodno, da z izmenami teh dveh faz omogočimo organizmu, da bodo število, dolžina in način izvajanja razbremenitev usklajeni s fazo obremenitve ali dela. Tu pa nam raznolikost, vsebina in pravilno izbrane telesne vaje lahko mnogo pomagajo pri procesu obnove organizma.
Delo je ustvarilo in razvilo človeka. V vsakem delu pa so zastopani osnovni komponenti, fizična in psihična. Razne spremembe v načinu dela se obnaša-
(Nadaljevanje na 6- str.)
(Nadaljevanje s 5. str.)
jo tudi v stranskem pojavu pri delu, ki ga imenujemo utrujenost. Glede na moč, razširjenost in vrsto razlikujemo več vrst utrujenosti, zaradi tega obstajajo različne teorije in definicije utrujenosti. V proizvodnji je to zmanjševanje delovnega učinka v teku intenzivnega in dolgega dela.
Z namenom zmanjševanja utrujenosti uporabljamo različne stimulatorje, kijih razdelimo na: farmakološke (kemijski preparati z delovanjem na živčni isstem-tablete-doping), fiziološke (umivanje s hladno vodo, hiperventilacija, telesne vaje), psihološke (pohvale, priznanja, nagrade...).
V svetu obstajajo različna mnenja o vlogi in učinku naštetih stimulatorjev. Prednost imajo zdaj eni, drugič drugi. Lahko pa trdimo, da se telesne vaje vklopijo kot koristen stimulator v delovni proces, saj imajo karakter tako fiziološkega kot psihološkega stimulatorja (odvisno od vrste telesnih vaj in jakosti obremenitve organizma).
(Nadaljevanje prihodnjič)
zavarovanja
Pravna služba je pripravila analizo zavarovalnih in od-škodninsko-zavarovalnih zadev v naših tozdih in v delovni organizaciji. Kaj vse zavarujemo in koliko teh pravic tudi uveljavljamo, je iz analize razvidno.
/■ \
KMALU V
TEKSTILNEM
ZDRUŽENJU
V Pekingu napovedujejo, da se bo LR Kitajska pridružila mednarodnemu sporazumu o tekstilu (MFA), kajti njeni predstavniki se bodo že prihodnji mesec v Ženevi sestali s funkcionarji tekstilnega združenja in razpravljali o možnostih podpisa sporazuma. Ker Kitajska ni članica GATT, bo pri izvedbi nekaj težav, ki pa jih bodo najverjetneje odpravili s specialnim dogovorom. Pridružitev tekstilnemu združenju je po stikih z mednarodno agencijo za jeder-sko energijo drugo znamenje ..kitajskega odpiranja".
Iz GV
v______________________/
Ta pa nam tudi kaže, da smo često do pravic, ki izhajajo iz zavarovanj, dokaj indiferentni, saj jih uveljavimo precej manj, kot bi jih lahko. To velja za strojelome, ki pri nas niso tako redki, pa vse do zavarovanj posameznikov. Vzrok za tako obnašanje je iskati v več smereh, med temi pa je gotovo velikega pomena neosveščenost in tudi neiznajdljivost pri uveljavitvi postopka. Prav zato pripravlja pravna služba, v kateri je tudi referent za zavarovalne zadeve, inštruktažo za vse odgovorne v tozdih.
V večini primerov imajo Labodovi tozdi sklenjena zavarovanja z zavarovalno skupnostjo Triglav, tozd Tip-top pa ima le-to sklenjeno z zavarovalno skupnostjo Dunav iz Beograda. V večini so ta zavarovanja sklenjena za strojelome, za temeljne požarne nevarnosti, zavarovanje obratovalnega zastoja, odgovornosti, transporta (tozd Commerce ter tozd Delta), avtomobilska zavarovanja ter nezgodna zavarovanja delavcev. Slednjega, za katerega izločamo denar, do sedaj Temenica ni imela sklenjenega, vsekakor pa bo treba najti način, da bo tudi v tem okolju zagotovljeno zavarovanje delavcev. Le-to velja za vse nezgode, za bolniški stalež in za primer smrti, ne glede na to, ali nastane nezgoda, invalidnost, smrt v delovnih prostorih ali izven teh. Ob naštetem pa ima DSSS zavarovan tudi računalnik in sicer v smislu temeljnih požarnih nevarnosti in stroje-loma.
