Rt.. Re »v. j. F. Buh 10. deg. 1? Amekikanski Slovenec ■ ŠTEVILKA m. Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. LETNIK XXIV, JOLIET, ILLINOIS, 27. APRILA 1915 vstrijci pribojevali več uspehov v Karpatih. ^ naskokom vzeli važni vrh Ostry, pridobili drugje na terenu in zajemajo rusko levo krilo. Car v Lvovu in Przemyslu« Na zapadnem Gališkem in Poljskem vse mirno. kT rsta čez Rim poročajo o velikih demonstracijah proti vojni. i unaj, 22. apr. — Sledeče uradno ganilo je bilo izdano nocoj: „a * karpatski fronti so bili' sveži obeli ' Prot' našim postojankam na teh Itraneh Prelaza Užoka odbiti. V Ijeni nih napadih> ki so bili zaustav-ae'^oliko po našem topništvu in te . lko PO protinapadih naše peho-Ktt l0Vražnik utrpel težke izgube Iti • "aso Postojanko na vrhu prelaza, Jtuso • naskakova« večkrat. Nad 400 ^oTom oblezal° mrtvih, dočim je "N Rusov uietih-ter ya drug'h delih karpatske fronte fiuko 2a?adni> južnovzhodni Galiciji, v ^'PetT' m "a Rusk°-poljskem so se Padi'" Samo kraievni topniški spo-'n praske." poskušajo zajeti Ruse ob strani. taj ^tr°Srad, 22- apr. — Potisnjene na-ia nag avni.h višin Karpatskega gorov-iaj a,planiave ogrske, poskušajo se-PostJSt?^e čete ojačiti svojo slabo te na 0 ob središču karpatske fron ioWj mrec v krajini Mezolaborcz-Lup-okrt'tr 2 VzP°rednima obstranskima Strjjama' eden prodirajoč v smeri , Poskušajoč pognati rusko G0ri|c" " Razaj, jn ,l.n:gi v soseščini ltril0 P0skuša30č zajeti rusko desno Izidi tpV, i 2nan: . Poskusov so bili uradno na- skih č"t V PetroSrad"- Taktika ru- Prod;,. Je t3'la' zvabiti sovražnika k »i bil nj,j brez odpora- Niti en strel Približa*l d°kler se ni sovražnik Porazili Avstrijce z bajonetom. ^Usi sn j bajonet P°tem nenadoma naskočili Vstrijce °m P°Po'noma porazili 'i!i0 štev']ter nenavadno ve- bli*u Pol Z ist0 taktiko so Rusi 'ion 2 ena "jeli cel avstrijski bata-Trdov^?1 njeSovimi častniki. V 10 bi'ka m 20. ^ blizu Kozjpvke Si'n°sti "i aprila služi kot primer cdbiten, ,,a"p:;tskega bojevanj a. Po 4v, ljub uri naPadu zav; se je Avstrijcem po-?etl neko visoko postojanko močni ruski obrambi, ali' cez Prisil Pridobljeno s tako veliko te 0 uradno naznanilo. sled, r'anko,S}M-j(i^ l?ri?iljeni opustiti po Rusk • ^Isko ^o slJ °-n° ministrstvo je danes ece naznanilo: "V Karpatih so med dnem 20. aprila in ponoči 21. aprila Avstrijci poskušali naskočiti naše postojanke na Telepoču. "Na bukovinski fronti je bila sovražnikova ofenziva odbita po naših protinapadih z bajonetom. Ko je utrpel težke izgube, se je sovražnik u-meknil na svoje postojanke. "V drugih delih naše fronte je bilo vobče samo običajno streljanje s puškami in topovi na raznih točkah." Italija poslala Avstriji ultimatum. Rim, 22. apr. — Poročilo je danes dospelo v Rim iz Petrograda, da je Italija poslala Avstriji noto, ki je v resnici enaka ultimatumu. Nota baje vsebuje najmanjše zahteve, pod katerimi je Italija voljna, pobotati se z Avstrijo. Nemogoče je potrditi to poročilo tukaj. Splošno mnenje v Rimu je, da se porazum še utegne doseči. Vkljub temu se vojaške priprave nadaljujejo z največjo odločnostjo ob meji, kjer Avstrija zbira čete. Turki v Perziji poraženi. London, 22. apr., S:3;> zv. — Sledeče uradno naznanilo je bilo izdano nocoj: "Zadnje brzojavke od Perzijskega zaliva kažejo, da je bil poraz Turkov pri Šaibu še popolnejši, nego je bilo upati. Turki niso le opustili svojih motornih vozov in topov in streliva, marveč so bili na svojem begu tudi nadlegovani po arabskih konjikih. Trdovratno se vzdržujejo govorice, da je Suliman Askeri, turški vrhovni poveljnik, izvršil samomor. "Precenjeno je, da je sovražnik izgubil od dne 12. do 15. aprila nič manj nego 6,000 mož. Turki v tej smeri so zdaj vsi severno od Khamsieha, ki leži več nego devetdeset milj od Basre.' Nemci bombardirajo odprta mesta. Petrograd, 22. apr. — Rusija namerava povrniti Nemcem spuščanje bomb na nahranjena mesta na Poljskem. Tako je bilo danes naznanjeno v vojnem glavnem stanu, ki je grajal nemške zrakoplovce pri takem početju kot "apaše" (pariške barabe). Verjetno je, da bodo vsi taki zrakoplovci, če bodo ujeti, sojeni po vojnem sodišču, in če se izkaže, da so nalašč povzročili smrt nedolžnih civilistov, bodo usmrčeni. Avstrijsko uradno naznanilo. Dunaj, 23. apr. — Avstrijsko vojno ministrstvo je danes izdalo sledeče u-radno naznanilo: "Na karpatski fronti je bilo naše topništvo v posamnih spopadih uspešno okrog Nagypolanyja in nemško topništvo zmagovito pri Koziowi. "Po odbitju ruskega napada je primeroma mirno pred našimi postojankami ob prelazu Užoku. Vsi ujetniki potrjujejo poročilo, da so Rusi utrpeli velike izgube. Včeraj smo zavzeli neko močno točko vzhodno od prelaza Užoka." Hudo bojevanje v Bukovini. Berlin, 23. apr. — Neprestani boji so se vršili zadnje dni severozapadno od Črnovic, glavnega mesta Bukovine, kakor naznanjajo zasebne brzojavke, dospele v Berlin iz tistega mesta. Sovražen zrakoplovec, ki je spuščal bombe na Črnovice, je bil zbit, ko je manevroval proti nekemu nemškemu zrakoplovu. Častnik na krovu ruskega stroja je bil usmrčen in zrakoplov razdejan. Rusko uradno naznanilo. Petrograd, 23. apr. — Sledeče rusko uradno naznanilo je bilo izdano nocoj: "V Karpatih v smeri Lukoviska smo uspešno napredovali ter zavzeli del sovražnikovih okopov na griču št. 1,001, severovzhodno od Lubnije. Uje- li Smo nad 200 mož in zaplenili dve strojni puški. "V noči od 21. na 22. aprila je so-vtainik eačfl ofenzivo na fronti I.ub-nija-Bukovec-Sjanki, ali napadi so se povsod izjalovili in je bil sovražnik odbit z ogromnimi izgubami. "Na ostali fronti je bilo topniško streljanje s prestanki. V gotovih delih so bile naše postojanke bombardo-vane s težkimi topovi." Rumunsko zahteva del Erdeljskega. Rim, 23. apr. — Rumunsko je formalno .zahtevalo od Avstrije del Erdeljskega ali Sedmograškega, kakor je neki poročevavec doznal iz diplomatskih virov. Vedenje Rumunije smatrajo tu" za jako značilno, in očividno je, da jo je navdihnila Italija, ki je z Rumunijo v obrambni zvezi, tako da skupaj nastopita v vojno, če svojih zahtev ne dosežeta mirnim potom. Iz- kalnega vira. Rim, 23. apr. — Splošno razširjeno mnenje, da se mora italijanska vlada v kratkem odločiti za ali zopet1 vojno, je povzročilo v javnem mišljenju očividno razburjenost. Napetost je vsak dan neznosnejša. Druga važna seja vladnega sveta se American Press Association. v AVSTRIJSKI PRESTOLONADSLEDNIK NA NEDAVNEM POSETU V NEMČIJI. 'iei*om.'n;duKard 17ran Josip (v uniformi v središču) na posetu v Nemčiji, kjer se je posvetoval s cesarjem ^auda ° -JC koncem januarja meseca, kakor smo poročali svoje dni. Kakor znano, je po smrti Frana luta. " Dardanele in tri ure bom-ba:T<' v tvorile del teh postojank, so v naših rokah že od začetka aprila. "V drugih delih karpatske fronte je prišlo samo do posamnih topniških bojev. Na zapadnem Gališkem in Polj skeni je vse mirno." Car obiskal Przemysl. Petrograd, 25. apr. — Iz Lvova Galiciji brzojavljajo, da je car Nikolaj v spremstvu velikega kueza Nikolaja in njegovega štaba v petek obiskal Przemysl. Car se je ustavil tudi v Samboru, kjer si je ogledal častno stražo pod poveljstvom gen. Brusilo va. Car je zahvalil vojake za njih zvesto službo in delil križce sv. Jurija. Sprejet je bil f navdušenimi hura-klici. Ali je'res? Rini, čez Pariz, 25. apr. — Poročila i z Trsta, brzojavlja'na od meje vsak dan, so čimdalje resnejša glede polo žaja. Ena desetina prebivavstva služi pod zastavami, vštevši moške 50 let stare Vpoklic moških te starosti v armado je povzročil punt (rebeljon) med žen skami, ki so navalile na kolodvor, ko so >vojaki odhajali, ter poskušale na- Nemški pritisk v Flandriji odbit. Po večdnevnem ljutem bojevanju so zavezniki Nemce zaustavili. MILIJON MOŽ V BITKI. Iz Berlina poročajo neprestane uspehe na zapadu. Pariz, 