udi
v
!ga
air
ste
V
d”
ob
iv-
00
žZ
srt
.da
)P
;ek
o«
JE
Io-
na

Ameri$k/i Do

^0/9
^k/y ^Qcf ^tJe
ty. y
•

ABH-M
iNtpmrr
Klin

7
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. 'Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
JiQVSKtA*
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 4, 1971
Na (eylonu se nekaj upornikov predalo
upa, da bodo prvim u-Pornikom, ki so se predali, sledili še novi, predno poteče rok za pi'adajo.
COLOMBO, Cey. — Vlada je Poteklo soboto razglasila pomi-°stitev za vse tiste upornike, ki Se Predajo brez orožja do '’ključno 4. maja (danes). Že Prvi dan se jih je predalo preko . ha področju Sinharja gozda l^gozahodno od glavnega mesta.
Anuradhapura se je predalo P°liciji skupno 86 upornikov. 0-tastd upajo, da bodo prišle iz Cvetja pragozdov in džungle hove skupine.
Predsednica vlade Siramavo ^daranaike je v posebnem ra2glasu pozvala upornike k predaji in jim zagotovila, da se l1111 ne bo zgodilo nič hudega, če Ee v malih skupinah brez orožja predajo vladnim silam. Okoli ^l milijona letakov s to izjavo So raztrosili nad področji, kjer nporniki še drže. Rok za pre-aj° je vključno 4. maj. l^ted tem je začelo že tropsko fczevje, ki onemogoča vsake eeje vojaške nastope in bo tako Pornike varovalo pred vladni-^ 1 oboroženimi silami, če se bo-0 le zatekli v težje dostopne ^redele otoka. Očitno je, da ve-Upornikov vztraja v svojem °Ju v prepričanju, da dela čas ŽE! nje.
Cpor so skrajni levičarji, pri-
STEV. LXXII — VOL. LXXII
staši
skrb:
revolucije, pripravljali ybno več let pred očmi vlade, 1 je sama bila zaverovana v le-'*čai’ske cilje in videla nevar-°sli, dokler niso uporniki stopil na plan v upanju, da je čas , hje nastopil. Vlada se ima za-abti bolj sreči kot svoji spo-v nosti, da je zmago uporni-0rri preprečila.
^bright dobil novo kosi
WASHINGTON, D.C. — Se-fcii-°r ^nlbright se je na televi-pg1 -^očno razhudil nad posto-državnega tajništva, ker gin , e*° ^ati senatorjem ori-Žg v 6ga Poročila o stanju dr-pa, i^ske vojne v Vzhodnem Sa ^t^nu, ampak jim ponudilo čil u- Uraclrie “posnetke” poro-jig’ * Jih je dobilo iz Pakista-h)e °snetki ne govorijo na pri-nleesar o “množičnih pokolih c'vilnega prebivalstva v bav.0t*nem Pakistanu po rednih ganskih četah, o . Poročilih samih bo verjetno Se kaj povedanega. Uporno D^.^feč širijo vesti o divjanju ^lstanskih čet proti domače-Webivalstvu ne samo iz In-’ ampak tudi iz Evrope, tgj. .. right očita državnemu vati>>StVU’ sknša “podcenje-V y P0l02aj državljanske vojne "stanem Pakistanu, ker je nje„ 1 n°st in podpiranje seda-tesu ,slanja bolj v našem inte-kum 4 katerikoli prevrat”. jetn0 riShtova kritika bo ver-
^bor n^la SVO:i0 pot v senatni Ig 2a zunanjo politiko in da-za nabiranje podat-bgj ržavljanski vojni tudi zu-hfadnih kanalov.
Slern0ma son^no in nekaj g®- ^ajvišja temperatura
Novi grobovi
Mary Muhic
Včeraj je umrla 99 let stara Mary Muhic iz Wickliffa, vdova po pok. Franku, mati Mary Ster, Josephine Jeran, pok. Franka, pok. Adolpha in pok. Williama, stara in prastara mati. Pogreb bo v četrtek i,z Louis R. Orlando pogrebnega zavoda na 29550 Euclid Avenue, kjer bo pokojna položena nocoj ob sedmih na mrtvaški oder.
Joseph Valencie
Preteklo nedeljo je preminul na svojem domu na Warner Rd., Madison, Ohio, 81 let stari Joseph Valencie, rojen v Sloveniji, mož Frances, roj. Žitko, oče Josepha, Williama in Frances Eppich (Wadsworth, O.), dvakrat stari oče, dvakrat prastari oče, brat Rose (v Clevelandu). Pogreb bo iz Potti pogrebnega zavoda na 2726 Hubbard Rd., North Madison v sredo ob 10. dopoldne na Fairview pokopa-
Nixon hvali farmarje
Predsednik je hvalil uspehe ameriškega poljedelstva v preteklosti in napovedal povečan napor zvezne via de v njegovo korist v bodoče.
LAGUNA BEACH, Calif. — Predsednik R. M. Nixon je v govoru preko radia vsej deželi hvalil “zgodbo uspeha” ameri-ikih farmarjev in jih zagotavljal, da je izpolnil obljube, ki jih jim je dal v volivni kampanji leta 1968. Napovedal je vrsto ukrepov in zakonskih predlogov v korist poljedelstva vse od povečanja kreditov za posojila, izboljšanja oskrbe z vodo, pa do uspešnejšega napora za uničenje sredstva za uničenje koruzne rje.
V zadnjih mesecih je bilo slišati s farmarskih predelov dežele vedno več pritožb proti zvezni vladi. Predsednikov govor o
lišče v Madisonu. Na mrtva- uspehu ameriškega poljedelstva
škem odru bo danes popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9.
Cena zlatu zopet raste
CLEVELAND, O. — Gospodarski svet je že tako povezan med seboj, da se pojavi v eni državi hitro čutijo tudi v drugih. Ako vlada v Ameriki inflacija in draginja, se to kaj hitro čuti tudi v Evropi. Tudi tam imajo inflacijo in s tem tudi draginjo. Ako vlada draginja, se draži tudi zlato na evropskih svobodnih trgih. Cena zlatu se že zopet bliža ravno $40 za unčo. To bi pomenilo, da bo zlato kmalu za $5 dražje od ameriške uradne cene, ki je pa le na papirju, kajti v naši deželi je promet z zlatom prepovedan.
Gornja cena spominja še na nekaj drugega. V naši deželi je bila svobodna trgovina z zlatom Jo velike medvojne gospodarske, krize. Cena je bila uradno na višini $20 za unčo in je federacija skrbela, da je bila ta cena stabilna. Danes je cena, na svobodnih trgih dosegla že bližino $40; zlato je torej poskočilo od dneva Rooseveltove reforme za 100%. In to pri vsej pameti, kar jo imajo ekonomisti!
in ‘Pozdrav poljedelstvu’, ki n a bo posvečen prihodnji petek po vsej deželi, naj bi bila odgovor vlade na te pritožbe.
Predsednik je imel svoj govor na farmi Walterja Annenberga v Palm Springs, Kalif., kamor je priletel s svojega doma v San Clemente. Govor je bil posnet na trak za kasnejšo oddajo. V njem. je posebej poudaril, da se je trudil za povečanje izvoza deželnih pridelkov in to tudi v precejšnji meri dosegel. Po predsednikovi napovedi bo letos izvoz dosegel vrednost 7.4 bilijone, več kot kdajkoli v preteklih letih.
Bolivija nacionalizirala cinkove rudnike
LA PAZ, Bol. — Visoko v Andih blizu znanega jezera Titikaka sb bogati cinkovi rudniki, znani pod imenom Matilda, ki jih ima neki ameriški konzorcij za 20 let v najemu. Sedaj je predsednik Torres razveljavil pogodbo, v rudnike pa poslal vojaško Opravo s primernim številom vojaštva.
V državnem tajništvu so izjavili, da še ne vedo, kdaj se bodo začela pogajanja o odškodnini.
Novi člani Narodnega
odbora za Slovenijo
CLEVELAND, O. — Po poročilu Svobodne Slovenije od 22. aprila 1971 so biil v Narodni odbor za Slovenijo imenovani v soglasju z načelstvi SKD-SLS dr. Ludovik Puš iz New Yorka, in Jože Melaher iz Clevelanda za SLS in dr. Peter Urbanc iz Toronta za SDS.
Predsednik odbora je MILOŠ STARE, rojen v Dobu pri Domžalah, odvetnik, ki je bil v vodstvu SLS že v domovini, živel med drugo svetovno vojno v ilegali, bil pri ustanavljanju NO oktobra 1944, pa maja 1945 zapustil domovino in se kasneje preselil v Argentino. Od leta 1952 pa do lani, ko je umrl dr. Miha Krek, je bil M. Stare tajnik NO.
DR. L. PUŠ je bil po končanih filozofsko-pedagoških študijah v Ljubljani profesor na Kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestt!; kasneje pa v službi na banski u-pravi v Ljubljani. Bil je priznan organizator kmečke mladine in dober govornik. Udejstvoval se je na zadružnem polju in med vojno aktivno sodeloval v odporu proti komunistični revoluciji. Pc prihodu v ZDA je sodeloval z dr. M. Krekom in zastopal SLS v Christian Democratic Union of Central Europe. Lani je izdal knjigo “Klasje v viharju”.
G. JOŽE MELAHER je bil rojen v Pobrežju pri Mariboru in se pred vojno živahno udejstvoval v slovenskih katoliških mladinskih organizacijah An v SLS. Po zasedbi Slovenije po Nemcih in Italijanih je organiziral v svojem domačem kraju odpor, ki je zavzel kmalu širok obseg. Ob koncu vojne je s svojimi vojaki srečno prešel na Koroško in od tam v Italijo. Preko begunskih taborišč v Nemčiji se je z družino preselil v ZDA 1. 1949. Živi ves čas v Clevelandu.
DR. PETER URBANC je bil rojen 1. 1924 na Olševku na Gorenjskem, študiral v Ljubljani in v Milanu, se preselil najprej v Južno Ameriko, nato pa v Kanado, kjer je bil do lani lastnik in družabnik v potniški pisarni World Travel Service Ltd.
DEMONSTRANTI ZGUBILI
Včeraj so skupine protivojnih demonstrantov pod vodstvom “Mayday Tribe” skušale ustaviti promet in redno poslovanje vlade ZDA v Washingtonu, D.C. Nji-1'iov napor je ob odločnem in spretnem nastopu oblasti propadel. Danes kljub vsem napovedim ni bilo demonstrantov več na ceste.