Za vsa zavarovanja smo v lanskem letu v Labodu odšteli skupno 3,881.379,05 din, uveljavili pa iz tega naslova skupno za 563.201,30 din pravic. Od celotne premije smo pri stroje-lomih dobili vrnjenih 9,6 odstotka sredstev, pri avtoškodah 75 odst. (tu je odstotek najvišji) pri vsem ostalem pa je uveljavljenih za 1,2 odst. pravic. Ob tem moramo vedeti, da je pri „ostalih“ pravicah vključeno zavarovanje tudi v primerih požarov in podobno, do česar na srečo v naših okoljih ni prišlo. Iz analize je tudi razvidno, da ima Delta med Labodovimi tozdi zavarovanje najdoslednejše urejeno, sledita pa ji tozd Zala in Commerce.
Analiza in inštruktaža, ki sledi iz te, bo gotovo spodbudila tudi v ostalih okoljih doslednejše spremljanje škod in zahtevke pravic, ki izhajajo iz zavarovanj, tako za tozde kot delovno organizacijo ter posameznika v sklopu kolektivnega zavarovanja.
deformacija
alkoholikove
družine
Ameriška sociologinja Joan Jacksonova je leta 1954 opisala značilne stopnje v deformaciji alkoholikove družine. Na kratko povzemamo njen opis, ki smo ga prikrojili nekaterim našim specifičnostim:
— V prvem stadiju družina skriva problem. Po pijanskih epizodah igrata zakonca navzven vzoren par. Žena poskuša vse, da bi moža odvrnila od pijače. Roti ga in prosi, gre ponj v gostilno in še sama spije del pijače, misleč, da bo zaradi tega manj spil mož.
- V drugi fazi se družina izolira (nikamor več ne gredo skupaj na obisk in tudi ne vabijo prijateljev v goste), kajti vsakršen obisk poteka v popivanju in se konča s pijanskimi scenami. Čeprav je problem žgoč, ga žena še vedno poskuša prikriti pred otroki (to seveda ni možno) in delovnim okoljem. Žena še ne išče pomoči, ker bi to zanjo pomenilo, da je poražena v svojih prizadevanjih, da bo z ljubeznijo in drugače sama rešila svoj problem. S takšnimi ambicijami se je tudi poročila, čeprav so ji odsvetovali moža, ki je bil nagnjen k pijači.
— V tretji fazi pride do dezorganizacije v družini. Žena je nad svojimi poskusi, da bi zadevo uredila, obupala. Moža odklanja, uprizarja scene, mu grozi z razvezo, grožnje pa ni zmožna uresničiti, družini grozi razpad.
— V četrti fazi se srečamo z reorganizacijo družine. Žena vzame vajeti v svoje roke in začne skrbeti za ekonomsko stanje in za vse druge zadeve v družini. Alkoholik namreč čedalje manj zasluži in čedalje več zapravi. Svoje družinske in delovne obveznosti zanemarja. Ženi ne more več biti v oporo in otrokom že dolgo ni več za zgled. Vsako zaupanje zaigra. Ce ga na primer žena prosi, naj ji iz trgovine prinese kruha, z veseljem vzame rdeč bankovec in gre po kruh. Toda vme se ponoči, pijan, brez kruha in brez denarja. Ko se nekajkrat takšne in podobne dogodivščine ponovijo, pride alkoholikova
družina v takšno stisko, da ji grozi razpad. Žena običajno prepreči razsulo družine na ta način, da vzame vajeti v svoje roke. Tako jo življenjska nuja zaradi neučinkovitosti in malomarnosti alkoholičnega moža potisne na ,.prestol družine", pravzaprav na ..prestol revščine in gorja“. Nekdanji gospodar oziroma oče, ki je nekoč dejal družini občutek varnosti, postane sedaj privesek družine, nekakšen nebodigatreba. Pravzaprav je izvržek, ki postaja čedalje bolj predmet sovraštva, zaničevanja, pomilovanja in lažnega usmiljenja. Družina več zaupa osemletnemu otroku, ki ga brez skrbi pošlje v trgovino po kruh in sladkor, kot pa očetu, na katerega se že zdavnaj več ne zanese. In tako postane alkoholični mož nebogljeno bitje, s katerim ima žena več skrbi kot z majhnim otrokom.
Kako pa reagira mož na opisano zamenjavo prvinskih vlog v družini? Kar nekako zadovoljen je, saj je dosegel prav tisto, kar zasvojenost z alkoholom terja od njega: oproščen je vseh družinskih dolžnosti, povsem se lahko posveča svojemu edinemu interesu — alkoholu. Alkoholični mož torej izgubi v družini vse dolžnosti in pravice. Le v pijanskem stanju se včasih ..repenči kot petelin" in poskuša vsaj za hip spet uveljaviti svoje »pravice gospodarjenja". Kaj pa dolžnosti? Le kaj bi z njimi?