22. apr. — Neki uradni priča samovidec opisuje vojna podjetja, s katerimi Francozi ogrožajo nemške postojanke v zagozdi pri St. Mihielu in pravi med drugim: "Vse aillyško gozdovje, ki je tvorilo močno in dobro utrjeno opirališče za Nemce, je popolnoma v francoskih rokah, zavzeto večjidel po četah iz središča Francije po večdnevnem sistematičnem obstreljevanju z malimi in velikimi topovi ter spuščanju torpedov iz zraka." London, 22. apr. — Od današnjega dne je vsa parniška zveza s Holandijo zaustavljena po odredbi britanske vlade. V zvezi z novico iz Berlina, da so bili britanski podmorski čolni blizu Helgolanda, kjer so baje Nemci po-greznili enega ali več, kaže vse to, da se nekaj pripravlja v Severnem morju. Nemško brodovje v Severnem morju. London, 23. apr. — Danes iz Berlina semkaj dospela brzojavka prinaša sledeče uradno naznanilo nemškega ad-miralstva: "Nemško širokomorsko brodovje je v zadnjem času ponovno križarilo v Severnem morju in plulo v angleško vodovje, ne da bi zadelo ob pomorsko silo Velike Britanije." Nobenega pojasnila o tem naznanilu ni izdalo, britansko admiralstvo, ali naznanilo je verjetno vsled dejstva, da sta bila danes videti dva nemška zep-pelinovca blizu northumberlandiske brežine. Napadla nista nobene luke, niti nista spuščala bomb. Prejkone sta bila na pozvedovalnem poletu pred bro-dovjem. Drugo znamenje je dejstvo, da je britansko admiralstvo prepovedalo vse brodarstvo med Holandijo in Anglijo. Nemški podmorski čolni še delujejo. Parnik "St. Lawrence" je bil tor^ pedovan in pogreznjen v Severnem morju včeraj po nekem nemškem podmorskem čolnu. Dva pomorščaka sta bila usmrčena, ostali so bili rešeni. Nemci zavzeli štiri vasi. London, 23. apr. — Dan krvavega bojevanja na zapadni fronti, v kojem so se Nemci uspešno posluževali z oglenim soparom morečih bomb, je donesel mešanih pridobitev in^ izgub vsaki stranki. Nemci so si izsilili pot čez Ypreški kanal pri Steenstraatu in Het Sašu, kjer so se razpostavili na zapadnem bregu, pravi berlinsko uradno naznanilo. Vasi Langemarck, Steenstraate, Het Sas in Pilken so bile zavzete, pravi naznanilo nadalje, in najmanj 1,600 francoskih in angleških vojakov je bilo ujetih in trideset topov, vštevši štiri težke topove, zaplenjenih. Z druge strani poroča Pariz uspešne protinapade severno od Ypresa, kjer so Francoze podpirale angleške čete na desni in belgijske čete fia levi. Milijon mož v bitki. , * j x London, 24. apr. — Najobupneje bo-jevana bitka sedanje vojne na zapadu se vrši danes v Flandriji, kjer poskušajo zavezniki odbiti Nemce in zopet pridobiti včeraj izgubljeni teren. Ob fronti desetih milj, ki se razteza od Bixschoata na severu do St. Elota na jugu, se zaganjajo francoske, britanske in belgijske čete ob nemško armado. Neuradne brzoja.vke cenijo število Nemcev zbranih na tej točki na 500,-000 mož, in zaveznikov je baje najmanj toliko. Nemci zaustavljeni. Pomorska bitka blizu? Loudon, 25. apr. - Uradne, hrzojav.-. ke s fronte poročajo, da se je zaveznikom posrečilo zaustaviti obupni pritisk Nemcev na liniji blizu Ypresa v, Belgiji. Priznavajo pa, da je pričakovati nadaljnjih napadov. Znano je, da je Iz Skandinavije poročajo, da so se nemški generalni štab premestil veli-nemške vojne ladje pričele kretati zad- ko število čet na zapad v svrho no-nje dni in pravijo, da je bitka v Se- vega navaja na sovražnike. Nad pol vernem morju blizu. milijona novih čet je samo v Flandriji. Znamenita pravda v Trinidadu. Trinidad, Colo., 22. apr. — Ko je bila porota sestavljena pozno danes, e sodnik odgodil obravnavo proti John R. Lawsonu, članu mednarodnega izvrševalnega odbora združenih rudarjev ameriških (United Mine Workers of America), pbtoženemu umora v enem izmed bojev med nedavno pre-mogarsko stavko. Jutri bodo podane otvoritvene izjave in se prejkone prične zasliševanje. 'ska škoda je $700,000. Poškodovani mostovi so zaust ivili vsako železnično zvezo z Austinoni. Dežja je padlo od 4 do 8 palcev, in potoki okrog Austina so se izpremenili v reke od polu milje do milje široke v predmestjih. V snočnji temi je ta- povodenj odnesla več celih družin v vodo. Pri reševanju je neki ognjegasec utonil. Enaki bratje, enake čepice. Terre Haute, Ind., 24. apr. — Župan Donn Roberts in 27 drugih mestnih uradnikov je bilo nedavno odpe-ljanih v zavezno kaznilnico v Leaveu-worthu v šestletni zapor. Zato ni mogel bivši mestni načelnik biti navzoč pri "svojem slučaju", ki se je nocoj razpravljal v mestnem svetu. Sedem članov je obsodilo sleparja, trije pa so opravičevali "postopanje''. 20. žrtev povodnji v Texasu. Houston, Tex., 23. apr. — Najmanj dvajset oseb je storilo smrt v viharju, ki je snoči razsajal skoro po vsej državi Texas in vzhodni Oklahomi. Ploha je povzročila mnogo poplav, strela je zadela mnoga poslopja in veter ci-klonske silnOsti je podrl mnogo drugih. Lasninska škoda je precenjena na $1,250,000. Zeleznična in žična zveza je zelo trpela, koder je besnel vihar. Ponekod še besni nocoj. Austin je občutil največjo besnost viharja. Smrt je storilo v glavnem mestu najmanj petnajst oseb; lastnin- MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR. Pošiljamo denar v staro domovino: na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Hrvatsko, Koroško ih vse druge Av-stro-Ogrske dežele, ter na vse druge kraje in sicer popolnoma zanesljivo, točno in po pravi dnevni ceni. V stari .domovini izplača denar c. k. pošta. Pošljemo denar tudi stalno naseljenim vojakom. Najnižje cene: silno preprečiti njihov odhod, kričeč: "Doli z vojno! Vrnite nam naše starce!" Mnogo oseb je bilo aretiranih in policija je napravila imenik proskribi-rance.v (izobčencev), in tako živi vse ljudstvo v strahu. Resni izgredi so se pripetili v Gorici in v mnogih drugih delih Avstrije, posebno na Dunaju, dočim so v Pragi razmere podobne uporu. * Vojaški vlaki, obloženi s kruhom in moko, so bili oplenjeni in neki češki polk se je baje uprl. 5 kron za $ .88 120 kron za $19.75 10 " " 1.73 130 " " 21.40 15 " « 2.58 140 " " 23.05 20 " " 3.38 150 "• " 24.70 25 " " 4.23 160 " " 26.35 30 " " 5.03 170 " " 28.00 35 " " 5.87 180 ." " 29.65 40 " " 6.67 190 " " 31.30 45 " " 7.52 200 " " 32:95 50 " " 8.22 250 " " 41.20 55 " " 9.07 300 " " 49.40 60 " " 9.87 350 " " 57.65 65 " " 10.72 400 " " 65.90 70 *' " 11.52 450 " " 74.15 75 " " 12.37 500 " " 82.35 80 13.17 600 " " 98.85 85 " " 14.02 700 " " 115.35 90 " " 14.82 800 " " 131.75 100 " " 16.45 900 " " 148.20 110 " " 18.1(2 1 1000 " " 162.00 Pri teli cenah je poštnina že vračunana. Denar nam pošljite po Vaši naj-bližnji pošti; obenem priložite "Money Order-ju" še svoj natančen naslov, istotako natančen naslov one osebe, kateri se naj denar izplača na pošti v stari domovini. Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, Illinois. Vse naše poslovanje je jamčeno. K 2. AMERIKANSKI SLOVENEC, 27. APRILA 1915. Amerikanski Slovenec Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Društva sv. Družine. Ustanovljen 1. 1891. Izdaja ga vsaki Torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. w lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago m N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.... .$2.00 Za Združene države za pol lit..$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta..........$1-50 Za Evropo za četrt leta.........$1.00 PLAČUJE SE VNAPRET. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _ The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in American, and the Official Organ of Poly Family Society. Published Tuesday. and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. vsi fantički, ki so po 17 let stari, učijo v Jiletliki vojaške vaje. Po vuzmu bodo pa šli moži do 55. leta. Govedine kila stane 2 kroni; letos je ne bomo jedli. Ti voščimo" itd. — Pisma na jolietski pošti koncem zadnjega tedna So imeli: Danič Marija. Dobak Tereza, Karalič Jakob, Obsit-nik Jurij ml., Purcelj Katarina. Advertising rates sent on application. Iz slovenskih naselfcin. t+0+0+0+G+040+04< Joliet, 111., 26. apr. — Nenavadna vročina, kakor je stari ljudje ne pomnijo tukaj v tem letjiein času, se je začela zadnji ponedeljek, dne 19. aprila, in je trajala vse dni do danes. Včeraj popoludne ob štirih je kazal toplomer v senci nič manj nego 91 stopipj toplote.Malo prezgodaj je nastopila vročina. Dežja potrebuje žemljica, o-bilnega dežja, kajti marec je bil suh in april tudi dosedaj. Sicer pa pravijo ljudje, da )>omo imeli še dovolj mrzlih in mokrih dni v majniku. — Rojenica se pridno oglaša v naši naselbini zadnje dni. G. Frank Zadel, Indiana st., je dobil tretjega sina zadnji petek in g. John Nemanich, 1117 N. Broadway, pa hčerko prvoro-jenko. In davi je Rojenica osrečila g. Frank Meteša, 613 Summit st., z" deset funtov težkim sinčkom prvorojenčkom. — Krsti. Včeraj popoludne so bili v naši slovenski cerkvi krščeni trij«j otroci, med njimi tudi sinček g. Ga-leta, 1308 Nicholson st. — Na obisku. Gdč. Ana Koenig in gdč. Mary Brince sta prišli včeraj iz Chicage semkaj na obisk svojih prijateljic. Gdč. Brince je doma iz Eve-Jetha, Minn. — Za poglobitev kanala. V soboto se je vršilo v Chicagu v Hotelu La Salle zborovanje trgovcev in veleindu-strijcev iz Chicaga, Jolieta, Ottawe in Peorije v svrho odobritve guvernerjevega načrta za napravo osem čevljev globoke vodne poti od Michiganskega jezera do reke Mississippi in dalje do Mehiškega zaliva. Joliet so zastopali župan Wood, predsednik Leach od jo-lietske trgovske združbe in H. E. Baldwin. Senator R. J. Barr je povedal, da se načrt bliža uresničenju in sicer v kratkem. Bomo videli. —<• Pismo iz stare domovine. Kako žalostpe razmere so v stari domovini sedaj vsled vojne, kaže sledeče pismo, odposlano iz Metlike pred Velikonočjo in dospelo v Joliet zadnjo soboto: "Metlika — Ljubi moj sin! Prej ko Ti nadalje pišem, Te najprej lepo pozdravim. Zdaj Ti nimamo kaj veselega pisati, samo žalost. Damo Ti vedeti, da pri nas je taka dražina, da stane mernik debelače S goldinarjev in šenica po 13 kron. Nadalje Ti damo vedeti, da so nam vse zrnje zapisali, da ne smemo niti enega zrna prodati. Zdaj se bojimo, da nam bojo še živino vzeli, da ne bomo imeli s čim orati. Na Jožefovo so bili vsi potrjeni oni, ki so po 18 let stari; samo kateri je bil slep ali šepav, je ostal. Dne 14. aprila bodo šli naprej. Zdaj se pa Cleveland, Ohio, 21. apr. — Slavno uredništvo Ani. Slovenca! Prosim za malo prostora v nam priljubljenem listu; ne morem drugače, kakor da se malo oglasim. Delavske razmere so še zmirom po navadi, slabe, in tudi ne vem, kedaj se bojo kaj na boljše obrnile. In rad bi spregovoril tudi par besed gospodom ligarjem, ki se tako huduje-jo in si jezike brusijo zavoljo nas, ki jim nočemo pristopiti v tisto njihovo neumno ligo. Jaz dobro vem, da ti gospodje ligaši ponoči in podnevu študirajo in si belijo glave, kako bi nas mogli spraviti v svoje mreže. AH da vam povem na tem mestu, gospodje ligaši, da vam se ne bo nikdar in še enkrat rečem, nikdar posrečilo nas vloviti v vaše mreže. Tega ne boste dosegli, ne, gospodje, smo že preveč poskusili, da bi nas eni takšni revčki, kakor ste pri ligi, za nos vodili! Da vam povem, gospodje ligaši, kaj bi vi radi od nas slovenskih delavcev tukaj v Ameriki: vi bi radi naš težko prislu-ženi denar, saj za to vam pa je, vse drugo vam je pa deveta briga. Tako je, da vam ni za slovenski narod prav nič. Ravno toliko je vam mar za slovensko ljudstvo v starem kraju in za slovenski narod tukaj v Ameriki, kakor kapitalistom za uboge delavce. Kapitalistom je samo za denar in da si polnijo svoj nikdaf polni žep; in ravno tako tudi vam ni mar za slovenski narod ne v starem kraju in ne tukaj; vam je mar samo za denar. Kaj ne, gospodje, da je tako? Zdaj bi rad vprašal tudi Sakserjevega Franceljna, bodočega finančnega ministra, ki tako hvali in se poganja za Srbe, Črnogorce, Poljake, Ruse, Francoze, Angleže in kriči, da so njegovi brati; in tudi drugi ligaši kričijo in vpijejo po gotovih slovenskih časopisih, da so vsi ti ljudje njihovi brati. In ti Francelj povej, povej, koliko naročnikov imaš ti od teh tvojih bratov, ki praviš, da so tvoji brati? Kdo tvoj list čita, plačava naročnino zanj? Plača vajo in so naročniki za tvoj list Slovenci ali mogoče tvoji brati, kakor jih ti imenuješ? Jaz mislim, da bi jih na par prstov seštel vaše naročnike, kar jih imaste med vašimi brati Srbi, Poljaki in Rusi, in zdaj se še tako potezate zanje. Prosim, povej Francelj, kdo ti je naredil tisti grad, ki ga imaš tam v Novem Yorku? Jaz mislim, da so ti dali za-služiti tisti denar, s katerim si ti napravil svoj grad, večinoma sami Slovenci, in zdaj jih pa ti Francelj zaničuješ, in jim daješ vsake vrste imena, ti in vsi, kar vas spada v vašo ligo! Zato vi zaničujete slovenski narod, ker noče plesati, kakor vi godete. Pamet. pamet, gospodje, pa ne slamo v glavi, ki mislite, da vam bodo slovenski delavci kar trumoma leteli na vaše zanke, ki ste jih vi nastavili nam delavcem tukaj v Ameriki. Kako ste se vi gospodje daleč zmotili, ki ste mislili, da bo ubogi slovenski delavec svoj težko prisluženi denar nosil v vaše -nikdar polne žepe. Kaj ne veste, gospodje, da dandanes mora človek stikrat prej premisliti, kakor samo en cent dati komu, pa še posebno za takšno reč, kakor jo vi mislite, kjer ne bo vse skupaj nič/ kjer boste naredili'veliko blamažo in sramoto za ves slovenski narod, druzega pa nič. Gospodje, kaj na takšen način se išče pravic, da ljudi priganjate in šuntate, da bi napravili revoltteijo in odpali od Avstrije in stopili pod srbsko ali pod rusko vlado? Kaj veste vi gospodje, da je ljudstvo zadovoljno 7, vašimi načrti, kakor jih vi tukaj delate in kifje • te? r Kakor Vam je že znano, g. urednik, so tukaj ustanovili nov slovenski katoliški' list, in kadar imam čas, grem kakšenkrat malo čitat na St. Clair v library. slučajno sem dobil ta teden v roke Clevelandsko Maleriko od 20. aprila in sem. notri videl, kako se urednik Pirček s svojo glavo zaletava v novi list, kakor sem ga zgoraj omenil. Oh ti ubogo revče, kako si ti brez potrebe razbijaš glavo zavoljo tega katoliškega lista. Dobro vedi, da Ti s svojim obrekovanjem in svojimi lažmi ne boš opravil nič. Ja, g. Pirček, saj se vidi, kakšno cunjo od lista imate, da ni za drugo kakor za na s........ in mislim, da veste, zakaj — zato, ker so notri v vašem listu same laži in obrekovanja, in druzega pa nič. Saj se vidi, kako ljudje marajo za tisto cunjo ,da boste kmalu zgubili polovico naročnikov po Clevelandu. To je dober dokaz, kako ljudje marajo za vaš list. — No, gospod Pirček, kaj pa k ligo? Vam gre kaj dobro? Kakor jaz mislim, si gospodje pri vaši ligi zastonj razbijate glave, zakaj iz tega vašega dela ne bo vse skupaj nič. V veliki sramoti boste ostali, druzega pa nič ne bo. Ne veste, gospod urednik, kako si ti ljudje razbijajo glave na vse mogoče načine zavoljo te njihove lige. Jaz vem, da tudi ponoči spati ne morejo zavoljo tega. Kaj ne, gospod Pirček, da bodo takrat srečni časi za vas, kadar boste vi drugi z vašo ligo nastopili vlado v Avstriji? Takrat bo dobro za vas; vam ne bo treba nič delati, takrat boste imeli vsega dovolj. Nam pa, ki nismo v vaši ligi, takrat nam boste pa pokazali, kaj da more vaša liga, kaj ne, da bo tako? Jaz bi pa svetoval Janezku Blatniku, da naj se že zdaj preskrbi, če že nima, frak in cilinder in tudi opanke, če hoče biti bodoči slovenski kralj. In tudi par tucatov zvezd si mora ukazati narediti v kakšni "fondri", saj za takšnega kralja, kakor bo on, bodo tudi železne zvezde dobre, samo da bodo, magari če bodo iz repe ali korenja, samo da ga bo on pihnil, takrat kralj ali cesar, tak