WASHINGTON, D.C. — Nasprotniki ameriškega posega v Indokino, ki se zavzemajo za takojšen umik ameriških oboroženih sil iz Južnega Vietnama, pa četudi bi to pomenilo vzposta-vo komunističnega režima v tej težko preskušani deželi, so napovedovali, da bodo ustavili promet v glavnem mestu dežele s tem, da bodo zaprli 23 glavnih križišč in dohodov v Washington, D.C. Načrt je delno propadel, še predno so ga mogli začeti izvajati, ko so oblasti pregnale zbirajoče se demonstrante v soboto z obale reke Potomac, kjer so se veselili ob “rock” glasbi. Ta je namreč privabila nekaj tisoč mladih ljudi med demonstrante. S koncem taborjenja ob Potomacu so ti tisoči odšli domov. Vodniki demonstracij so zato omejili svoj napor na le 12 križišč in potov. Pa so tudi tam propadli, ko so oblasti odločno in spretno nastopile.
Tolpe hipijev so se včeraj po pol šestih zjutraj bližale določenim ciljem in skušale postaviti na ceste ovire prometu. Policija ob podpori vojaštvu jih je naglo razgnala in skrbela, da je promet tekel v redu. Demonstranti so bili vstrajni in so se vedno znova vračal,! po načelih gverilske taktike na “bojišče” s smetnjaki in vsem drugim, kar bi lahko promet oviralo, če že ne ustavilo.
Ti nastopi demonstrantov so naleteli na obsodbo, pa tudi na jezo tisočev, ki so hiteli po svojih poslih. Prišlo je do nastopov proti demonstrantom na raznih krajih mesta. Policija in vojaštvo sta nastopila odločno in prijela skupno okoli 7,000 demonstrantov z njihovim vodnikom Renniejem Davisom vred.
Tekom noči so zaslišali, zapisali in izpustili preko 4,000 prijetih, ostali pridejo na vrsto danes. R. Davis je prijet in zah-
tevajo $25,000 varščine za njegovo izpustitev.
Včeraj je kljub vsem naporom demonstrantov promet v Washingtonu, D.C., tekel v redu. Policijski načelnik je dejal, da ovire niso bile večje kot ob kakem večjem nalivu, pa tudi vodnik “Mayday Tribe” R. Davis je priznal, da demonstrant je niso uspeli. Njihov poskus z demonstracijami nadaljevati danes je popolnoma propadel. De-monstrantje se danes zjutraj do sedmih sploh niso pojavili na cestah.
Očitno je, da javnost na splošno, še posebej pa seveda ona v glavnem mestu dežele,
Iz Clevelanda in okolice
Važna seja—
Društvo sv. Marije Magdalene st. 162 KSKJ ima v sredo ob dveh popoldne važno sejo v šoli sv. Vida. Po seji okrepčila in zabava.
Društvena seja—
Društvo Carniola Hive št. 493 T.M. ima svojo sejo v sredo ob sedmih zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju, soba št. 1.
Lep koncert—
Nedeljski koncert pevskega zbora Triglav je bil zelo lep, dobro obiskan, občinstvo pa navdušeno nad novim pestrim sporedom, nad odrskim nastopom “Vandrovcev” in nad veselo enodejanko. Podrobno poročilo bo objavljeno jutri na 2. strani AD.
Jugoslavija pred novo afero, podobno Rankovičevi?
CLEVELAND, O. — Kot smo poročali, se je Tito po svojem obisku v Prištini na Kosovem močno razjezil nad svojimi tovariši, ki se ravno sedaj, ko se dežela nahaja v tako hudi partijski, državni in gospodarski krizi, kolje med seboj, da je veselje. Rekel je takrat, da jih bo poklical na Brione in tam pustil tako dolgo sejati, dokler se ne razčistijo vse trenja v partijskih vrstah. Do tega zborovanja na Brionih je prišlo pretekli teden. Po treh dneh zborovanja je bilo objavljeno poročilo", ki pa ne pove veliko.
Ni izključeno, da je v partiji še hujša kriza, kot je državna in gospodarska. O njej govori poročilo časnikarja Morgana v Washington Post od 26. aprila tole:
Znana tajna policija UDBA je baje odkrila, da so nekateri zagrebški vodilni komunisti v zvezi z nikomur drugim kot s samimi ustaši! O tem se se je že nekaj časa šušljalo, od uradne strani so pa prihajala le namigavanja. Vse niti so vodile v centralo UDBE v Beogradu. 7. aprila je počila politična bomba v Centralnem odboru hrvaške komuni-
stične partije v Zagrebu. Poročilo s seje govori o “organizirani akciji, ki naj diskvalificira politične voditelje socialistične republike Hrvatske, in ki obstoja v širjenju obrekljivih obtožb o domnevani povezanosti ustašev in komunističnih voditeljev”. Poročilo dostavlja, da je bil namen teh govoric ustvarjati politično o-mahljivost in slabiti politično edinstvo Jugoslavije.
Po 7. aprilu so zagrebški komunisti namigavali z besedami na “razne sovražne kroge”, ki skušajo napraviti iz Hrvatske trojanskega konja za Jugoslavijo. Hrvaški komunisti so tudi grajali beograjske “unitaristične, centralistične, birokratske” sile, ki jih je partija že obsodila leta 1966. Zagrebške obtožbe so bile tako konkretne, da so vsi - vedeli, da za vso akcijo tiči UDBA in njeni zakulisni voditelji.
Seveda je takoj završalo v Beogradu. Zagrebške obtožbe so hitro našle pot v zvezno skupščino. Tam je poslanec Bulc, ki je predsednik odbora za kontrolo policijskega dela, izjavil, da so varnostni organi delali “v duhu ustave”. Na to
suhoparno uradno izjavo niso molčali hrvaški poslanci, ki so vlado zasuli z vprašanji. Posledica te debate je bilo imenovanje nove posebne komisije, ki naj znova preišče vse obtožbe. Tu se Morganovo poročilo jenja, v akcijo pa stopa sam Tito s svojo idejo o političnem sestanku na Brionih.
Do sedaj znani potek te a-fere sumljivo spominja na zgodbo o Rankovičevi krizi. Takrat se je zelo počasi odkrivalo zagrinjalo nad zlorabo Rankovičevih policijskih metod. Bistvo smo zvedeli šele po obsodbi Rankovičevega sistema.
Morda bo tudi sedaj tako. Na Brionih bi Tito s tovariši res imel dosti opravka z debato o gospodarski, politični in partijski krizi, še bolj pa o politični, pa je moral vse to odložiti in se pečati le s sporom med Zagrebom in Beogradom, ki je celo za komunistične razmere prehud poper, da bi mogel ostati brez sprememb v partiji sami. Zdi se, da je sedanji slučaj še hujši. Takrat so 'stali pred partijskim sodnim stolom le Ranko-vič in nekaj njegovih prija-
teljev in somišljenikov, vsi drugi so držali s Titom. Danes je položaj težavnejši.
Zagreb očita Beogradu zlorabe, ki lahko potresajo državo kot tako. Naj so na Brionih sklenili, karkoli že, zabrisati niso mogli dejstva, da je partija ne samo v razsulu, ampak tudi gnila v svoji notranjosti. Rešiti bi jo mogla le globoka politična operacija. Tito je sposoben, da to odredi, našel bi tudi primerne operaterje, toda kaj naj pa po operaciji še ostane razen političnih razvalin, ko nikomur ne more biti dano, da bi iz njih napravil novo politično stavbo, podobno tisti, ki je nekdaj bila, pa je danes ni več.
Zato ne preseneča, da Tito ni dosegel svojega cilja že na prvem sestanku na Brionih. To je dosti jasno povedal v svojem prvomajskem govoru v Labinu. Razpoka med Beogradom in Zagrebom ostane odprta in bo verjetno vplivala na usodo politične in gospodarske reforme, ki se sedaj z njo muči jugoslovanski komunistični režim.
I. A.
nastop protivojnih demonstran- j Rojstni dan— tov na cestah Washingtona, j Mi's. Karolina Krnc, 1059 Ad-D.C., včeraj odklanja in obsoja. J Q^3on Je danes dopolnila 82 Celo časopisje in televizija, ki1^6^- ^ rojstnemu dnevu ji želi-
na splošno rada postavljata nastope protivojnih skupin v lepo luč in jim dajeta vse možnosti, da javnosti razlagajo svoje nastope in smotre, sta včerajšnji
■mo vse najboljše in da bi jih še mnogo praznovala v zdravju in zadovoljstvu!
Rokoborba—
V četrtek zvečer ob osmih se
nostop v Washingtonu, D.C., od-! bosta v Areni na 3717 Euclid
klonili.
Zadnje vesti
BERLIN, Nem. — Walter Ul-bricht, stalinistični vodnik Nemške demokratske republike (Vzhodne Nemčije), je včeraj zaradi starosti in bolezni odstopil kot glavni tajnik Partije, ostal pa je predsednik republike in “častni načelnik” Partije. Njegov naslednik kot glavni tajnik Partije je 58 let stari dosedanji šef “varnostne službe” — policije — Erich Honecker, ki velja za prav tako trdega stalinista kot UI-bricht, s katerim je tesno sodeloval skozi leta. Umik Ul-brichta so pričakovali, prav tako tudi Heneckerjevo nasledstvo. Za enkrat od te spremembe ne pričakujejo kakega vpliva na pogajanja o Berlinu.
WASHINGTON, D.C. — Vrhovno zvezno sodišče je odločilo, da imajo porote pravico dolo-
Avenue ponovno merila Johnny Powers in Ernie Ladd.
Z nevesto v Cleveland—
G. Tone Smuk, brat ge. Vide Rupnik in svak g. Franka Rupnik, 1846 Skyline Dr., ter sin g. Johna Smuka, ki je veliko let Sivel med nami v st. clairski naselbini, je iartskega decembra odšel v rodno Belo Krajino obiskat svoje starše. Prejšnji teden se je vrnil in s seboj pripeljal mlado ženo go. Rezko, roj. Štru-celj, iz Dribelj pri Metliki. Poroka je bila na Veliko noč v farni cerkvi v Podzemlju. Mlademu novoporočenemu paru naše iskrene čestitke in veliko božjega blagoslova na skupni življenjski poti!
Pikney kandidat—
Pomočnik župana C. Stokesa in predsednik šolskega odbora Clevelanda Arnold R. Pikney je včeraj objavil, da bo kandidiral pri demokratskih primarnih volitvah za župana Clevelanda. Med tem je bila vložena prošnja
s potrebnimi podpisi za spre-čiti smrtno kazen za po za-1 membo strankarskih primarnih konu določene zločine. S tem ; volitev v nestrankarske. Pred-je odprta pot za izvedbo smrt-1 log mora biti odobren na poseb-
nih kazni, pa vendar ne pričakujejo, da bi te začeli v večjem obsegu izvajati. Guv. J. Gilligan v Ohiu je dejal, da bo čakal z izvršitvijo teh kazni na odločitev njene ustavnosti. V Ohiu je v ječah 90 na smrt obsojenih.
BEIRUT, Lib. — Ameriški državni tajnik je včeraj priletel iz Jordanije sem na razgovore z vodniki Libanona o položaju na Srednjem vzhodu. Danes leti dalje v Egipt, kjer bo ostal dva dni, nato pa se bo ustavil še v Izraelu, predno so vrne domov.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je pozval Hanoi, naj sprejme ponudbo Švedske za sprejem vojnih ujetnikov obeh vojujočih se strani.