Tej zamenjavi prvinskih vlog očeta in matere se prilagodijo otroci in morebitni drugi družinski člani. Otroci se za vsako stvar obračajo na mamo. Očeta največkrat ni doma, če pa slučajno je, je vinjen, nestrpen in razdražljiv. Očeta se sramujejo, pozneje ga celo zaničujejo in sovražijo. Najprej so priče prepirov in pretepov, pozneje pa postanejo materini »osebni stražarji" in jo ščitijo pred pobesnelim očetom. Ko se oče približuje koncu svoje »alkoholične pustolovščine" postane mati »priložnostna medicinska sestra", otroci pa bolničarji. Zgodi se namreč, da morajo do nezavesti pijanega očeta (ki se je privlekel do hišnega praga) spraviti v hišo, še prej pa ga očediti, saj je običajno v takšnem stanju ves »pokozlan", zraven pa se je še podelal v hlače. In bdeti morajo nad njegovim življenjem, saj je vendar nezavesten in še bruha povrhu.
To stanje smo poimenovali pataloško matriarhat v alkoholikovi družini; usodno vpliva na zorenje otrok pa tudi na uspeh morebitnega zdravljenja, kajti
če ne bomo alkoholika v tolikšni meri aktivirali, da si bo izboril svojo izgubljeno pozicijo („oblast je slast“ in nihče je ne preda brez boja) in prevzel svojo normalno vlogo očeta in moža, ne bo od zdravljenja nič. Vendar zadeva ni preprosta. Žena alkoholika je zaradi tega, ker je morala v družini poleg svoje prevzeti še moževo vlogo, razvila svoje latentne sposobnosti, s katerimi nadkriljuje tiste ženske, ki niso imele ,,te sreče“, da bi si nakopale može — alkoholike, kar ni bistveno; pomembno pa je, da se je s temi „dodatnimi“ sposobnostmi visoko dvignila nad običajnimi sposobnostmi moškega. Zaradi tega se bo moral alkoholik v procesu zdravljenja in rehabilitacije zelo potruditi, da jo bo dosegel. V tej fazi žena običajno možu ne grozi več z razvezo, pač pa vloži tožbo. Pod tem pritiskom alkoholik navadno kapitulira in privoli v zdravljenje.
— V peti fazi - če žena moža ni pripravila na zdravljenje — sledi razpad družine. Žena se odseli, če ima seveda možnosti, ali pa ne skrbi več za moža. Ko pa le-ta začuti, da gre zares, manipulira z njo, tako da se potrudi, da brez zdravljenja dlje časa abstinira (zdraviti se še vedno noče). Ko pritiski popustijo, spet pije.
— V šesti fazi pride do reorganizacije enega dela družine - po razvezi in odselitvi. Alkoholik ženi običajno ne da miru, temveč jo nadleguje celo na delovnem mestu. Zgodi se, da se razvezan mož ženi zasmili, da šele sedaj dojame, da je res bolnik. Ponudi mu zadnjo priložnost, tako da je pripravljena sodelovati pri njegovem zdravljenju.
— V sedmi stadij dospe tista družina-alkoholika, ki je po razbitju družine in zdravljenju očeta spet prišla skupaj. Poskus reintegracije družine ovirajo številna negativna izkustva. Žaradi številnih izigranih obljub očetu ne verjamejo. Ker so ga čustveno odpisali, jim je sedaj odveč. Žena ni pripravljena predati možu vajeti v roke, otroci pa nočejo priznati njegove avtoritete.
Če ne bo mož (zdravljeni alkoholik) znal potrpeti in se z normalnim vedenjem in prizadevnim delom (z vidnimi rezultati) skušal „odkupiti“ za nekdanje zdrahe in si tako počasi pridobiti zaupanje družine, bo seveda nekaj časa trezen vegetiral. Sledi recidiva alkoholizma z neizbežnim propadom.
Z izleta odnašajo upokojenci Delte najlepše vtise. Posnetek je bil narejen tik pred odhodom domov.
deltini upokojenci na morju
Za upokojence tozda Delta je bil 29. in 30. avgusta 1983 organiziran dvodnevni izlet v Izolo.
Izleta se je udeležilo 52 upokojencev in 25 njihovih svojcev. Iz Ptuja smo se odpeljali ob 6. uri zjutraj z dvema avtobusoma in obilico dobre volje. V Izoli smo se nastanili v hotelu Belvede-re, kjer so nas lepo sprejeli.