ni brez zvezd, tako mislim, da tudi naš Janezek ne bo. Tako. Zdaj, gospod urednik, prosim, ne zamerite moji slabi pisavi; ali pa če bo moj dopis romal v uredniški koš. ne bom pa tudi nič hud zato. H koncu mojega dopisa pozdravljam vse dopisnike in čitatelje tega lista. Tebi, vrli list, pa želim obilo naročnikov in predplačnikov. Eden izmed tisoč. G°wanda, N. Y., 5. apr. — Slavno ur. A. S.! Prosim Vas, g. urednik, da sprejmete ta moj dopis v vaš vrli list. Tukaj omenim rojaka ne podpisanega v št. 77. G. N. Ko je on dobil pravi moj dopis v roke, se nesrečnežu kar posveti pred očmi, kakor strela iz jasnega. In res, od zadete strele se mu zdaj en kolešček ne vrti. In kaj narediti? Vzame pero in začne pisati, kakor vidimo, da on zelo zavida dopise. Zatorej te vprašam, ti nepoznani človek, ali ni vsakemu prosto pisati dopise? In pišeš, da midva (jaz in ti) nisva sposobna za dopise pisati, če ho-čeva, da se ne osmešiva pred drugimi. Ja gotovo te mora biti sram, ker se sramuješ podpisati svoje ime. Daj se pokazati, da bomo videli, kaj da si; morebiti učenjak? Seveda, to je razvidno. In te vprašam, kaj si tako zle-tel nad meonj? Sem te morebiti kaj nadlegoval z dopisi? Sem se morebiti hvalil, kaj da znam? Zakaj ne odgovoriš na to, kar sem pisal? Praviš, da je prišel moj dopis kakor medved iz brloga. Res je prišel, ali zakaj pa ti ne prideš ven? Zakaj pa tuliš notri, ker te nihče ne pozna? Bodi odkritosrčen, kakor sem jaz. Morebiti še nimaš gor-kih možganov, da bi bil sposoben priti ven iz brloga. In celo praviš, da si prepričan, da se imenujem izobraženega. No, nikakor ne, tega še nisi slišal. In da vas imenujem vse nevedne rojake, tudi ne. Si li dremal, ko si bral? Le bodi še v brlogu, da se ogre-ješ in si izbrihtaš pamet, da boš vedel, kaj bereš ali sploh pišeš. Rojakom svetuješ, da bi stbpili pred mene, da jim povem pomen lige. Pa še nisem nobenemu razkladal, ker sam ne vem. Ali ravno nasprotno, vprašal sem že druge, ki se bavijo z njo, pa mi ni še nobeden razodel. In mi, . ravisf". da se jezim čez ligo. In res je ij« tiuliim, in je marsikateri ne, ker inii pomen Babilona, ki ga tudi niso izvršili. Pa nisem čarovnik, ker praviš, kako vem, da ne'bo nič iz nje. Morebiti si ti čarovnik, ker si mnenja, da bo. Prijatelj, malo počakaj in imej potrpljenje, in kadar bo, pa lili odgovori in reci: tukaj je. Zatorej ne poteguj si klobuka na oči; pokaži se, da bomo videli, kakšen človek da si. Praviš, da bi jaz svoj jezik rad prodal. No, nikakor ne. Jaz ga ljubim. Kakor je videti po tvojem dopisu, ga le ti zatiraš, ker še celo latinščino vporabljaš v dopisu. Kaj pa si za en človek, si visokošolec, ali učenjak, ali b-e-d-a-k? Kaj se ti jeziš nad menoj, ko sam spoznaš, da jeza škoduje! Res bi bilo bolje, da bi štel do sto, morebiti ti bi bolj "nucalo", kakor pa tvoj dopis. Ali mi vsaj bi odgovoril na dopis! Praviš, da tukaj -pijo ali spimo spanje pravičnega. Kaj pa, ali jih ti misliš vzbuditi s svojim neumnim dopisom? Telii se bo še za-bliskalo, ker si v temi. Zakaj pa ne' prideš ven iz brloga, odkritega srca' Se li sramuješ ljudi; ali se sramiš svojega imena: si morebiti kakšen zločinec: ali nimaš čiste vesti do ljudi? Torej le pokaži se! Pozdrav vsem zavednim Slovencem. Tebi, A. S., pa, da bi postal dnevnik. F. Kriznar. Pittsburgh, Pa., 22. apr. — Cenj. ur.! 'rosim, priobčite ta moj dopis v predale A. S., ker mislim opisati le resnico in ne nikakor laži. Namreč imela je socialistična kompanija nekakov shod v Kr. SI. Domu v Pittsburgh«. Nisem bil navzoč, ampak vem, da ni koristi v takih klubih; edinole sem videl na lepakih, kateri so bili prismo-ljeni po stenah. Bilo je nekaj napisano o nekaki delavski stranki, tako da če človek bi zmetal vse njih opravke v eno delo, bi lahko rekel, da je vse "buli". Odkar se sliši, da Avstrijci premagujejo, se vedno brbra, da je to humbug. S silo nas še zmeraj prodajajo Rusom in Srbom, in seveda pravijo, da se Rus bojuje za svobodo v prid Poljakom. Moje mnenje je, da bi Rus lahko dal svobodo Poljakom brez vojne. On pa di^igače dela. Kolikor več jih Avstrijci pobijejo, jih še zmeraj več pošilja v mesnico. Torej se vjdi, da je Rusija veliko izstradana in bi rada že dolgo inir, ko bi ne bilo Angleža. Vprašam, ali je še kaj takih Johanov, kateri prodajajo Slovence Srbom po Blatnikovih besedah, kateri je ustrojil ligo, ali zanjko, kamor so Slovenci svoje prste potaknili? Ti, (?• Blatnik, dobro si zanjko skomandiral, da ti jo je Sakserjev Francelj splel i" urednik G. N. "popental", tako da je podobna mišnici. Tisti g. Blatnik, ta je tisti klobasar; privlekel si veliko Slovencev v past. Shame on you, regular youth. Pozdravi Se pride. Geo. Verbanec. So. Chicago, 111., 20. apr. — Cenjeno uredništvo Am. Slovenca! Nisem sposoben jako za pero, pa vendar Vas prosim, da obelodanite teh par bornih vrstic v nam prvem katoliškem listu A. S. Najprvo: Z delom je še zmerom slabo. Kar v trumah hodijo delavci po ulicah. Malo je bolj kratkočasilo, ker jc lepo toplo vreme, da se lahko na solncu ogrevamo, kakor martinčki. In kar se tiče prometa z ladjami po Michiganskem jezeru, se obeta prilično dobro; piščalke trobijo ena za drugo in ladje se pomikajo v široko jezero naprej. Kar se pa dopisov tiče v A. S., se tudi jaz popolnoma strinjam, posebno z dopisniki iz Indianapolisa. Kar se pa lige tiče, bo pa mislim zaspala. Tudi tukaj v So. Chicagu so se menili, da bojo imeli shod za ligo, pa zdaj je vse tiho, mislim, da se bojijo na dan. Ti Blatnik, kaj pa spiš? Zakaj pa ne ronaš bolj hitro naprej s tvojo ligo, in ti France, da enkrat na prestol pridete, da vam bo potlej Franc Jožef, po vašem nazivu "sivec", škornje pu-cal, kakor ste ga prinesli enkrat v eni številki v G. N., da Nemcu škornje puca. Zakaj se bolj ne potrudite, da bi vi dobili to čast? Naj zadostuje za dances, pa drugič kaj več. Pozdrav vsem katoliškim Slovencem! Tebi, list, pa veliko novih naročnikov in predplačnikov. Eden nasproti ligi. Thorpe, W. Va., 19. apr. — Prišla je zopet zaželjena spomlad. Ptički prepevajo, rožice razcvitajo, griči zelene, vse daje čast in hvalo Vsemogočnemu Ali žalostno pretrese človeku srce, ko se spomni svoje mile stare domov'ne, kjer se noč in dan bojujejo za svojo zlato grudo naši hrabri slovenski bratje. Pa še toliko bolj mora človeka mraz stresti, ko se dobi človek tukaj v A-meriki, da je proti temu, če se za ranjene reveže kak milodar nabere. In ljudje te vrste so ligarji! Čitatelji A. SI., poglejte g. ligovca, kako se je v G. N. izražal nad Rev. Tomšičem, ker je v Forest City, Pa., in nje okolici precej lepo svoto nabral in odposlal v stari kraj s potrdilom za ranjene reveže. In torej ti so ligarji ali "rodoljubi" slovenskega ljudstva, kakor se sami imenujejo. Res lepi naprednja-ki! Kajneda, dragi čitatelji Am. SI.? Ali mislim, da jih bode tudi ta bolezen čez čas nehala. Seveda, njemU bi bilo ljubše, da bi se bila ta svota za S. Ligo uporabila. Ali kaj se hoče, človek obrača, Bog pa obrne. V št. 86. G. N. vpije, da nosi Am. SI. po krivici slovensko ime. Vprašam osebje oko-lu G. N., kako bi bilo Vam všeč? Po mojem mnenju bi vi gg. radi, da bi se Am. SI. združil z "Ruskoje Slovo", kakor se je G. N. z G. Sv. Ali pri Am. SI. ni tako. Pri nas naj bo naša setev, in tudi žetev. Iz vaše setve pa mislim, da tudi ne bo žetve. Kakor je že tudi g. Blatnik vpil v G. N., da smo mi avstrijsko-nemško-turški i. t. d. pa-trijoti, ne bomo prej sprevideli, nego bode.