Čiščenje v U Minh gozdu je za enkrat končano
SAIGON, J. Viet. — Vlada je objavila, da je končala prvo dobo obsežnega čiščenja U Minh gozda, področja v delti Mekonga, kjer so se rdeči držali dolga
nih volitvah, ki jih predvidevajo za julij. ,
Moskva pušča svoje jude v Izrael
MOSKVA, ZSSR. — V preteklem mesecu je odpotovalo iz Sovjetske zveze v Izrael preko 1,300 judov, kot trdijo zahodni viri. Uradnih podatkov o tem ni. V zadnjih mesecih je postala vlada ZSSR v tem pogledu popustljivejša in pričakujejo, da bo taka ostala vsaj dogleden čas, četudi si o ozadju tega niso na jasnem.
V letošnjem januarju je odšlo iz ZSSR le kakih 50 judov, februarja okoli 150, marca 1000 in pretekli mesec 1,300. Skupno je to več kot povprečno celo leto.
-irnrir-;.. 1	---
leta. Ob začetku sedaj končanega vojaškega nastopa so sodili, da je v U Minh gozdu vsaj kakih 5,000 rdečih.
Poročilo o zaključku prve dobe čiščenja rdečih trdi, da je bilo pokončanih 2,581 rdečih, med tem ko so imele južnoviet-namske vladne sile 200 mrtvih in prav toliko ranjenih.
Amerisk/i Domovina
is
v v« ■ i/ic-ni ii< >
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
£a Združene države;
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
zem, kot ga imajo zdaj v Jugoslaviji, zato bo tudi nastopil trdo proti tistim, ki “se ne drže partijske linije in ne podpirajo njenih sklepov”. Nato je napovedal sklicanje partijskega prezidija in drugih partijskih vodnikov iz vse Jugoslavije. Dejal je, da jih ne bo pustil se raziti, dokler ne bo dosežen sporazum. Pretekli teden je to storil. Vodniki so se zbrali na Brionih, pa se kljub odločnim Titovim besedam razšli, ne da bi ukrenili kaj odločnega.
javnosti v svojem materinskem jeziku.
Mnogim našim rojakom je bila slovenščina prvi jezik, ki so ga govorili, edini, v katerem so
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 lor 3 months Canada and Foreign Countries:
$18 nQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
,83
No. 87 Tuesday, May 4, 1971
Gd Sv„ Vida zvon
Tito o Jugoslaviji:
Položaj ni tako dober
Pretekli teden se je zbral na Brionih prezidij Zveze komunistov Jugoslavije, da pretehta gospodarski in politični položaj ter se sporazume o načrtih in predlogih, ki naj pomagajo SFR Jugoslaviji iz ne “tako dobrega položaja , kot ga je Tito sam slikal v svojem govoru političnim delavcem sredi aprila v Prištini na Kosovu.
Predsednik Josip Broz Tito je pretekli mesec veliko potoval po Jugoslaviji in v raznih krajih opozarjal na težke razmere in nujne ukrepe, ki naj rešijo “edinstvo” in pomagajo iz gospodarske stiske, v katero je Jugoslavija zašla. Tu navajamo izvlečke iz teh Titovih govorov, kot jih je prineslo uradno glasilo SFRJ.
V	Zenici v Bosni je Tito 5. aprila govoril najprej o “izrednih uspehih”, ki jih je Jugoslavija dosegla, pa nato opozoril na življenje v “svetu, o katerem nihče ne ve, kaj bo prinesel jutrišnji dan, v svetu mnogih sporov in vojn, v katerih ne teče samo kri vojakov, ampak tudi žensk, otrok in starih ljudi... zato moramo biti pripravljeni vsak čas na obrambo dežele ... in posebno njenega bratstva in edinosti ... “Zopet dvigajo glave oni, ki hočejo uničiti naše življenje, spodkopati naše edinstvo, sejati spore med naše ljudstvo, vrniti na pot predvojne Jugoslavije. Mi moramo biti budni...” je svaril Tito svoje poslušalce.
V	Bugojini, tudi v republiki Bosni in Hercegovini, je Tito ugotovil, da velika večina ljudstva popolnoma razume nujnost in važnost “izpopolnitve našega sistema”, dodal, da tudi zunanji svet razume jugoslovanske notranje težave in želi, da bi Jugoslavija ohranila edinost. Nato je Tito razlagal, da nobena republika ne zadošča sama sebi in da mora biti zato več pozornosti posvečene boljšim odnosom med njimi in med njimi ter federacijo. K temu bo pripo moglo novo predsedstvo, v katerem bodo iz vsake repub like po 3 zastopniki, iz obeh pokrajin pa po 2, predsednik skupnega predsedstva pa bo izvoljen vsako leto iz druge republike za samo eno leto. Tito je dejal, da je proti konfederaciji, četudi so jo nekateri zagovarjali, izjavil se je odločno proti vsakemu odcepljanju. Ustavna dopolnila bodo dala republikam vse, kar potrebujejo za svoj neodvisen raz-voj in samoupravo, toda “mi ne moremo sprejeti pogleda, da to pomeni razpad”. Nova ureditev pomeni le “združitev na novih temeljih, ki bodo zadovoljili vse narode in republike”.
V	Kosovski Mitroviči je v govoru rudarjem iz Trepče dejal Tito, da bo ljudstvo Jugoslavije moglo biti zadovoljno le, če bo imelo pravico vladati samo sebe. “To mora biti uvedeno najpreje v delavnicah, kjer morajo biti delavci gospodarji, da morejo razumeti in čutiti dobrobit svojega dela,” je razlagal Tito, pa nato pozival k razumevanju rned narodi in republikami. Vse republike so večnarodne, tudi Slovenija, Jugoslavija bo trdna le, če bodo ljudje zadovoljni s svojim živjlenjem tako v republikah kot v vsej deželi. V vseh svojih govorih je na vseh krajih predsednik SFR Jugoslavije stalno poudarjal nujnost po ohranitvi edinosti in kazal na težek gospodarski položaj.
Tako je v Prištini posebej pozval k razumevanju med Albanci, Srbi, Črnogorci, Turki in drugimi, ker samo v tem je “jamstvo boljše in srečnejše bodočnosti”.
Na zborovanju političnih delavcev v Prištini je Tito posvetil dober del govora gospodarskemu položaju. “Mi smo nedavno razveljavili dinar v upanju in pričakovanju, da bomo lažje rešili gospodarska vprašanja in hitrejše napredovali. Na nesrečo vam moram povedati, da položaj ni tako dober... V prvih treh mesecih tega leta se je uvoz povečal za 45% v primeri z isto dobo lani, med tem ko je izvoz zastal. Kljub zamrznitvi cene dalje rastejo. Osebni dohodki se prav tako dvigajo: v tem četrtletju so se dvignili za 22%,. Produkcija je porastla le za 10%. To pomeni, da je porast osebnega dohoodka več kot dvakraten porast produkcije in le pri ljudeh z visoko življenjsko ravnijo, tistih, ki imajo avtomobile. Tudi banke so postale v zadnjem času bolj nedisciplinirane ... Zlorabe pri bankah so mnoge in to nas utegne stati drago.”
Ko je tako obrazložil gospodarsko stanje, je Tito pokazal na komuniste kot glavne krivce češ: “V bankah in v vsem gospodarstvu so v večjem delu na oblasti komunisti!” Napovedal je, da bo, če treba, tudi s trdimi ukrepi ustavil tak razvoj in obljubil, da bodo najkasneje do konca junija, ustavna dopolnila uveljavljena. Napovedal je, da bo prišlo' tedaj do “večjih sprememb v osobju” na vodilnih mestih. S sedanjim stanjem v Zvezi komunistov namreč Tito ni zadovoljen, izjavil je, da bo v Zvezi napravil red in dosegel edinost. Kdor je za edinost samo v besedah, dejansko pa “skupnost ruši”, bo letel iz Zveze komunistov Jugoslavije, kajti “v vprašanju je sam obs-toj socialistične države in skupnosti”.
Tito je povedal naravost, da ni bil nikdar za liberali-
OLEVELAND, O. — Kadar pri Sv. Vidu pritrkavajo, mora Diti nekaj posebnega. Da pritrkavajo o Veliki noči in o Božiču, se razume samo po sebi, <er sta to največja praznika naše Cerkve. Zadnjo nedeljo so pritrkavali pri Sv. Vidu pri sv. maši ob deveti uri, ker je med to sv. mašo — opravil jo je g. župnik Rudolf Praznik — prejelo 82 otrok vidovske fare prvič Boga v svoja srca. Za župnijo je gotovo tudi to dogodek, vreden, da se ga proslavi tudi na ta svečani način. Ne samo za sle-lemo družino in za vsak narod, marveč tudi za faro pomeni mladina njeno najdražje.
Pri Sv. Vidu je prejelo zadnjo nedeljo prvo sv. obhajilo, kot rečeno: 82 otrok, 45 dečkov in 37 deklic drugega razreda farne šole. Na sv. obhajilo so jih pripravili njihovi učiteljici gdč. Janice Hočevar in sestra M. Clarisi-nc in veroučitelj župnik Father Rudolf Praznik. Kako veliko defc lo so opravili! Sicer težko, toda vredno njihovega posebnega napora!
Udeležba pri prvoobhajilni sv. maši je bila izredno lepa. K njej so prišle tudi družine proobha-jancev in z njimi prejele tudi same Gospoda v svoja srca. Pri tej sv. maši so zlasti starši prosili Boga, naj bi njihovi prvoob-hajanci odnosno proobhajanke ostali vse življenje zvesti Bogu; zvesti pa tudi do konca svojih dni svojemu narodu. Saj sta to največji svetinji vsakega človeka na tem svetu. Otroci-prvo-obhajanci pa so gotovo ob tem največjem trenutku svojega življenja molili za svoje starše ter ponovili obljubo, da jih bodo vse življenje spoštovali in ubogali. Vsak odnosno vsaka druga izmed nas pa smo se spomnili, kako smo mi sami pred tolikimi in tolikimi leti prejeli Boga v svoje duše. Pri meni npr. je že 60 let odtlej! Dolga doba, pa vendar spet kratka. Leta postajajo pri starem človeku vedno krajša.
Zadnja nedelja je bila prvomajska. Za ta čas leta kar malo prehladna. To nedeljo so se začele pri Sv. Vidu tudi šmarnice, marijanska pobožnost, brez katere za vernega Slovenca in verno Slovenko skoraj ni pravega majnika. V vsaki verni slovenski družini je ta mesec Marijin oltarček še posebno ozaljšan prvim pamladnim cvetjem. Vse rojakinje in rojake vnovič vabijo, naj v velikem številu prihajajo k slovenskim šmarnicam. S seboj naj jemljejo tudi svoje o-troke! Ce se bodo navadili otroci
v	mladosti nanje, jih tudi kasneje v življenju ne bodo opustili. In vsi pojte, iz srca pojte, saj imamo Marijo toliko prositi v naših dneh!