Nekaj udeležencev je morje videlo prvič, zato je bilo to zanje izredno doživetje. Nekoliko smo se kopali in si ogledali znamenitosti Portoroža in Pirana.
V Izoli je zelo lepo urejen dom upokojencev, kjer lahko upokojenci ceneje letujejo; prijazno so nam ga razkazali.
Dva dni našega prijetnega
potepanja je zelo hitro minilo. S pesmijo na ustih smo se drugi dan po kosilu odpravili proti domu.
Med potjo smo si ogledali še znano kobilarno v Lipici.
Ob slovesu so se udeleženci izleta prisrčno zahvalili vsem delavcem kolektiva Delte, ki so jim omogočili izlet.	M. MAGDIČ
tozd Delta
_______________________________
jesenski izlet na vršič
V zgodnjem sobotnem jutru smo se na postaji v Bršljinu zbrale Maijeta, Minka in Marica. Namenjene smo bile na Vršič in v Tamar. Z istim vlakom naj bi odpotovali tudi planinci, ki so pred 5 leti bili na Triglavu in dali pobudo za
organizirano planinstvo v Labodu. Tedaj so v enem dnevu prehodili pot, ki jo planinci običajno naredijo v treh dneh; to jutro pa sta prišla samo Drago in Nace. Razočarana nad ostrimi sta nekaj časa premišljevala, če bi sploh odšla z nami. Navsezadnje pa sta odšla domov. Ugotovile smo, da ženska beseda več velja kot moška.
Naše izhodišče je bila Kranjska gora. Ta dan je bil organiziran tudi kolesarski trim na Vršič. Z zanimanjem smo opazovale kolesarje in kolesarke, ki so se pripravljali za vožnjo.
Iz Kranjske gore smo se po strmi cesti podale na Vršič. Večino poti smo prehodile po bližnjicah, ki so sekale serpentine. Včasih smo tudi zašle na pot, ki je bila tako strma, da smo si pomagale tudi z rokami. Na Vršič smo hodile dve uri in pol. Od Erjavčeve koče dalje smo spodbujale kolesarje, ki so hrabro premagovali vršiške strmine. Najhitrejši so za pot
potrebovali 38 minut. Med njimi je bilo tudi nekaj Novo-meščanov, katerim smo namenile največ spodbud.
Razgled iz Vršiča je bil lep. Opazovale smo dolino Trente, kjer izvira Soča, in dolino Krnice, v katero vodi pot iz Kranjske gore.
Po krajšem počitku smo nadaljevale pot prek Slemena v Tamar. Pogled v dolino Tamarja in Planice, obdane s sončnimi žarki, je odkrival prelepo naravo. Mogočni macesni, ki že stoletja kljubujejo v naravi, so bili prekrasni. Pot v Tamar nas je vodila po prelepi planinski poti. Iz Tamarja smo šle mimo skakalnic, ki so svetovno znane, na postajo v Rateče. Imele smo premalo časa, zato smo morale hoditi zelo hitro, da smo pravočasno prišle na avtobus. Za nami je bil lep dan, ker smo odkrivale vedno novo naravo.
Želimo, da se nam na naših planinskih izletih pridružite in z nami spoznate lepote planin.
akcija
skladišču
V skladišču PŠ je obseg dela močno povečan. Poleg lastnih kapacitet prihajajo čas v skladišče tudi pošiljke naših kooperantov. Skupno bo od srede septembra pa do sredine novembra kar 300.000 kosov več od povprečja, kar predstavlja enomesečno proizvodnjo v programu PŠ. Tolikšne obremenitve delavci v skladišču seveda ne zmorejo. Ker pa je to blago že prodano, spoštovanje rokov odpreme pa je v naši veji včasih celo odločilnega pomena, je stekla akcija za popoldansko delo v skladišču vseh delavcev v novomeškem delu Laboda. Akcija je bila sprejeta, predvsem pa velja pohvala delavcem Ločne, ki so tako rekoč dali pobudo zanjo in se je že prvi dan udeležili.