že ruska himna v Ljubljani svi-rala. Pa menda še to ne bo precej, g. Blatnik! Zatorej gg. okolu G. N. rečem, da ni treba toliko vpiti, ker sedaj še nobeden človek ne ve, kako bode vojna izpadla. To pa moramo priznati, da siromaki so vsi, ki so prizadeti v njej. Vi pišete, da so bili naši rojaki v stari domovini prisiljeni iti v vojno. In to jaz sam vem brez vas. Vprašam pa vas gg. okolu G. N., ali so šli Rusi in Srbi ter drugi prostovoljno v boj? To vem, da tudi ne! Potem čemu tolike zgage ter prepira med ljudstvom?! Vojno pa imamo z gotovimi črkami zaznamovano v zgodovini: je bila, ko vas in nas ni bljo, pa bode, ko vas in nas ne bo. To pišem zato, ker vi vedno samo na rusko in srbsko struno brenkljate. Povem pa vam, gg., da ruska in srbska vlada nam je dobro znana, ter drugega ne rečeni, da Bog nas varuj milosti uživati od nje. Vi pa le pišite od nje kar največ morete, saj vam bode ruski "Miklavž" lepa darila prinesel 6. decembra. I'o G. N. tudi vpijete, da smo izdajalci slovenskega naroda. Pa odgovorim vam, da je laž, ker nam je mila domovina slovenska zmiraj bolj pri srcu, kot pa vam. Ker bi pa vi radi, da bi bila rusko-srbska, kar pa mi zanikamo, zato pa vam ni všeč! Zaganjate se gg. okolu G. N. tudi v klerikalno stranko v Ljubljani, da je precej denarja pobasala. Pri tem je tudi več laži, kot pa resnice, ker pri toliki -voti, kot vi pišete, nista samo jedna ali dve osebi navzoči. Ker pa se je nekaj miljonov kron potrošilo v vojaške namene, ko se je havbična baterija ustanovila, je pa šlo v kprist vojaške zadeve. Ako pa Avstrija ne bi orožja imela, kako bi se sedaj toliko večjemu sovražniku branila? Mogoče z metlo, saj vam bi zelo ugajalo, gg. okoli G. N., ali ne? Zavoljo SI. L. vam povem, da po mojem mnenju bode brez vsacega pomena: prvič že zato, ker niste pravega stališča vzeli, in drugič pa mora vsaki zaveden Slovenec sam vedeti, da kako bode ameriški državljan v Evropi narod osvobodil, ker ni državljan, tudi nima domovinske in volilne pravice?t Avstrijski državljan pa mislim, da ni nobedeivta-ko daleč zavozil, da bi se v to podajal In če se tudi bode kedo, se bode za-stoni. Dragi čitatelji Am. SI., posebno tisti, ki nameravate še v staro domovino potovati, ne dajte se varati gg. okolu SI. Lige, da ne sedete na lima-nice, da ne boste zdihovali, ko bode prepozno žel! Saj veste, da je hudo gledati skozi okno, če je mreža gori, vrata pa zaklenjena. Veste tudi, da se- daj se vsako pismo iz Amerike v staro domovino prej na okrajno glavarstvo izroči, kot pa dotičnemu, ki je nanj naslovljeno. Zakaj? Veste lahko sami. In mislim, da tudi ligarji vedo. 1 Kar se dela tiče, je tukaj, kot po drugih naselbinah v Združenih državah. K sklepu dopisa pozdravljam vse čitatelje Am. SI., listu pa želim kar največ uspeha, posebno, da bi postal dnevnik. Eden, ki dopise voha. 'OPREMLJENE SOBE SE ODO jo v najem: 200^ Bridge stj® 111. Več pove g. Stephen Kukat- Čista kri je zelo potrebna, ako se hoče vzdrževat: zdravje. Je torej zelo važno, da se kri vzdržuje v zdravem stanu in kolikor mogoče brez nečistosti. Sedaj je čas, da si očistite kri s pomočjo Seve-rovega Kričistilca (Severa's Blood Purifier) in s tem preprečate razne grde kožne opahke, kateri nastanejo vsled nečiste krvi. G. Edward Pivny, iz New Underwood, S. Dak. nam je pisal: "Oprostite mi, ker Vam nisem preje pisal in naznanil, da mi je Severov Kričistilec veliko pomagal. Z veseljem ga bom priporočal vsem, ki ga potrebujejo." — Cena $1.00. V rseh lekarnah. Vprašajte po njem po imenu ne vzemite nadomestitev. Ako ga ne morete dobiti, naročijte ga od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Apr. Tues.—Adv. POZOR! POZORI SPOMLADNE IN LETNE OBLEKE Čedne in moderne obleke n ^ in mladino se dobe pri nas, ** delamo v popolno zadovolji"0 0 , p po meri. Jj 1 Velika zaloga najmodernejik kov in kap vseh velikosti. J Posebno velika zaloga trp«""11^ Ijev visokih in nizkih za mo«*6 ske in mladino. Mi imamo najlepše srajce* - ^ kolare itd. Vse naše blago J»® ter povrnemo denar, ako ni » P° zadovoljnost. Z vsakim nakupom dajemo ^ vredne znamke ali pa regi'ttf ^ na nhlrkah delanib P° *J krirt® izvzemši na oblekah delanib Pf Vaši naklonjenosti se^ P"'^ Prva Slovanska Trgovina" o* K strani rhesta. FrankJurici« 1001 N. Chicago JOLI**' Jadranska Banka Popolnoma vplačena glavnica >,000,000 kron. Prihranki Glavni urad: TRST. Podružnice na Dunaju, Dubrovniku, Kotoni, Ljubljani, M«®**^; Opatiji, Šibeniku, Spi je tu in Zadru. Priporoča se za vse bančne posle Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaje *re nostne papirje in daje informacije vseh Trst. :dno"' Prevzemlje menjice, dokumente in tirjatve za Avstro-Og«ko> in Hercegovino, Albanijo, Črno goro, Grško, Rumunijo, Bo«1" Srb«* Turčijo i. t. d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA —H Buchanan-Daley jf Desplaines and Allen Sta. JOLIET, II-*- 1I# Les za Stavbe in Pretil Največja zaloga v mestu predno naroČite dobite našo ceno TELEFONI 597 Square Deal Vsakema 1» 1» s; w »i sfi ffi bfis sfi m s w m w sk W % s ffi w s i Prvi in edini slovenski pogrebniški i*Y°' stanovi je,. 1. 1X95 Anton Nemanich iti .. joti*1' lil« 1002 N. Chicago Street Konjuštiiica na 205-207 Ohio St Priporoča slavnemu občinstvu »voj zavod, Id je e<, 1* mestu; ima lastno zasebno ambulaaco, ki j« na j lepi« * ' tvaake vozove in kočije Na pozive se posluži vsak ias poaači m Kadar rabite kaj » naii stroki se oclasrte ali Mlaf«**''* ML 2575 |in N W 34« Naii ko." —mvri M> SJor«a< J>1 AMERIKANSKI SLOVENEC, 27. APRILA 1915. Družba sv. Družine (HOLY FAMILY SOCIETY) V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. Vstauovljeuu 29. novembra 191-1. Sedež: Joliet, BI. GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." iWjfjl!J@Bg5$EI "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Predsednik.........George Stonich, Joliet, 111 Podpredsednik.. ..John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik................Josip Klepet, Joliet, 111. Zapisnikar......Ant. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik...............John Petric, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: 1. Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe Se naj pošljejo na 1. porotnika. Podrejeno Društvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi-D°di mestu države Illinois s 8. udi (obojega spola. 16 ^ ^ ^ sprejema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od do 55- leta. Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. poIZPLA-CUJE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana Po no vsoto takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne (me v redu in sprejete v gl. uradu. ^PLAČUJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer: -a popolno izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00; 2a Popolno izgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; aa izgubo ene roke nad zapestjem vsoto $100.00; 2a izgubo obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; *a izgubo ene noge nad členkom vsoto $100.00; za izgubo obeh nog nad členki vsoto $250.00; ^a izgubo najmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; ^a izgubo najmanj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; lt0 dae]Q°mljeno hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa- Se ZA OPERACIJE, Česar je deležen vsak član(ica) in sicer enkr« Ca vsota $50.00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za ^atno operacijo na kili ali vtrganje m. več r P°.s.kodnine.in operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem- P'ačat'ZP'S-Lg^ ta^n'k na vse člane (ice) primeren asesment kadar je treba iz- «ZDln?-'i poskodnine ali operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in »"aciia za operacije. ''Maje ^an<-ica) Je deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki D. S n p S' ko Je bil PravlIn0 sprejet v katero Podružnico in xj ■ Poleg tega plačujejo Društva bolniško podporo. «ziroml(lCe) plačai° sledeči asesment ora na vsoto zavarovalnine: 3. z ozirom na starost ob pristopu in z Rai2red- Starost. Pol Za $250.00: Asesment. 16-20 .......... 18c 20-25 .......... 20c 25—30 .......... 23c 30-35 .......... 