Prihodnja nedelja je obhajilna nedelja za vse ude vidovske-ga Društva naj sv. imena Jezusovega. Sv. maša ob 8. uri je v prvi vrsti zanje. Po sv. maši bodo imeli v cerkveni dvorani zajtrk, po njem pa si bodo izbrali za novo poslovno leto društveni odbor.
V soboto, 22. majnika tl., ob osmih zvečer bo v šolski dvorani pri Sv. Vidu koncert “Slovenskih fantov”. To so Košniko-
vi	fantje, ki jih je za ta koncert, “vzel v roke” g. dr. Jerko Gržin-čič. Vemo, da bo za ta koncert vidovska dvorana premajhna, tolikšno navdušenje vlada zanj.
Člani in članice slovenske tret-jeredniške skupnosti v Clevelandu se gotovo ne bodo pozabili
udeležiti svojega mesečnega sestanka, kateri bo v cerkvi sv. Lovrenca v Newburghu v nedeljo, 16. tm., ob dveh popoldne.
Faran od Sv. Vida
Praznovala sta srebrno poroko
Stanko, 1. 1970 Domajnko Stanko in leta 1971, če Bog da, Zamuda Jožef. In po koncu druge vojne so šla sledeča dekleta v samostan: Pelci Marija, Anžel
se lahko pogovorili s svojimi Nežika, Špindler Otilija, Marko-
CLEVELAND, O.—Se ljudje, ki gredo tiho skoz življenje, ga mirno nosijo, pri tem pa veliko store, čeprav je včasih to komaj opaziti.
Dva taka sta na prvi dan majnika praznovala srebrno poroko-Frank Tominc in njegova žena Jožefa. Oba iz šentjoške fare sta trdo šla skoz mladost, šla skoz huda leta in kakor sta v maju leta 1945 odšla od doma, sta spet v maju leta 1946 v Lienzu, v taborišču Pegez ustvarila nov domek, ki ga je blagoslovil duhovnik Jože Cvelbar.
Na dan prvega maja 1946 sta sklenila v negotovo bodočnost skupaj hoditi. In zdaj že hodita petindvajset let, spremljana od otrok, ki jih jima je Bog v teh j letih dal v oskrbo.
Vem, da je bilo v teh letih mnogo sončnih dni, pa tudi mnogo težkih. Nesreča pri delu je prinesla Franku mnogo hudih mesecev, ženi veliko skrbi. Toda vse je prešlo in če človek pregleduje med nami vrste tistih delavcev, ki so skoraj pri vseh slovenskih prireditvah nekje v ozadju in vendar tako potrebni, sta med prvimi Frank in Pepca.
Vedno sem občudoval preproste ljudi, ki so znali opravljati na videz obrobno delo, da je bilo videti kakor, da je to njih dolžnost. Tiho so prišli in tiho odšli brez čakanja na zahvalo. Frank kot član in blagajnik krajevnega društva Slov. pritiko-munističnih borcev ni še bil na prireditvi, da bi samo gledal in poslušal. Vedno vprežen ni nikoli godrnjal. Skoraj ni kuhe pri prireditvah, da bi ne bila pri njej tudi njegova žena. Veliko sobot in veliko nedelj je šlo tako.
Marsikdaj sem že rekel, da največji del slovenskega življenja sloni na preprostih ljudeh, na teh, ki se ne dajo, ampak brez prošnje pomagajo, ker potrebe vidijo. Čas pri skromni južini v fabriki Frank prebije ob kratkih člankih v revijah, ob avstralskih “Mislih” do “Luči” in “Duhovnega življenja” in “Ave Marije.” Tako mu svet ni nikoli ozek.
Ko teh preprostih ljudi med nami ne bo več, nam bo trda predla. Na to mislim marsikdaj. In prav zavoljo tega sem napisal teh nekaj besedi, ne samo njima, tudi vsem tistim, ki bi se jim morali mi vsi marsikdaj zahvaliti.
Jaz se jim. Daj Bog, da bi srebrnoporočenca hodila še dolgo skupaj, tako dolgo, da bi še videla srečo otrok svojih otrok.
Karel Mauser
materami. Škoda pač, da so premnogi svoj materinski jezik pozabili in da danes obvladajo samo še priučeni jezik sveta, v katerem živijo. Nič manj zato ne ljubijo svojih mater, vendar niso ohranili daru jezika, ki so ga prejeli od svojih slovenskih mater. Sile razmer so jim u-kradle že v zgodnji mladosti en talent, katerega bi mnogi visoko cenili v odraslih letih.
Naš namen danes ni razprava, zakaj se je to dogodilo. Nismo e-dini narod v Ameriki, ki doživlja to usodo. Hoteli bi le poudariti pomen materinskih proslav v slovenskih šolah, da bi ga razumelo čim večje število slovenskih rojakov v Ameriki: Pokažite slovensko govorečim otrokom pri njihovih naporih, da cenite njihov trud, da ste ponosni nanje in jih navdušite, da vztrajajo pri uporabi in učenju slovenskega jezika!
Materinska proslava ne bo saka izgrajena umetnina. Namesto zabave bo za mnoge preizkušnja potrpljenja v zaprti dvorani, ko bo zunaj sijalo sonce — v pravem pomenu žrtev za slovensko stvar.
Mnogokrat čujemo kritike odraslih rojakov, ko poslušajo o-troke svojih slovenskih prijateljev govoriti le angleško: “Kaj, ne znajo več slovensko?” V menu teh otrok vam lahko kot njihov izgovor položimo v srce pomislek:	“Kaj, na slovenske
prireditve ne hodite več?”
Odbor staršev
vič Matilda, Kaučič Marija, Kaučič Cecilija, Bezjak Marija, Kreft Ivanka in Košar Terezija.
Pred Veliko nočjo so imeli sv. misijon, kateri je bil zelo lepo obiskan. Cerkev pa so začeli graditi po Veliki noči.
Za cerkev so so sedaj darovali sledeči: Štajerski klub $100, Mrs. F. Gilbert, Minn. $100, Ana Meglič $100, Balažič Marija $100, Rozika Jaklič $100, Mary Eržen $50, Neimenovana $50, Rev. Franc Blatnik $25, Tony Hozjan $25, Franc Balažič $20, Balažič Jože $10, Frances Tomšič in prijateljica $10, John Kustec $10, Julka Ferkul $10, družina Glavan $10, Rev. Emil Hodnik $10, August Pintarič $5, Rev. Rudolph Urbič $5, Štefan Zorc $2, Verona Horvat $2, Neimenovani $2, Rudi Pintar $2, Antonija Trepal $2.
Iskreni Bog plačaj vsem tudi od vseh spodaj podpisanih. Ce še kdo želi, še lahko kaj pošlje na sledeče naslove: Anton Meglič, 6526 Bonna Ave., Clev., O. 44103, Rozika Jaklič, 7008 Schaefer, in Ljudmila Glavan, 13307 Puritas, Cleveland, Ohio 44135.
Tone Meglič
ljudje takoj vzljubili. Spomladi leta 1948 smo se urednik France Kremžar, Pavle Mašič in jaz, vsi “skrivači”, domenili, da ga gremo obiskat. Ker smo se nameravali spotoma ustaviti tudi pri slovenskih cistercijancih V Stamsu, smo vzeli s seboj še dijaka Jožeta Kosteleca, nečaka stiškega g. opata. Dobri patri so lepo sprejeli in prenočili-
nas
^resksMe sl vstopnice
Še v begunstvu preganjan
Pot na Zamsberg, kjer je g. Štefan kraljeval, je bila pa strma in dolga, vendar je krasni razgled od tam naš napor bogato poplačal. Ko so dobri gorjanci videli, da ima g. župnik goste, so mu začeli prinašati vsake vrste dobrine, da je nam mogel postreči.
G. Štefan je bil našega obiska zelo vesel. Kraj je čudovito lep in zelo je užival nad krasoto tirolskih gorskih velikanov tam okrog, vendar se je čutil osamljenega. Na Vzhodnem Tirolskem, kjer je bil prej, je bilo več slovenskih duhovnikov, ki so se obiskovali, tudi v taborišče je lahko skočil na pomenek, tam gori pa nikogar ni imel, da bi.se z njim odkrito porazgovo-ril. Zato se je pa z Bogom tem bolj prisrčno pogovarjal.
Po kosilu me je povabil, naj bi skupno molila brevir. “Veš, tu gori uživam ob njem, kot še nikjer do zdaj.” Vsedla sva se ra travo in menjaje molila ki-dce psalmov, g. Štefan je Pa vmes vpletal še svoje pripombe. V psalmu je stalo:
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 16. maja, popoldan prireja Klub slov. upokojencev senkler-skega okrožja večerjo in prosto zabavo. Večerjo bodo začeli servirati točno ob 4. v spodnji dvorani Slov. nar. doma na St. Clair Avenue. Enkrat na leto pripravi klub prireditev, na katero so vabljeni vsi člani in članice, ka-*or tudi njih prijatelji in znanci.
S tem si klub ‘pomaga do boljših finančnih zadev, iz katerih nato pomaga članstvu, da se lahko udeleži raznih prireditev o-stalih klubov. Komaj je še dobra dva meseca, ko se bomo zopet podali na piknik naše federacije, zopet bo potreba najeti buse za transportacijo. Vožnja stane in mnogi bi jo kar težko zmagali brez pomoči.
Važno je, da se morate priglasiti ali kupiti vstopnice pri članih odbora ali pa pokličite tajnika, da bo vedel za vas hraniti vstopnico. Ako hočete, kličite tajnika telefonično 361-4847. Važno je zato, ker naše kuharice hočejo vedeti, za koliko oseb morajo pripraviti, vsaj tri dni poprej.
Tudi za tiste, ki radi plešejo, bo poskrbljeno, da se bodo pošteno zavrteli. Odbor bo preskrbel vse potrebno, le pridite, ne bo vam žal!
Vse prijazno pozdravlja in vabi
Joseph Okorn, tajnik
Vabijo na Materinske
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 9. maja, priredi Slovenska šola pri Sv. Vidu ob 3h popoldne v prostorih šolske dvorane Materinsko proslavo.
Med slovenskim narodom v Ameriki ima ta dan posebno za slovenske šole še poseben pomen. Je to dan, ko po celem svetu otroci žele počastiti svoje matere za vse dobrine, ki so jih
Zahvala darovalcem za cerkev Sv. Jurij oh Ščavnici
CLEVELAND, O. — Čakal sem, da sem dobil pismo, da so denar dobili, in se vsem darovalcem v imenu župnika prisrčno zahvaljujem.