Delo v skladišču (vsak bo oddelal 8 ur) bo teklo po programu, bo organizirano in vodeno. Prva skupina je pokazala, da smo se akcije lotili resno in zavzeto. Gotovo bo tako tekla vse do novembra. Prav bi bilo, da bi bila odmevna tudi v vseh drugih tozdih, da bi znali ob morebitnih konicah pri odpremi ali kakšnih drugih zagatah priskočiti solidarno na pomoč enemu ali drugemu oddelku.
neresnost
izvajalca
Pisali smo že o zamujanju dela na prizidku tozda Temenica. Ker je zamuda - glede na trdno dogovorjeni rok - le ogromna, nas je zanimalo, ah imajo izvajalci opravičljive razloge. Odgovorni v tozdu menijo, da nikakor ne. Izvajalec se obnaša skrajno neresno in precej energije je bilo potrošene za spodbujanje dela. Tako so v Temenici dosegli, da le teče zaključna faza. V tem tednu bodo dokončani tlaki, sledi še napeljava elektrike, polaganje parketa in v začetku oktobra pričakujejo, da bo možna vselitev.
Prostorska stiska je v Temenici zelo težka. Reorganizirali so proizvodnjo in na račun povečanja kapacitet kril posegli tudi v prostor krojilnice. Delo je tako močno ovirano in težko pričakujejo novih površin.
tehnološka
para
Tehnološka para je v naših prizvodnjah ključnega pomena. Da teče s tem v zvezi vse tako kot je treba, je nujno potrebno redno vzdrževanje visokotlačnih kotlov. Le ta je bil v Zali že dokaj dotrajan in tako je republiški inšpektor odredil celovito popravilo. Inšpektorja so v Zali sami povabili, ko so opazili manjšo napako. Glede na to, da kotel dela že polnih petnajst let, je seveda tudi celovito popravilo nujno. Iztrošene so cevi, ki so iz uvoza, kar je dela na kotlu v Zali še zavleklo. Seveda pa je proizvodnja tudi v tem času nujno potrebovala paro. V delu so imeli zelo zahtevne modele za izvoz, precej pa tudi izrazito težkih materialov za domači trg. Ti pa zahtevajo ustaljen tehnološki postopek.
Temenica je Zali priskočila na pomoč in posodila parni
kotel, s čimer so si v Zali zagotovili minimalno količino potrebne pare. Kljub temu so bile prizadete likalke, saj kapaciteta te pare ni zadostovala za normalno delo na težkih oblačilih. Potrebno je bilo dodatno delo in tako je likalnica delala tudi ob popoldnevih in na proste sobote. Posebna pohvala pa velja tudi kurjaču Jaku Mlinarju. Njegova dela in naloge so sicer vezana na dela vzdrževalca, toda ker je bil to med časom letnih dopustov, je priskočil na pomoč pri kotlu in zamenjal kurjača. Ob nastalih spremembah in delovnih obveznostih je kot edini, ki ima tudi izpit za visokotlačne kotle, delal tudi po 16 ur dnevno, tako v rednih delovnih dnevih kot ob prostih sobotah.
Mlinar je v Zali zaposlen deset let. Ves ta čas je rad priskočil na pomoč, pomagal in po svojih najboljših močeh prispeval k skupnim ciljem. V Zali se mu za to najlepše zahvaljujejo in mu izrekajo vso pohvalo, saj je prav z njegovo pomočjo delo dokaj uspešno teklo tudi v času popravil kotla.
otvoritev doma na kredarici
Dela na popravilu doma na Kredarici so zaključena. 17. septembra je bila slovesna otvoritev tega našega, lahko rečemo kar nacionalnega objekta.
Ob gradnji je stekla širom naše republike akcija za zbiranje finančnih sredstev, ki je naletela na velik odmev. Tudi Labod je prispeval nekaj sredstev, akciji pa so se priključili tudi nekateri posamezniki.
Eden teh je tudi labodo-vec Alojz Kink, njega sta Labod in naše Športno društvo oz. planinska sekcija določila kot predstavnika na svečanosti ob otvoritvi doma na Kredarici.
prevozi
narekujejo
začetek
dela
Ob premiku umih kazalcev nazaj je Delta postavljena pred veliko težavo. Ob dvoizmenskem delu se delavke namreč težko odločajo za delo z nespremenjenim začetkom - torej od 7. do 15. ure in popoldanska izmena od 15. do 23. ure. Ker se jih večina vozi v dokaj oddaljene kraje, bodo mnoge prihajale iz popoldan skega dela domov šele okoli polnoči. Toda trend razmišljanj v Ptuju gre v smeri nespremenjenega začetka dela, temu pa se podrejajo tudi avtobusi. V tozdu si sicer prizadevajo, da bi delovni čas le premaknili na začetek s šesto uro, toda vse je odvisno od javnega prevoza, ki se bo seveda ravnal po večini.__
Med letošnjimi jubilanti Zale je tudi Jaka Mlinar (prvi z desne, stoji). Sodelavci ga poznajo kot izredno delavnega, ustrežljivega in dobrega sodelavca.