25c 35-40 .......... 28c 40-45 .......... 32c 45—50 .......... 38c 50-55 .......... 45c Za $500.00: Razred. Starost. Asesment. 1 ......... 16—20 .......... 35c 2 ......... 20—25 .......... 40c 3 ......... 25—30 .......... 45c 4 ......... 30—35 .......... 50c 5 ......... 35—40 .......... 55c 6 ......... 40—45 .......... 63c 7 ......... 45—50 .......... 75c Cg tega P,ača vsak član(ica) še 5c na mesec za stroške. jjj ff IZ STARE DOMOVINE, *""""* Gr *eru. Q°Zna nesreča na blejskem je-marc- te'n se nam še poroča: Dne "ila v b,ZJ.lUraj ol> Pol 2. Uri sta uto-4tt> kalil t,J, m jezeru v kotu proti Vrhll 10 """c n i m breKa hotelir Jožef Peter n roJaški mojster, posestnik hot(.i. ar z Bleda. „ "°tela f oti M, Tr'glava" Vračujoč se iz sta krenila po ledu Ha 87a nfmu' f bližini jezerskega o-5e za \ tCm' z8rešila pravo smer v'ie pot »! j "roti Jaki, kjer se za-jima . olu»isl M 'nvi razprostira ob desnem bregu veličastne ruske reke Volge. Z menoj vred so v ujetništvu — piše — Peternelj ča, Ivan Savre in Martin Frigel, pod brambnega pešpolka g. Osvalda Rava-ne 11 i z gospico Mici Pogačar. — Vojna poroka. Dne 22. marca se je poročil v Ljubljani c. in kr. nad-poročnik 7. lovskega bataljona Egon Kotte z gospico Evgejiijo del Cotf, hčerko posestnika Karla del Cotta. —Ranjenci v Ljubljani. Dne 20. marca se je pripeljalo v Ljubljano 305 ranjencev s severnega bojišča. Ranjenci so večinoma Čehi. — K slučaju v Št. Petru na Krasu aretiranega "nadporočnika". Svoj čas so poročali, da je bil v Št. Petru na Krasu aretiran neki človek, ki se je izdajal za nadporočnika, ki je pri tej priliki poizkusil samoumor. Trdil je, da se piše dr. Kari Rieder, da je odvetnik v Gradcu in da se je udeležil bojev v Galiciji, kjer je obolel na di-senteriji in se zdravil v raznih vojaških bolnicah v Trstu, Opatiji in Reki. Preiskava je dognala, da je to neki Koller, slaboumen človek, ki je bil pred dvemi leti po šestletnem zdravljenju izpuščen iz blaznice v Feldhofu proti reverzu. Živel je v Gradcu ob izbruhu vojne. Ker je hotel na vsak način priti do pravice nositi vojaško uniformo, se je oglasil pri vojaškem poveljstvu za prostovoljca. Njegova prošnja je bila vsled njegovega duševnega stanja odklonjena. Nato se je oglasil pri "Rdečem križu" z istotako negativnim uspehom. Hotel je pa na vsak način nositi uniformo, — zato si jo je oskrbel sam ter se, po raznih krajih na Štajerskem predstavljal. Kasneje je prišel v Trst, čital v časopisih ime nekega padlega častnika ter si na duhovit način oskrbel dokumente na ime tega padlega častnika in ker je slučajno v tistem času obolel na disen-teriji, se je oglasil s temu dokumenti v vojaški 'bolnici v Trstu, kjer je bil tudi sprejet in odpuščen ozdravljen. Nato se je podal v Opatijo, da si izboljša zdravje kot rekonvalescent na vojaške stroške. Tu so pa pričeli sumiti o njegovi identiteti. Odpeljal se je na Reko, kjer je bilo že vse pripravljeno, da se ga aretira, toda on je na premeten način preprečil aretacijo. Zapustil je Reko ne z železnico, ker je na kolodvoru bilo že vse pripravljeno za njegov sprejem, marveč se je z iz-voščkom prepeljal na kolodvor Šapi-jane, tam vstopil v železniški vlak in srečno priromal do Št. Petra, kjer je črnovojniški oddelek straže dobil povelje moža prijeti. — Odlikovanja. Srebrno hrabrost-no svetinjo I. razreda 50 dobili: pri 8. lovskem bataljonu praporščak Jurij Marjanovič in nadlovec Mihael Seraj-nik; pri 7. poljskem topniškem polku desetniki Ivan Bolkovič, Josip Janu-ška, Franc Stožir; pri 8. poljskem topniškem polku ognjičar Anton Kolarič in topničar Alojzij Bensa; nadalje desetnik 3. saperskega bataljona Jos. Dobrin, četovodja Ivan Močnik in pešec Jos. Kozak, oba pri 7. pešpolku; pri 97. pešpolku četovodje Ludvik Vo-larič, Jurij Gašparič, Josip Pintar in Viktor Krulj, desetniki Edvard Križ-man, Alojzij Gorkič in Iv. Krapež, nadalje četovodja 5. dragonskega polka Leopold Flipič. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili: pri 17. pešpolku narednik Ignacij Knez, četovodja Karel Koračin, desetniki Fr. Jazbec, Franc Koder, Andrej Korno- tin, 17. pp., 2. stot., ujet. — Peter Fr., 17. pp.,-2. stot., ujet. — Petsche Andrej, 17. pp., 5. stot., ujet. — Rinaldo Robert, 17. pp., 5. stot., iz Trojan, u-jet. — Rodič Anton, 17. pp., 11. stot ujet. — Stepišnik Peter, 17. pp., 5. stot.. ujet. — Vitrigoj Mihael, 17. pp., 6. stot., ujet. — Vidmar Josip, 17. pp., 7. stot., iz Žužemberka, ujet. — Ver derber Josip, 17. pp., 3. stot., ujet. — Umrli so v Ljubljani: Hermina Dinter, brivčeva hči, 6 let. — Marija Jelene, poljska dninarica, 22 let. — Karolina Koletzky, kuharica, 54 let. Helena Bele, mestna uboga, 89 let. — Božo Markič, honved ogrskega pešpolka št. 26. — Josip Štrukelj, zaseb nik-hiralec, 81 let. — Potres. V Košani so čutili v ponedeljek dne 15. marca več sekund trajajoči potresni sunek .ob 10. uri 50 minut ponoči. — Umrli so v Ljubljani: Terezija Jane, zasebnica, 82 let. — Marija Eisner, zasebnica, 87 let. — Ivan Weiss, natakarjev sin, 3y2 meseca. — Fran Perger. mestni ubožec, 73 let. — Simon Novak, mestni ubožec, 73 let. — Viktor Srnjak, sin delavca v tobačni tovarni, 6 mesecev. — Umrli so v Ljubljani: Marija Schulz, vadniška učiteljica v p., 63 let. — Fran Premk, bivši paznik mestnih delavcev, 38 let. — Matej Bernik, trgovec z lesenino, 50 let. — Ivan Štefan, sin krovskega pomočnika, 10 dni. — Marija Kump, delavka-hiralka, 69 let. — Uršula Rant, poljska dninarica, 53 let. — Ivan Jaklitsch, posestnik, 53 let. — Fran Vertačnik, rejenec, 3 dni. —Marjan Šušnik, rejenec, 16 dni. r ŠTAJARSKO 1 Alojzij iz Bohinjske Bele, Merlak z Jesenic in eden (Tregvavov) iz Zasipa. — Jožef Kostevc je vojni ujetnik v Bisku, kjer biva, kakor znano več desetniki Fr. Cenin, Jakob Perovšek, Ivan Rakovec, Iv. Smukač, Franc Vertačnik in Josip Sušnik, med Ivan Me-išnik, pešci Ivan Bolka, Iv. Burkelca, Slovencev. — Iz ruskega ujetništva 50 Jakob Černe, Ivan Dežman, Toma.' se oglasili: Janez Razinger iz Palovič in brata Janez in Valentin Žvcgelj iz Visoč nad Lešami. — Iz ruskega ujetništva sta se oglasila tudi Josip Petelin, 27. dom. pešpolk, doma iz Velike Slivnice pri Velikih Laščah in Jožef Vintar, topničar, doma iz Vel. Slivnice pri Velikih Laščah. — Oglasil se je Dobravec, Blaž Festajn, Andrej Galič, Josip G,lavič, Anton Gorenc, Andrej Jekla, Oskar Kaučic, Pavel Martinšelc, Iv. Prelesnik, Josip Razboršek, Štefan Slejko, Franc Remec, Ivan Vodnik i;i Anton Zakrajšek; pri 7. lovskem bataljonu računski podčastnik Ivan Petrič in lovec Vinko Kurent; pri 81 dne 9. marca po 6 mesecih iz ruskega pešpolku poročnik Fr. Rodošek, de- LPri Go Ciana " sla: ric Pri Se oglašajo. ici: ^ Št. Ferja- Albinu Pintarju iz Št. Gorici že 6 ris «'asu. p,- ' T mesecev m i 'z Št • n "Kgovih tova » v Gali •er^ana se P'sal domov, d; db in Zasadil križ na njego) V,.-, '»ohl 2an: v 4, vs'*. Ida na njegov >ači za"J- V Št. Ferjanu so * r°vali ,°",olili za »jegovo dušo in - dobili 11 fi snico. Dne 16. marca Pismo iz Sibirije od Albi- Je pisal že 27. decembra z ruskega Ju. "S: ki JC pisal že 27, Ntva°d,lo> 80 dni.