Dobil sem nekaj podatkov o življenju v župniji. Po vojni so imeli sledeči farani nove maše: 1. 1945 Lasbacher Alojz, 1. 1950 sedanji pomožni mariborski škof dr. Vekoslav Grmič, 1. 1955 Rihtarič Franc, 1. 1957 Anžel Feliks, 1. 1958 šiško Franc, leta 1961 Štuhec Martin (v Argenti-
od njih prejeli. Otroci, ki hodijo ni), 1. 1968 Markovič Franc, leta v slovenske šole, store to tudi v 1969 Perger Anton in Kolbl
(Konec)
V nedeljo je g. župnik tole o-znanil:	“Veste, kaj se je bilo
zgodilo z našim g. kaplanom Šel sem na okrajno glavarstvo vprašat, kaj imajo proti njemu, in so mi rekli, da nič, pač pa da so morali postopati po nalogu Angležev na Titovo zahtevo. Vprašal sem tudi nekatere slovenske duhovnike tod okrog in vsi so mi rekli, da je v teku Titova gonja proti begunski inteligenci. Z lažnivimi obtožbami hočejo doseči od Angležev, da bi jim jih vrnili. Vsi so mi našega g. Štefana opisali kot vzornega in gorečega duhovnika. Molimo zanj!”
Msgr. Škerbec je prišel k meni v Spital in povedal, kako je z g. Štefanom. Zmenila sva se, da bom dva dni pred Božičem prišel popoldne v Lienz, prinesel potrebne dokumente in gospoda spremil v Inomost. Vse je šlo po sreči. ■ Msgr. Škerbec je g. Štefana pripeljal na postajo in mi ga izročil. Naravno, da je bil zelo utrujen in nervozen. Ko sva se peljala skozi Delsach, je gledal na svojo cerkev in ni mogel zadržati solz. “Ti ne veš, kaka dobri ljudje so tukaj. Kaj vse so storili, da bi mi pomagali! Težko mi bo za njimi.”
Potovala sva vso noč. Razunr Ijivo, da je pogled na vsakega orožnika njega vznemiril, vendar sva srečno prestala pregled tako na angleški kot na ameri-kanski strani in potem na fran coski coni. Na sam Sveti večer predpoldne sva prispela v Inomost. Škof naju je res lepo sprejel in pokazal vse razumevanje za slovenskega begunskega da hovnika, ki se je ves posvetil dobrim tirolskim ljudem, pa ga Titovi komunisti preganjajo. Dal mu je župnijo Falterstein, visoko v hribih na Zamsbergu. “To je tako visoko,”, je rekel, “da Vas noben Titov komunist ne bo prišel tja nadlegovat”.
Za praznike je ostal škofov gost, dočim sem se jaz takoj vrnil, po Božiču je pa šel na novo župnijo. Od tam je svojim dobrim Tirolcem v Delsachu poslal podobice sv. Pavla s temle besedilom iz njegovega pisma Korinčanom:	“V Damasku je
dal namestnik kralja Areta da-maško mesto zastražiti, da bi me ujel, toda spustili so me v košu skozi okno po zidu in sem ušel njihovim rokam.” Delsachani so poskrbeli, da jo je dobil tudi o-rožnik, ki ga je tako vneto lovil.
Tudi na novem kraju j
“Gospod, moj Bog, velik si zares!
Odel si se s slavo in krasoto. / ogrnil se s svetlobo kot s plaščem.
Razpel si nebo kot bal dah:'i. napravil nad vodami svoje' sobe,
oblake naredil za svoj voz, voziš se na perutih vetra. Vetrove imaš za svoje glasnike,
žareče plamene za svoje služabnike.”
G. Štefan je dodal: “Se ti ne
zdi, da je psalmist od todle gle-1 žal vso to krasoto, ko je pel taP
psalm? Pa beriva naprej:
“Dvignile so se gore, pogreznile doline na kraju, ki si jim ga ti določil.
Ti daješ, da iz studencev pritekajo potoki, ki se vijejo med gorami, da dajejo pijače vsej divjačini.”
Vmes je pa s prstom kaza1) kje je vse to. Dobil sem vtis> da sta ga z ene strani samota z druge pa veličastvo narave ia' ko prevzela, da se je čudovito izživljal v pogovoru z Bogom, v molitvi.
Vsem nam je bilo slovo od ti' rolskih velikanov in od dobreg3 g. Štefana, ki je bil konfinira^ med nje, zelo težko. Takrat sen1 mu zadnjikrat segel v roko, ni' sva se več videla.
Dragi sotrpin! Pomagal sen1 ti, da si se rešil Angležev, in te spremil na varno, zdaj mi Pa ti pomagaj, da ne zgrešim Pot‘ iz zemeljskih stisk in srečno do' spem v kraj večne sreče, kjel bova zopet skupaj!
Rev. dr. Fr. Blatnik, SD#'
ZA SMEH
Novonaseljenec je dobil potr” dilo od 'župnega urada, da 3C lansko leto prispeval za župn° cerkev $4. Številka 4 je bila de' belo, rdeče podčrtana. Žena P' giblje, če ni to opomin, da je premalo dal, mož pa pravi:
kakor! Gospod župnik ve,
sem ta denar krvavo zaslužil'

Težavno vprašanje
“Recimo, da so k vam prin% človeka, ki je zmrznil,” vpr^3 profesor medicine štud®1113' “Kaj bi storili?”
“Začel bi ga drgniti s sl*e gom-”
“Dobro! Kaj pa bi storili, c bi bilo to poleti in bi nikjer ^ ga'dobili snega?”
ANADSHA DOMOVINA

Iz slovenskega Toronta
f
i
i!i
iSi
.a,
a-
to
v
ti'
i* 3,n
m
ii'
!lH
in
pa
jti
[o-
et
tr-
)e
in0
Je-
U'
ie
p
da
jsl1
aša
d3’
če
ne
Zadnja knjižna novost
Toronto, Ont. — Upali smo,
bomo knjigo ŠKOF ROZMAN, II. še lahko prebirali v 4adnjih zimskih večerih. Toda izid se je zakasnil, pomlad je prehitela. Ampak tudi v spomladanskih večerih, ob sobo-in nedeljah bo lahko vsakdo dobil toliko časa, da bo to pre-2animivo delo vzel v roke, ga Pobiral in prebral ter o njem Prfimišljeval. Delo je napisal dr. akob Kolarič; kdo izmed Slo-'encev v Kanadi ga ne pozna, cniu ni znana njegova pisatelj-ska temeljitost? Dr. Kolaričeva slovenščina je lepa in klasičha. aj pa vsebina? Pisatelj v tem opiše tisto dobo škofa Rožena, ki jo je mnogo Slovencev, 1 sestavljajo politično emigra-doživljalo. Njegova podoba še živa v spominu tako mno-ki so ga poslušali kot odlič-r‘ega cerkvenega govornika in jia radi imeli kot skrbnega in obrega nadpastirja, ki mu je da eriina skrb: voditi ljudi k
Bi

°gu.
pobili smo 50 izvodov ŠKOF ^ Z1VIAN, II. Človek bi priča-Val, da bo knjiga na mah raz-°dana, ker smo njene vsebine ^hebni. Na človeštvo so se zgr-' 1 časi negotovosti, zmed, oma-'Vanja. Zato so življenjepisi •<anov, kot je bil škof Rož-potrobni starejšim, da se 5yn.0Vii0 utrdijo v pravilnosti °lega zadržanja, mlajšim, da ° jim kot svetilnik v težkih 2^vih idejnih zmot, moralnih l°d in verskih dvomov. So^njige, ki so nam jih poslali, , samo broširane in stane vsa-a $7.00, ker so bolj obsežne kot rvi del in imajo zelo J1*. Vsa
Ppošte
nišča. G. Kos je neutrudno delal v upanju, da bo to župnišče obnovil, kar pa mu ni uspelo do današnjega dne. Od povratka iz internacije leta 1945 do konca leta 1970 je mirno prenašal vse nevšečnosti. Vsa ta leta je preživel v zelo skromnih okoliščinah. Imel je samo eno sobo, to sobo je rabil za spalnico, pisarno in knjižnico, z izjemo za čas zapora. Kljub vsem težkočam je ostal zvest pastir svoje črede. Ob koncu leta 1970 tudi enosobno stanovanje mu je bilo odpovedano in trenutno ne vem, kako živi.
Gospod Kos je 71 let star, duševno neomajan, toda fizično ne bo mogel ostati kos svojim na-
Križem po deželi
Dopustitev propada veljavno- njem še kar ugodna, saj predvi-sti posebnega zakona o javnem deva povečanje pomoči in pod-
redu, ki je dajal oblastem posebne pravice v preganjanju teroristov in prepovedoval Osvobodilno fronto Kvibeka, je vne-
por ljudem z nižjimi dohodki ali brez njih v obsegu 470 milijonov letno. Parlament je odobril povečanje dodatne pokojnine in to
jevoljila kvibeško vlado, katere J vezal na avtomatično povišanje predsednik Robert Bourassa je;ob rasti življenjskih stroškov, predložil lani v oktobru razgla-^med tem ko je osnovno pokoj-sitev posebnega vojnega stanja,'nino zamrznil na $80 mesečno
ko so teroristi ugrabili britanskega diplomata in nato še pokrajinskega ministra.
Bourassa je v preteklosti sodeloval z zvezno vlado in bil z njo v dobrih odnosih. Pretekli teden, ko je bilo očitno, da bo posebni zakon o javnem redu izgubil z aprilom svojo veljavo, je javno opozoril, da bo odgovor-
za okoli 700,000 upokojencev. Odpravil je družinske podpore za družine, ki imajo $10,000 ali več letnega dohodka.
Postopno so postali glasnejši tisti, ki zahtevajo uvedbo zajamčenega dohodka, kot ga smatra-
jo za dostojno življenje. Kdor tega nima, naj ga mu preskrbi vlada. Vlada smatra, da je zahteva preobsežna, da jo Kanada vsaj za enkrat še ne zmore.
*
Štrajk učiteljstva v Calgary v Alberti pretekli teden je razburil javnost. Prenekateri starši so bili hudi, ko so ostali učitelji tri dni izven učilnic v podporo svojim zahtevam, pa pri tem niso upoštevali škode, ki jo je to povzročilo šolarjem. Učiteljstvu so javno očitali “sebičnost” in jim odrekali pravico, da bi še dalje trdili, da se žrtvujejo za dobro izročenih jim otrok tudi v lastno osebno škodo.
Vesti iz Slovenije
Podružnice Grma
Ker kmetijski izobraževalni center Grm pri Novem mestu zadnje čase le stežka najde dovolj učencev za prvi letnik, bo ustanovil svoje oddelke v Litiji, Brežicah, Črnomlju, Kranju, Škofji Loki in Domžalah.
logam za dolgo dobo. G. Kos nost za vsako novo nasilje v po-hoče dobiti pomočnika, kaplana, kar pa je nemogoče brez vsaj skromnega župnišča.
V imenu gospoda Kosa in njegovih vernikov, kateri so deležni svobode veroizpovedi, da po svojih močeh darujejo za neob-hodno potrebno župnišče in s tem pripomorejo ohraniti to podporo, na kateri naš narod sloni že stoletja, prosijo in sprejemajo darove:
Alojz Lozej R.R. No. 1 Dryden, Ont.