-I le 2l se Je oglasil Henrik Bručan bivai„-Ccmbra 1914. U9 . aJoCi „„ , »»iS li ,J> V z* na ZIV1 v mestu Tjumnu, Slove„c?'"ki "Ieznici. Ondi je "čeVj 1 skuPai- Končno pravi: ptse svoji zen-tla Sl)' na Jesenicah—Fužinah št. zajeli Rusi, ko je stikal c-daj živi l^Paj P°AVej' da je on tudi Viet, C "jetniki"" ^"ton Mll,cj> med voj-. ",sal 0nd v K°st0vu v južni Rusiji, ■ V bolni" 1 *voj' sestri v Ljubljani: JHeuo S' ^ j™™ dvakrat avstriicU u' IukaJ 31110 ujetniki ci- Siru • narodnosti: Ogri, P'Sal ' hd- - A1°jzij Sore". "^ivai«"• a V Sibiriji svoji mate-1 Vidu h' V Pirnii»h *t. 31 pri . .. ? ' ^ Je bil dne 26. avgusta ' Avenij ^red v ujetništvu sta Bizjak" 1 avle Pa Matevžev. -JU Gr>JC ncdayno tega pisal pri-•tvu or.c,'Jskem, da je v ruskem S|n>birski guberniji, ki se ujetništva Alojzij Baje iz Hrušice, ki je bil ujet v Galiciji dne 31. decembra 1914. —-Po osmih mesecih se je oglasil Ivan Urbas iz Ivanjega sela pri Rakeku. Nihče ga ni več med žive prišteval. — Po več mesecih sta se oglasila iz ruskega ujetništva brata Ciril in Ivan Zupan (Odrtnikova) iz Naklega pri Kranju. — Veliki dobrodelni koncert združenih godb c. in kr. peli, polkov št. 17 111 97 na korist "vojne oskrbe" se je dne 9. marca v deželnem gledališču sijajno izvršil. — Odlikovan stotnik Ljubljančan. Domobranski stotnik g. Anton Krejči je odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem z vojno dekoracijo. — Praporščak je postal enoletni prostovoljec g. M iron Gregorič, sin deželnega poslanca, primarija dr. Vinka Gregoriča. G. Miron Gregorič se je odlikoval v bitki pri Grodeku ter bil nevarno ranjen. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil rezervni praporščak Franc Tcrti-nek, o katerem od 20. januarja ni bilo nobenega glasu veš. Nahajal se je v Karpatih in piše, da je bil po tridnevnem boju 26. januarja zvečer ujet in je kljub gostemu dežju svinčenk nera-njen inzdrav. Karta je datirana 28. januarja 1915, torej pisana gotovo še na galiških tleh, je potrebovala do Ljubljane 48 dni. — Poroka. Dne 20. marca je v kne-zoškofijski kapeli poročil gosp. P. dr. Gvido Rant nadporočnika 27. dcžclno- setniki Stanko Svikl, Franc Tržan in Franc Uloga, orožničar Iv. Arzenič-nik, poddesetniki Henrik Polivka, Karel Pucelj, Franc Vinček, pešci Jožef Belej, Matija Fekonja, Anton Gajšek Andrej Hrovat, Anton Jernejšek, Ivan Jurkovšek, Fr. Jazbec, Filip Kobila, Mihael Kosi, Mihael Kresnik, Ivan O-grinc, Avgust Vodopivec, Jožef Zebec in Ivan Zerovnik; pri 7. pešpolku desetnika G. Jeglič in Franc Lavre, poddesetnik Ludvik Zgaga, pešci Jvan lludomernik, Ignacij Pasterk, Franc Rabič, Ivan Smeričnik in Josip Šerlin, pri 97. pešpolku četovodja Ivan Piščanec, poddesetnik Ivan Šepič, pešci Mihael Colja, Matija Fugozu, Ivan Fur-lan, Josip Peršič in Anton Pužar; pri 47. pešpolku računski podčastnik Valentin Vertič, poddesetnik Anton Mej-cenič in pešec Franc Mazera. — Popravki k seznamu izgub. Je-retina Karel, 17. pp., 3. marškompani-ja. iz Ljubljane, ujet (Barnaul, guber-nija Tomsk, Rusija, namesto Bijsk, gubernija Tomsk, Rusija.) — Andreja Mihael, 17. pp., 12. stot., iz Št. Vida nad Ljubljano, ujet v Jalutorowsku, gubernija Tobolsk, Rusija. — Erlaclj Anton, 17. pp., 12. stot., v Belepeči, ujet v Wolsku, gubernija Saratov, Rusija. — Čebulj Franc, 17. pp., 2. maršk., ranjen in ujet. — Dekleva Franc, 17. pp., 6. marškomp., iz Košane, ujet v Rusiji. — Ahačelčič Josip, 17. pp., 5. stotnija, ujet. — Brecclj Božidar, 17. T»P-, 6. stot., iz Šturij, ujet. — Brilj Adalbert, 17. pp., ujet. — Brinjšek Iv., 17. pp., 7. stot., ujet. — Dobran Lovrenc, 17. pp, 7. stot., ujet. — Jamnik Ivan, 17. pp., 6. stot., ujet (je bil proglašen za mrtvega.) — Kregar Valen- — Amonijak proti ušem. V seji društva zdravnikov na Dunaju 19. marca je poročal dr. Pregl iz Gradca, da 25odstotni amonijak uniči uši v eni minuti. — Koliko se zasluži pri enem biku. Graški listi poročajo: Živinski trgovec Ferdinand Heidinger je kupil na Kumbergu bika za 110 K za 100 kg žive teže in odpeljal žival na trg. Zahteval je najprvo 136 K, pozneje 140 K za 100 kg, prodaj pa je končno bika za 132 K za 100 kg. Vsled previsoke cene je prišel pred sodišče. Tam se ie razvil naslednji razgovor: Branitelj (obtožencu): Koliko zaslužite navadno pri taki živini? Obtoženec: Tako od 5 do 10 gld. Branitelj: Ali ni to premalo? Recimo, da zaslužite približno 100 K. Obtoženec: Nikakor ne toliko. »-Sodnik je izračunil, da je Heidinger imel pri biku 148 K 50 v. čistega dobička. Dobil je zato teden dni zapora, poleg tega mora še plačati 150 K globe. — Omejitev vporabe mleka. Štajersko namestništvo razglaša: Med vojsko je prepovedano pitati odstavljene prešiče in teleta. Izdelovanje, vporaba in prodajanje s met? ne je med vojsko prepovedano. Izvzete od prepovedi so kavarne in slaščičarne ol) nedeljah in praznikih. Prestopki se kaznujejo z globo 2 do 200 kron, ali s šesturnim do 14dnevnim zaporom. — Radi goljufije je bil obsojen na šest mesecev ječe Anton Gergolet, rojen leta 1853. v Doberdobu, stanujoč v Romkah. Gergolot je bil svoj čas častnik pri domobrancih, sedaj pa je trgovski agent. Kaznovan je bil že večkrat. Radi izrazov v svojem žago-voru je bil takoj zaprt in spisi so se izročili vojaškj oblasti. — Truplo utopljenega Jožefa Perco, ki je v nedeljo padel v namakalni kanal pri Foljanu, so našli v Redipulju. Percova družina je zelo zadeta. Štirje bratje so v vojski, od katerih enega pogrešajo že od avgusta. "PRAŽENJE" UNIFORM V NEMŠKI VOJSKI V PREPREČENJE BOLEZNI. Nemška bistroumnost za vojaške podrobnosti je razvidna iz te slike, ki nam kaže, kako nemški vojaki pečejo ali pražijo uniforme, da tako usmrtijo kali in preprečijo razširjanje bolezni. — Iz seznama izgub št. 141. Praporščak Adrarlo Oton, 97. pp., 2. stot., ranjen; nadporočnik Gabrijelčič Oton, 97. pp., 2. stot., mrtev (9. febr. 1915); poročnik Mikuž Karel, 53. pp., 3. stot., iz Ljubljane,lranjen; poročnik Maher Josip, 97. pp., 2. stot., mrtev (9. febr. 1915); praporščak Schwarz Matej, 97. pp., 1. stot., ranjen. — Slovenski stotnik — odlikovan. Iz Gorice: Dne 11. marca se je v bolnišnici usmiljenih bratov vršila redka slovesnost. Ondi leži ranjen 321etni stotnik 17. pešpolka Slavomir Verhunc, rodom iz Ljubljane, ki se je udeležil hudih bojev v Srbiji. Ondi je bil težko ranjen na nogi. Sedaj leži pri usmiljenih bratih v Gorici. Za svoje junaštvo je dobil vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo, ki so mu ga slovesno pripeli. Slavnosti so se udeležili: Orožniški major Crevato, major grof Dubsky, nadporočnik Cvahte, še nekaj častnikov in prijor usmiljenih bratov p. Longin Horak. Major Crevato mu je pripel križec z govorom, v katerem je slavil zasluge hrabrega častnika, in zaključil svoj govor s trikratnim "Ži-vio" na cesarja. Vsi navzoči so bili globoko ganjeni. — Prostovoljen razpust veteranskega društva. Drugo vojaško veteransko društvo za Trst in okolico se je prostovoljno razšlo. — Predstavitelji hrvatsko-slovenske- ga kluba v istrskem deželnem zboru pri gospodu namestniku. Dne 9. marca sta se predstavila njegovi prevzvi-šenosti, novemu gospodu namestniku baronu Friesu gospoda prof. Vekoslav Spinčič in dr. Dinko Trinajstič v imenu hrvatsko-slovenskega kluba v istrskem deželnem zboru in tako tudi hrvatskega in slovenskega naroda Istre, ter sta ga pozdravila kot namestnika Njegovega cesarskega in kraljevega Veličanstva na Primorskem ter ga naprosila, da bi pospeševal koristi Hrvatov in Slovencev, katere zastopati imata pravico in dolžnost. Na ta hrvatski pozdrav se je gospod namestnik zahvalil v češkem jeziku, pripom-nivši, da je razumel vsako besedo' pozdrava. Rekel je, da so mu znane zasluge Hrvatov in Slovencev in da bo rad storil vse, kar je v njegovih močeh tudi za njihov napredek. Prizadeval si bo, da oživi gospodarsko-prosvetno akcijo, ki se je pričela pod ministrskim predsednikom Beckom.Nn posebno se bo zavzemal za gradnje vodovodov in cest. Seveda pa se bo moglo vse to izvrševati šele potem, ko pridejo mirni časi. Prosil je omenjena gospoda, naj se i ona i njuni tovariši, kadarkoli potrebujejo česa, obračajo nanj, ali osebno ali pa pismeno, in storil bo vse, kar mu bo mogoče. Poslovil se je od njih kar najprijaz-neje. DENAR SE VLAOA NAJBOLJE Of NAJSIGURNEJE V Prvo Hrvatsko Stedionico U ZAGREBU, CROATIA. EUROPE. in nje podružnice ▼: Belavaru, Brodi na S. Crkvenici, Delnicama, Djako*^ Kraljeviči, Novem Vinodolu, O sij tka, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinn, V*HU Gorici, Virovitici, Zemunu i Sen}« Delniška glavnica