Franc Obljubek 179 North Hill Thunder Bay, Ont.
Rev. Alphonse Čuk St. Vincent College Latrobe, Pa. 15650
imajo zelo veliko naročila po pošti naj vrivajo tudi, da je treba ne-} dodati za poštnino, če bomo . rejeli tudi vezane izvode, bo-
sPri
618
0
takoj sporočili. Naročila
eJema Slovenska pisarna na | Manning Ave., Toronto 4, Kdor ima opravka v Kratici in Posojilnici slovenskih *^Taij) lahko istočasno in isto-^ dobi
to knjigo.
j& >a P°licah Slovenske pisarne ttmogo knjig, po katerih Živi * seSel slovenski človek, ki 1 daleč od vsega, kar je slo-

od Koga
ne žeja po lepi
llf\*	--Č)	‘-'-j »-v	v
poveilski besedi, bodisi da je to ^est, poezija, opis, spomin? go/ razpolago so knjige Bara-h0l,e Z£dožbe v Argentini, Mo-V^6 družbe v Celovcu, Slo-e kulturne akcije (Argen-
Thužabne pravde (Argen-
V)
tilJ’ 0
Studia Slovenica (ZDA) a ožbe “Sij” v Argentini.
Sl	*
glav°Venski radio program “Tri-slh ’ ki ga vzdržujejo sloven-ob Jetniki in trgovci, oddaja e^eljah od 4. do 4.30 popol-tei c,,^a vse informacije kličite ' °3l-8475 ali 532-1583.
košnja za Komen b irasM
Vg^.^^EN, Ont. — Dragi Slo-liSar|| r°jaki! Od doma sem podobo Prejel več pisem o stanju Vjjjt Vn^ka v Komnu na Krasu r^a Kosa. G. Kos je bil in-an v Nemčijo leta 1944 po-HolllVsek prebivalcev Komna. Polj,^ Je kil ob tej priliki po-^Ve> 11:151 Požgan z izjemo cer-^0do°r^eV '*e	delno po-
Bow_Vana °b koncu vojne. Po
{ fci
vojne, iz Nemčije 30 zavezniške oblasti obnavljale Komen do Leta 1948 je bil Sv°jo okolico vred
at^u Komencev 1945
}f;«ho
^ S
Ko-
,eii	pri-
Sedanji Jugoslaviji.
Vala domov se je nadalje-je kp nPVc oblastjo in konč-^Ovjjg 1 Komen popolnoma ob-ra2en komenskega žup-
Zopel razprava o kraljici in kraljestvu
TORONTO, Ont. — Poročilo v Toronto Telegramu, da je u-stavni odbor v parlamentu letošnjo pomlad pri svoji razpravi novi ustavi Kanade predložil odpravo monarhije, je zbudil veliko pozornosti in med pristaši kraljestva tudi hudo nevoljo. Parlamentarni odbor je zanikal vsak tak sklep, toda s tem razprave ni v javnosti ustavil.
Bivši predsednik k a n a d ske vlade John Diefenbaker je dejal, da bo vodil v parlamentu tak boj, kot ga ta še ni videl, če bo monarhija v Kanadi ogrožena. Monarhistična zveza Kanade je sprožila kampanjo za brzojavke predsedniku vlade P. E. Trudeauju, da Kanada ostaja zvesta kroni in kraljici Elizabeti.
Vse mogoče organizacije in skupine, ki so povezane z monarhijo, s krono, ali tudi le s sedaj vladajočo kraljico, vneto izjavljajo, da se Njenega veličanstva ne sme nihče dotakniti.
Ko ti krono in kraljico odločno branijo, se drugi oglašajo proti obema in trdijo, da je kraljestvo preživela stvar, da je naravnost sramota za moderno in demokratično deželo, kot je Kanada. Opozarjajo, da je kraljica Britanka in ne Kanadčanka, da ima z Britanskimi otoki kako zvezo komaj kakih 30% prebivalstva naše dežele.
Zagovorniki krone in monarhije trdijo, da ta služi notranji trdnosti, ustaljenosti in povezanosti Kanade, ker služita kot trdna vez s preteklostjo.
Nasprotniki krone in monarhije kažejo na pokrajino Kvibek, kjer je večina prebivalstva proti kroni in monarhiji, ki jo spominjata na čas podjarmljenja, na pretekla nasilja, ki jih je francoska Kanada trpela skozi d^lga leta po 1756, ko je prišla pod britansko krono.
Predsednik vlade Pierre E. Trudeau je dejal, da ne bo mignil niti z mezincem za odstranitev monarhije, ker bi tak po-
krajini Kvibek padla neposredno na zvezno vlado, ki je dovolila, da je ta zakon ugasnil.
*
Na Prince Edward otoku so odločili, naj višje cene za alkoholne pijače krijejo stroške za zdravljenje alkoholikov. Uvedli so posebne doklade na žgane pijače vseh vrst in izdelkov, na pivo in vino. Upajo, da bo nova doklada letno prinesla okoli $225,000.
*
V Ontariu so odpravili dovoljenja za ribolov in podružnice pokrajinske banke vračajo $3 vsem, ki taka dovoljenja prinesejo vanje v smislu odredbe pokrajinske vlade.
4<
Na cestah Ontaria so s 1. majem prepovedane avtomobilske gume, ki so okrepljene s posebnimi jeklenimi žebljiči. Take gume so uvedli pred nekaj leti v prepričanju, da bodo trdnejše in varnejše na avtocestah pozimi. Cestne uprave so od tedaj prišle do zaključka,, da povzročajo na cestnih površinah tudi precejšnjo škodo. Najmanjša kazen za rabo takih gum na ontarijskih cestah znaša $20.
*
Nekateri člani parlamenta so se izjavili proti povišanju svojih plač v času, ko stiska deželo brezposelnost in je v neke vrste gospodarskem zastoju. Predloženo je bilo, naj se plače poslancev in senatorjev zvišajo od sedanjih $12,000 na $18,000, pri spevki za stroške pa od $6,000 na $8,000 za poslance in od $3,000 na $4,000 za senatorje. Predlog o povišanju plač je že opravil del poti skozi parlamentarno razpravo.
Na letališču Malton pri Torontu so pretekli teden odprli središče za sprejemanje vseljeri-cev, kjer je zaposlenih 6 oseb različnih narodnosti, ki govore skupno 12 jezikov, med njimi tu di hrvaščino poleg nemščine, francoščine, skandinavskih jezikov in seveda italijanščine in angleščine. Naloga tega središča je sprejemati vseljence na letališču, jih pozdraviti v imenu pokrajinske vlade in njenega ministra za vseljevanje, pa jim tudi pomagati v vseh težavah, ki jih imajo pri prihodu v Kanado. Središče je odprto vsak dan 14 ur.
Vzdrževanje tega središča bo stalo pokrajino letno okoli $70 000. Preko letališča Malton pride letno v Kanado okoli 40,000 vseljence v.
Ko je bil objavljen pred meseci načrt socialnega ministra Johna Munro o socialnem skrbstvu v Kanadi, so bila mnenja o
(iie: kam pelje na levo pot
Občinske volitve v Čilu, ki so .volivci v tolikem številu nagni-potekle v nedeljo, 4. aprila, so želli na Allendejevo stran? Gotovo
di kot jih ohranitev monarhije Trudeau sam za monarhijo ni vnet, kot ni večina francoskih Kanadčanov, toda je stvaren politik, ki ve, da ima monarhija v angleški Kanadi še vedno trd-
skus vznejevoljil veliko več Iju-! oporo.
toliko za nami, da lahko mirno pogledamo na njih rezultate in na posledice, ki jih bodo kratko in dolgoročno prinesle. Zmaga vladne koalicije nasproti opozi-cionalnim strankam je v danih okoliščinah lahko bila nepričakovana, a se prav zaradi teh 0-toliščin da razložiti. Težje pa je predvideti, kam bo razvoj peljal v bodoče.
Posamezne številke niso preveč važne. Poglejmo le globalne rezultate. Pri tem pa naj popravimo najprej napake, katere so zagrešile vse tiskovne agencije, povzročilo pa jo je čilsko notranje ministrstvo, ki je rezultate objavljalo. Se pri zadnjih volitvah so za štetje odstotkov vključevali vse oddane glasove, tudi “bele” in razveljavljene. Sedaj pa so vladi enostavno pripisali 50.86%, opoziciji 49.16%, zraku pa sta obvisela 2.23%, ki sta bila oddana večinoma za neodvisne kandidate, pa še za prazne in razveljavljene glasovnice. Po tem pravilnem celotnem štetju Allendejeva koalicija ni dosegla 50%> glasov.
To, ki je bil sedaj le propagandistični manever, ki mu je pa nasedla večina svetovnega časopisja, pa ima ogromno važnost v primeru plebiscita, ki je v Čilu ustavno orožje v rokah predsednika. Ta lahko v primeru parlamentarne o b s t rukcije seže po tem orožju in gotovo ga bo Allende uporabil, ko pride odločilni trenutek in bo prepričan o svoji zmagi.
Pri analizi rezultatov pa nikakor ne smemo pozabiti ha ogromen odstotek državljanov, ki se volitev niso udeležili. Uradna poročila omenjajo okrog 28% izostalih. V tem primeru bi lahko uporabili tisti izrek, ki pravi, da ima narod tako vlado, kakor jo zasluži. 2e ob priliki predsedniških volitev je namreč prav izostanek višjih čilskih slojev na volitvah pripomogel k Al-lendejevi zmagi. Sedaj so znova isti “prostovoljni nevolivci” pripomogli k levičarskemu plasiranju. Ali bodo tudi izostali, kadar se bodo plebiscitno reševala za svobodo in demokracijo države življenjsko važna vprašanja?
Izid volitev in zlasti potvorjeni nadpolovični odstotek, je dal predsedniku Allendeju mečno psihološko zaslombo, čeprav se položaj v parlamentu ni nič spremenil in kljub temu, da o-staja krščanska demokracija še vedno najmočnejša stranka v državi. A zavest zaslombe glasov mu daje bolj proste roke. O tem pričajo tudi zadnja časopisna poročila, ki vedo povedati, da je povabil kubanskega diktatorja Fidel Castra, naj obišče čile ob priliki 1. maja. — Rq zaslombi, ki jo je dobil na volitvah, bo Allende tudi verjetno ob prvi priliki skušal ponovno prodreti s svojo zamislijo ljudskih sodiščih.
Kje je vzrok, da so se čilski
ni le en vzrok, temveč jih je več. Najprej dobro vodena volivna kampanja, za katero je vlada podvzela število zelo popularnih ukrepov, ki bodo sicer s časom prinesli hude gospodarske posledice, ki pa so vsaj to pot dosegli pričakovani učinek. Za kritje teh posledic ima vlada še čas, saj so prihodnje volitve v Čilu predvidene šele za leto 1973.	1
Drug vzrok je gotovo razdeljenost o p o z i cije. Desničarske stranke še vedno ne soglašajo z nekaterimi pozicijami krščanske demokracije, ta pa je oslabljena še od zadnjih notranjih bojev, ko jo je Tomič zapeljal v ekstremne položaje. Ob takih dejstvih tudi Freiev povratek na politični oder ni prinesel pričakovanih učinkov.
Je pa še nek drug faktor, ki pa ni važen le za Čile, temveč tudi za vso Latinsko Ameriko. Na tem delu sveta se namreč že nekaj čaša propagir^ kot idealna rešitev, jugoslovanski vzorec “socializma”. Ta kampanja, ki je orkestrirana s strani komunistov, pa zasega tudi že nekatere druge levičarske, pa tudi sredinske kroge. Spričo teh činiteljev je bil Titov obisk v Vatikanu hud udarec za ideale demokracije v Latinski Ameriki, in bo lahko v bodoče igral usodno in žalostno vlogo.
Po volitvah se v Čile ni vrnil mir. Sile, ki so opredeljene, si stojijo nasproti in čakajo le še, da se opredelijo še tisti, ki trenutno stoje ob strani. Ni nobenega dvoma, da komunizem Čača le ugodnega trenutka za izvedbo svojih načrtov. Kakor hitro bo videl možnost dokončnega uspeha, bo zasadil nož v ubet demokracije. Iste demokracije, ki mu je pomagala do sedanjih položajev.
S. S.
Izvoz padel
“Impol Slovenska Bistrica” ki ima približno 1800 zaposlenih, je najmočnejša delovna organizacija v bistriški občini. V minulem letu so povečali proizvodnjo za 14 odstotkov. V tem obdobju je izvoz padel za 18 odstotkov. Povsem drugače je bilo na domačem trgu, kjer so kupcem dali kar za 31 odstotkov več proizvodov kot leto poprej.
ČEMU SE SMEJEJO DOMA
Natanko nam je povedal, kako moramo delati, nato je počival naprej.
•
Vedno manj govorimo o naši edini poti in vse več o našem edinem izhodu.
Velika riba malim: “Zapomnite si, otroci: če hočete dolgo živeti, se držite jugoslovanske obale! Tam že deset let niso zgradili nobene ribiške ladje.”
m
Ljudem vsi polnijo samo glave, medtem ko imajo želodce prazne.
Bil je neumen, a tako ne, da bi to priznal.
zopet
jo, da premoga v kar je dokaz, da vrati.
skladiščih ni, je zima pred
Zmeraj ni kriv sistem, včasih samo manjka ustreznih rezervnih delov.
*
Čeprav ni bil lesen, so ga odžagali.

rrrr—T—-—
CLEVELAND, O.
Moški dobijo delo
Tiskarja iščemo
Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite sc osebno v uradu, ali kličite 431-0628.
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Avc.
Cleveland, Ohio 44103
MALI OGLASI
Cesarski grad postal judovsko zavetišče
DUNAJ, Avstr. — Kako hitro se svet menja, pove usoda gradu Schoenau, kakih 20 milj južno od Dunaja. Svoj čas je bil grad cele rodove lastnina habsburške dinastije in določen za oddih cesarski družini. Zdaj je grad zavetišče judovskih dobrodelnih organizacij. Trenutno služi kot tranzitna postaja za judovske migrante iz Sovjetske zveze v Izrael. Prevoz po zraku je do podrobnosti urejen.
Tragika ni v tem, da ostarijo revolucionarji, ampak v tem, da Najmanj 800 na mesec se postarajo njihove ideje.
V	Trebnju je občinski sindikat sprejel stališče, da osebni I “Hladna jesen že prihaja” — dohodki v občini ne smejo biti P0jej° potrošniki, ki ugotavlja-nižji od 800 dinarjev mesečno.
Obenem je pozval vse delovne organizacije v občini, da izplačajo vsakemu od zaposlenih najmanj 300 dinarjev ob odhodu na redni letni dopust.
Več za tuje trge
Tovarna gospodinjske opreme “Gorenje” v Velenju si uspešno prizadeva prodati čim več izdel-cov na tuje trge. Letošnji načrt predvideva prodajo v vrednosti 20 milijonov dinarjev. Za nemško firmo Bauknecht bodo izdelali do 80,000 oljnih peči, za Kruppa 250,000 kuhinjskih tehtnic. Hladilnike bodo izvozili v Združene države Amerike, Veliko Britanijo in Francijo.
Plave pri Ajbi dobe elektrarno
Tukajšnje umetno jezero so izpraznili in začeli z deli za vzidan j e agregata za proizvodnjo elektičnega toka. Nova naprava bo dajala letno 11 milijonov kilovatov toka. Zanjo bodo uporabili vodo, ki je pet mesecev na leto brez izkoriščanja tekla čez jez umetnega jezera. Soške elektrarne bodo v napravo vložile okoli 10 milijonov dinarjev.
Olje in plin iščejo
V	Petišovcih so lendavski beli rudarji začeli z raziskavami nafnega polja na novih terenih, ki so se jih pred leti zaradi poroznosti in prepustnosti spodnjih slojev izogibali. Doslej so raziskave pozitivne, vendar stoje rudarji pred zahtevno nalogo ugotoviti rentabilnost najdišč.
Po drugi svetovni vojni so v okolici Lendave odprli precej naftnih in plinskih polj, ki pa so vsa že izčrpana in se je del te industrjie v Lendavi preusmeril druge panoge petrokemije.
V Polzeli hitijo
Tovarna nogavic v Polzeli bo letos izdelala že 18 milijonov parov damskih nogavic, do leta 1975 pa naj bi produkcija narasla na 27,000,000 parov ali 100,000 dnevno. Skoro popolnoma bodo prenehali z izdelavo moških in otroških nogavic.
Ker po novem delajo delavci, ki jih je v tovarni 900, 42 ur na teden, bodo morali delati v štirih izmenah, da bodo mogli izpolniti produkcijski program.
“Atomske toplice” pri Kamniku
V kamniški občini iščejo 460,-
Hiša naprodaj
Za 2 družini, 5-5 vsaka, dve garaži, v Collinwoodu, blizu E. 156 St. Kličite 531-3725.
-(91)
Naprodaj
hiša za dve družini 5-5 v dobrem stanju, ena soba na tretjem, solnčne sobe blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite 946-0493 ali WH 2-9381.
(88)
Building for sale
6 suites furnished and 2 stores on St. Clair Ave. Each suite 4 rooms and bath; individual heat. Income $8,000 a year. For sale reasonable because of illness. Call at 6812 St. Clair Ave., or call 361-1635.	(89)
Hiša v najem
6-sobna enodružinska hiša, podkletena, se odda v najem blizu Sv. Kristine v Euclidu zanesljivim ljudem, pod pridržanimi pogoji. Za pojasnila kličite: 481-7444
-(90)
Preseljenci gredo v Sovjetski 000 dinarjev, da bi mogli dokon-
zvezi na letala, ki jih prepeljejo direktno na avstrijska letališča, od tam gredo za par dni v grad Schoenau, iz gradu pa preko naj bližjega letališča naravnost v Izrael. Le redki so preseljenci, ki morajo ostati dalj časa v gradu. Največkrat je razlog za daljši odmor rahlo zdravje. Vpošte-vati je namreč treba, da je med preseljenci tudi dosti starih potnikov, ki ne prenašajo lahko letalske vožnje.
čati raziskave termalnih vrelcev v Potoku pri Srednji vasi v Tuhinjski dolini. Tem vrelcem pravijo “Atomske toplice” in strokovnjaki geološkega zavoda iz Ljubljane trdijo v prvih izvidih, da so dosedanji rezultati ohrabrujoči.
Občina se je obrnila na pomoč na Sklad Borisa Kidriča, kasneje pa naj bi bodoče zdravilišče sofinancirale gospodarske organizacije.
Pohištvo naprodaj-v najem
Zelo poceni prodajo lepo pohištvo za 3 sobe in kuhinjo. Tudi oddajo 3-sobno stanovanje s kopalnico. Kličite po 2. uri pop.: 361-6226
_____________________ -(88)
Lastnik prodaja hišo
Chardon Hill okolica —dvo-družinska zidana ranch hiša, 3 spalnice, polna klet, zidana garaža. Kličite 531-0039.
(89)
V najem
5-sobno stanovanje se odda v najem na 1126 E. 72 St. spodaj. Za pojasnila kličite 731-5111.
-(89)
V najem
5-sobno stanovanje se odda v najem na 1235 Addison Rd., spodaj. Oglasite se osebno od 5. pop. do 8. zvečer.
— (4, 7 maj)
ALEXANDRE DUMAS«
Grof Monte Cristo
“Oni večer, ko kmo zapustili Marseille, sem jo videl odpluti na morje.”
“In jahta?”
“Jahta ima nalogo, ostati v Martiguesu.”
“Prav, dopisujte si z obema patronoma, ki jima načeljujeta, da ne zaspita.”
“In kar se tiče parnika?”
“Ki je v Chalousu?”
“Da.”
“Zanj veljajo ista povelja kakor za imenovani dve ladiji.”
“Prav.”
“Kakor hitro bode kupljeno to posestvo, mi oskrbite na Severni in na Južni cesti vsaki dve uri postajo za prepreganje konj.”
“Lahko se zanesete na me, Ekscelenca.”
Grof da znamenje, da je zadovoljen, odide po stopnicah ter vstopi v svoj voz, ki ga odpeljeta krasna konja v hitrem diru ter obstaneta ž njim šele pred bankirjevo palačo.
Danglars je predsedoval komisiji za ustanovitev neke železnice, ko mu javijo obisk grofa Monte Crista. Sicer pa je bila seja že skoro končana.
Pri grofovem imenu vstane.
“Gospodje,” pravi svojim tovarišem, ki so bili skoro vsi čislani člani te ali one zbornice, “oprostite mi, da vas zapuščam, toda pomislite, da mi priporoča tvrdka Thomson in French v Kirnu nekega grofa Monte Cristo ter mu odpira pri meni neomejen kredit. To je najsmešnejša šala, katero so si sploh dovolili napram meni rrtoji inozemski korešpondentje. Pfi moji duši, gotovo se ne čudite, da sem bil radoveden in sem še; danes zjutraj sem se peljal h grofu, o katerem so mi pisali. Če bi bil res grof, pač vidite, da bi ne bil tako bogat. Z milostivim gospodom ni bilo mogoče govoriti. Kaj menite k temu? Ali niso manire, ki si jih dovoljuje ta grof Monte Cristo, manire kakega kneza ali lepe dame? Njegova hiša na Elizejskih poljih, katero je plačal takoj, — glede tega sem se nam-
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
COOK—.Stay or go. Apt. available. Ideal for mature woman or semi retired couple. ST. LAWRENCE MONASTERY, 77th - Central. For appt. call	GL3-6900
(87)
HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE — Mat. exper. woman. Dependable type. Live in S.W. sub. home and care for 2 schl. age. child. Lite hsewrk. & cooking. Own rm. & board & $25 wk. 532-9038
BUSINESS OPPORTUNITY
CURRENCY EXCHANGE Established 19 yrs. Profitable. Net approx. $15,000 ped yr. Growing. Owner retiring PH. TO 3-2866
(87)
ICE CREAM—BASKIN ROBBINS 31 Flavors. Annual net profit $18,800 1948 W. 95th St. Open 7 days. Hrs. II a.m. — 10 p.m. Call owner at 445-2989 or 233-8988
(87)
MOBILE HOME FOR SALE
VINDALE — 12x60 with awnings, 10x40 carport, 2 bdrms., part. fum. Crptd., air cond. Can stay where it is. $7,000 or best offer. Ait. 4:30 p.m. or wkends for appt. 823-4027
(87)
reč informiral — se mi je zdela zelo odlična. Toda “neomejen kredit,” nadaljuje Danglars s svojim gnusnim smehljajem, “stavi na bankirja, pri katerem je odprt, velike zahteve. Zato bi že zelo rad videl tega moža. Zdi se, da se hočejo norčevati iz mene. Toda tam zunaj ne vedo, s kom imajo opraviti; kdor se smeje zadnji, se smeje najboljše.”
Po teh besedah, ki jih je govoril z nekim patosom in široko odprtnimi nosnicami, se gospod baron svojim gostom priporoči ter se napoti v belo in zlato tapecirano sobo, o kateri se je govorilo v Chausece d’Autin jako mnogo.
Zapovedal je, naj mu pripeljejo gosta semkaj, da bi mu imponiral takoj prvi hip.
Grof opazuje stoje nekaj pogledov na Albano in Frascati, ki so bili prodani bankirju za originale, ki pa so bili kopije in v velikem nasprotju z raznovrstnimi zlatimi okraski na stropu in na stenah.
Pri šumu, ki ga provzročil Danglars s svojim vstopom, se grof obrne.
Danglars pokima malomarno z glavo in da grofu znamenje, naj sede v naslonjač iz pozlačenega lesa, prevlečen z belim, z zlatom pretkanim atlasom.
Grof sede.
“Ali imam čast govoriti z gospodom Monte Cristom?”
“In jaz,” odvrne grof, “z gospodom baronem Danglarsom, vitezom častne Legije, članom zbornice, poslancev?”
Monte Cristo je ponovil vse naslove, ki jih je našel na baronovi posetnici.
Danglars čuti udarec in se vgrizne v ustnice.
“Oprostite, gospod,” pravi, “da vam nisem dal takoj naslova, pod katerim ste mi bili javljeni; toda kakor veste, živimo v državi, kjer vlada ljudstvo, in jaz sem zastopnik ljudskih ko-ristij.”
“Na ta način,” odvrne Monte Cristo, “da sami sebe sicer ime-
CHICAGO, ILL
REAL ESTATE FOR SALE
MT. PROSPECT — BY OWNER 6 rm. brk. ranch, Ige. lot, perf. for children, 3 bdrms., semi. fin. full bsmt, 2 car gar. Other extras. . $34,500 2003 BONITA DR. 439-3228
(87)
LOMBARD — Butterfield By Owner, 3 bdrm. ranch, D/fe baths, air cond., att. 2 car gar., renced yard & storage, crptg., draperies, wtr. soft., conv. walk to schls. $32,900.	627-3767
(87)
VIC. 59th St. W. of California By Owner. 8 apt. deluxe bldg. Inc. $14,520 annually. 4-4Vfe. 2-1 bdrm.,
2	eff. Thermopane windows, bsmt.,
park. fac.	925-6130
(87)
FOR the investment minded person. 3 bdrm. brk. ranch, att. gar., fin. bsmt. Loc in Palos Hts. on valuable cor. lot 222’x92’. Rear of lot has 92’ frontage on Harlem Ave. at 120 St. Open Hse. Sun 1-5. $39,000. 448-7492 * 3
RIVERDALE
6 apt. deluxe brk. 2 yrs. old. Perf. cond. Prk. fac. 2 blks. to I.C. Pvt. party, by appt.	841-0722
(88)
EVERGREEN PARK -^OPEN HSE. SAT. & SUN. 1-5
10037 S. Homan
3	bdrms., IMs baths, brk. 1 yr. old.
Perf. cond. Cent, a.c., 2 car gar. Owner must sell.	423-6468
(88)
nujete barong, a drugih ne grofov.”
“O, za svojo osebo ne pripisujem temu nobene vrednosti, gospod,” odvrne Danglars malomarno. “Napravili so me baronom in me imenovali vitezom častne Legije za nekatere moje zasluge. Toda ...”
“Toda odrekli ste se svojima naslovoma kakor nekdaj Montmorency in Lafayette? To je vzgled vreden posnemanja, gospod.”
“Ne tako popolnoma”, odvrne Danglars v zadregi; “na primer zaradi služabništva... saj razumete ...”
“Da, za svoje ljudi se imenujete milostivi gospod, Danglars za časnikarje in za svoje stranke meščan. Pri ustavni vladi so to zelo pripravne stopnje. Razumem vas popolnoma.”
Danglars stisne zobe, in vide, da na tem polju Monte Crista ne dosega, poskusi priti ha drugo, kjer bi bil bolj doma.
“Gospod grof”, pravi, poklo-nivši se, “dobil sem aviso od tvrdke Thomson in French.”
“Veseli me, gospod baron. Dovolite mi, da vas imenujem tako, kakor vas imenujejo vaši ljudje. To je slaba navada, ki jo imam iz dežel, v katerih baroni še kaj veljajo, ker tam ne delajo novih. Veseli me, pravim, kajti zdaj mi ni treba, da se vam predstavim sam, kar spravi človeka vedno nekoliko v zadrego. Kakor torej pravite, ste dobili aviso?”
“Da,” odvrne Danglars, “toda
SKUPNOST — Linda Whitaker in njen mož Duane sta oba poročnika oboroženih sil ZDA v Vietnamu. Linda je bolniška sestra v bolnišnici v Chu Lai, njen mož pa je vodnik v 198. pehotni brigadi. Linda in Duane sta e-den izmed kakih 20 zakonskih parov v oboroženih silah ZDA v Vietnamu. Na sliki ju vidimo, ko pomaga mož naložiti ženi svoj vojaški nahrbtnik s polno opremo, da bi čutila, kako težek je.
priznati vam moram, da njegove vsebine ne razumem popolnoma.”
“Bah!”
“In vzel sem si celo čast ter se peljal k vam, da bi vas prosil nekaterih pojasnil.”
“Vprašajte, gospod baron, tukaj sem, hočem vas poslušati in pripravljen sem vam odgovarjati.”
“To pismo,” odvrne Danglars, “imam ga pač pri sebi” — pri terp išče po žepih — “da, tukaj je; to pismo torej odpira gospodu grofu Monte Cristu pri meni neomjen kredit.”
“Prav, gospod baron, in kaj se vam zdi pri tem nejasno?”
“Nič, gospod grof, samo beseda neomejen .. .”
“No da; ali ta beseda ni francoska? Veste, to pišejo Anglo-Nemci.”
“O, gospod, kar se tiče izraza, nimam čisto nič ugovarjati, a takisto ni z računom.”
“Ali morda menite, gospod baron,” vpraša grof Monte Cristo z najnaivnejšim obrazom sveta, “da se na tvrdko Thomson in French ne morete popolnoma zanesti? Vraga, to bi bilo za me slabo, kajti naložil sem pri nji precejšnje vsote.”
“O, popolnoma se lahko zanesem na njo,” odvrne Danglars s skoro porogljivim smehljajem, “toda pomen besede neomejen je v denarnem oziru tako omahljiv ...”
“Da je neomejen, ali ni res?” pravi Monte Cristo.
“Tako je, gospod, baš to sem hotel reči. Omahovati pa se pravi dvomiti, in če o kaki stvari dvomi, se je zdrži, pravi modrijan.”
“To se pravi,” odvrne Monte Cristo, “če hoče napraviti trvd-Ka Thomson in French kako neumnost, da tvrdka Danglars noče slediti njenemu vzgledu.” “Na kakšen način, gospod grof?”
“Da, čisto gotovo, gospoda Thomson in French svojega denarnega prometa ne omejujeta; toda gospo4 baron Danglars je postavil svojemu gotove meje;
on je, kakor se je pravkar izrazil, moder mož.”
“Gospod,” odvrne bankir prevzetno; “moje blagajne ni pre-štel še nihče.”
“Torej,” pravi Monte Cristo hladno, “potem se zdi, da bodem jaz prvi, ki stori to.”
“Kdo vam pravi to?” “Pojasnila, ki jih zahtevate od mene, gospod, in ki vas stavijo čisto v luč pomislekov in obotavljanja..
Danglars se vgrizne v ustnice; ta mož ga je pobil že drugič, in sicer zdaj na polju, ki je bilo njegovo. Njegova porogljiva uljudnost je bila hlinjena in je mejila na nesramnost.
Toda Monte Cristo se nasmeh-Ija najprijaznejše, kar je mogoče na svetu; izrabljal je naivnost, ki si jo je lahko navzelo njegovo bistvo in ki mu je dona-šala velike koristi.


Delna zaposlitev - moški ali ženska
SLOVENSKI UREDNIK ZA GLAS A.D.Z.
ADZ sprejema prijave za slovenskega urednika za GLAS A.D.Z. Oseba mora biti zmožna brati in pisati pravilno slovenščino.
Za pojasnila se obrnite na gl. tajnika ADZ:
JOHN A. KODRICH 6401 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 Telefon: 361-0886
V BLAG SPOMIN
OB TRETJI OBLETNICI ODKAR JE PREMINUL NAŠ PRELJUBI SOPROG, OČE IN STARI OČE
Louis Simončič
Izdihnil je svojo blago dušo dne 4. maja 1968.
Tri leta je že preteklo, odkar si nas zapustil, toda v duhu si še vedno med nami. Počivaj v miru.
Žalujoči:
soproga THERESA, hčer THERESA FILIPS, vnuka: DONALD in JERRY FILIPS.
Maple Heights, Ohio 4. maja 1971
mmm poorebna zavoda
1053 East S2 St 17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GRDINOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235

OE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pislno. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN9TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnin«
« za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam In pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico Izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 N«. Chicago St.
Joliet. Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME ..................................................
NASLOV ..............................................
MESTO ........—.......................................
DRŽAVA ............................... CODE___________
O PRAVEM ČASU JE ODSKOČIL — Bikoborec El Cordobes v Valenciji na Španskem je o pravem času skočil v stran in se izognil bikovim rogovom. El Cordobes je eden naj-bolj znanih španskih matadorjev. V Areni si je prislužil toliko, da je milijonar.
NAROČITE SVOJIM DRAGIM MAMICAM
AMERIŠKO DOMOVINO
KOT DARILO ZA
Palermski dan
Naročite telefonično: 431-0628
Naročite pismeno:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Materinski dan na sledeči naslov:
Za to darilo pošiljam znesek $....
Moje ime in naslov: ..............