in pričtrr* K 16.250.000. Nasvete in navodila pošljemo — Cene sardine. Vsled obilnega ribjega lova v zadnjem času, so cene sardinam v Reki padle na 40 vin. za kilogram. — Internirani Srbi kot delavci pri regulaciji Save na Hrvatskem. Kakor se poroča, je sprejelo vodstvo za regulacijo Save transport 143 interniranih Srbov v službo, ki se bodo uporabljali J in kapitana, kjer se nahajata oba z Nelko. Toda veliko reči nista mogla uganiti. Vendar je Tarkowski popolnoma jasno razumel, da mora novica biti ne \samo ugodna, ampak čelo jako ugodna, kajti drugače bi si kapitan in doktor ne dovolila buditi v njiju nad in bi ju ne klicala v Mombasso. Priprava za pot je trajala kratko in drugi dan po prejemu brzojavke sta bila oba inženirja obenem z Nelkino učiteljico že na krovu velikega parnika "Pehinsular and Orient Company", ki je šel v Indijo, med potjo se pa ustavil v Adenu, Mombassu in Zanzibaru. V Adenu ju je pričakovala druga brzojavka, ki se je glasila: "Otroka sta z nami — zdrava — deček junak." Ko je Rawlison prečita!, je od radosti sko- izven sebe ponosa in sreče, kajti celo v teh Otroških pripovedovanjih se je razodevalo, da ako bi ne bilo hrabrosti in energije dečka, bi bila poginila ne enkrat, ampak tisočkrat brez rešitve. Stanko je 'poročal o vsem na drobno in natančno. Ko je pripovedoval o potovanju iz Fašode do k'odopada, mu je veliko breme padlo s srca, kajti ko je govoril, kako je ustrelil Gebhra in i njegove tovariše, začel se je ustavljati in nemiriio pogledavati na očeta, gospod Tarkowski je pa nagubanfil obrvi, pomislil trenotek, potem pa rekel resno: "Poslušaj, Stanko! Umoriti se ne sme nikogar, toda ako bi kdo grozil tvoji domovini, življenju tvoje matere, sestre ali življenju sestre, ki ti je izročena v varstvo, ustreji ga v glavo in nič ne vprašaj, in naj te vest nič lie peče radi tega." '* * * Takoj po vrnitvi v Port-Said je vzel Rawlison Nelko na Angleško, kamor se je stalno preselil, Stanka je dal oče- v šolo v Aleksandrijo, ker so tam manj vedeli o njegovih činih in dA-godkih. Otroka sta si neprenehoma dopisovala, toda naredilo se je tako, da se. deset let nista videla. Ko je deček dovršil šolo v Egiptu, je stopil na politehniko v Cdrihu in ko je dobil diplomo," je delal pri predorih na Švicarskem. In šele čez deset let, ko je Tarkowski šel v pokoj, sta obiskala oba svoje prijatelje na Angleškem. Gospod Rawlison ju je povabil za ceio leto v svojo hišo, ki se je nahajala v bližini Hampton-COurt. Nelka je dovršila osemnajst let in je postala čudno leya deklica, kot cvetica, Stanko se je pa na stroške lastnega miru prepričal, da tudi moški, ki je že dovršil štiriindvajset let, zamore še misliti na ženske. Mislil je o lepi deklici tako neprestano, da je slednjič sklenil zbe-žati, kamor bi ga nesle oči. Toda gospod Rawlison mu je položil nekega dne obe roki na rami, pogledal mu naravnost v oči in rekel z angeljsk^) dobrohotnostjo: "Stanko, povej, ali je na svetu človek, kateremu bi bolj brez skrbi zaupal ta svoj zaklad in to svojo ljubezen?" + * * Mlada poročenca Tarkovvska sta ostala na Angleškem do smrti gospoda Rawlisona, potem sta pa odšla na daljše potovanje. Ker sta hotela še enkrat ogledati kraje, kjer sta preživs. la svoja najmlajša leta, potem pa blodila kot otroka, sta odšla najprej v Egipt. Mahdijevo in Abdullahijevo gospodarstvo je že davno propadlo, po njegovem padcu je pa "nastopila", kakor je rekel kapitan Glen, Anglija. Iz Kaire so naredili Angleži železnico v Hartum. "Sudi" ali Nilovi razlivi so bili očiščeni, tako da je mlada dvojica z udobnim parnikom zamogla dospeti ne samo do Fašode, ampak celo do velikega jezera Viktoria-Nyanza. Iz mesta Forenca, ki leži nad bregovi tega jezera, sta odpotovala z železnico v Mombasso. Kapitan Glen in doktor Clary sta bila že prestavljena v Natal, toda v Mombassu je še živel pod skrbnim varstvom ondotne angleške vlade slon King. Velikan je takoj spoznal svojo davno gospodo in zlasti Nelko je pozdravil s tako veselim trobenjem, da se je v bližini stoječe mangrovo drevje treslo kot od vetra. Spoznal je tudi starega Sabo, ki je prekoračil navadna pasja leta skoraj za polovico in dasiravno je bil že nekoliko slep, je še vedno spremljal Stanka in Nelko. Tu je zvedel Stanko, da se Kaliju dobro godi in da vlada pod angleškim protektoratom nad celo deželo južno od Rudolfovega jezera in da je poklical misijonarje, ki širijo knstijanstvo med ondotnimi divjimi plemeni. * * * Po tem poslednjem potovanju sta se mlada zakonska Tarkowska vrnila v Evropo ter se obenem z osivelim Stankovim očetom za stalno naselila na Poljskem. S CENIK MOLITVENIH S59 S NABOŽNIH, PODUČNIH £ $ IN ZABAVNIH KNJIG H jug SS ^ii^Mn katere se dobe v £ ^ m KNJIGARNI AMER. SLO- Si £ VENCA, JOLIET, ILLS. !g isffiBB^SMSBB«**« PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE. Ali Bogat Stvarnika res ni treba..25c Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše ..................20c Angleščina brez učitelja..........40c Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa..................-20c Babica ...........................50c B^atin dnevnik ..................20c Bahovi huzarji in Iliri............75c Bajke in povesti ................-7Sc Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c Beneška vedeževalka ali proklet- stvo in blagoslov ..............25c Berač. Povest. — Elizabeta. Črtice 20c Bitka pri Visu 1. 1866.............25c Bled sedaj in nekdaj ...........s-.20c Božja kazen. — Plaveč na Savini. —Čudovita zmaga .............20c Boj s prirodo. — Trekova Uršika..20c Boj in zmaga. Povest.............25c Bojtek, v drevo vpreženi vitez----20c Božični darovi. Povesti...........20c Burska vojska ...................25c Cvetina Borograjska. Povest......40c ®vetke zelene in zvenele za mlade in stare ........................25c Čas je zlato .....................25c C.iganova osveta .................25c Črni bratje. Povest .............20c Darovana. Povest ...............25c Doma in na tujem ...............25c Domači zdravnik ................60c Emanek, lovčev sin. — Berač......20c Erazem-Predjamski. Povest iz petnajstega stoletja ...............20c Evstahij. Povest .................25c Feldmaršal grof Radecki .........20c Ferdinand .......................25c Frank bafon Trenk, vodja hrvatskih pandurov .................25c Friderik Baraga .................50c General Lavdon, oče vojakov imenovan .........................20c Godčevski katekizem; Zenitne ali svatbine navade in napitnice----20c Gozdarjev sin. Povest----;........20c Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja, 2 zvezka po...........75c Grizelda, kmetica in grofica.......20c Hedvika banditova nevesta. Povest 20c Hitri računar ....................40c Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba .............................25c Izdajavec. Zgodovinska povest iz turških časov .................25c [zgubljena sreča. Povest .........20c Izidor, pobožni kmet. Povest.....20c Izza mladih let, pesmi ...........30c Jagnje. — Starček z gore..........30c Jaromil. češka narodna pravljica. .20c Jernač Zmagovač. Povest. — Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika ...........'......25c Jozafat, kraljevi sin Indije........25c Jakoba Alešovca izbrani spisi. 1. tv.: Kako sem se jaz likal, I. del. —Doma. — V šolo. — Začne se nemščina. — Klošterski muc. — Z nemščino gre naprej .........75c 2. zv.: I. Jurij Kozjak, slovenski ja-ničar. Povest iz 15 stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Črtipe iz življenja našega na-ro. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. Cena .....................50c 3. zv.: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja,—IV. Vrban Smu-kova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični do-godbi. —i VI. Kozlovska sodba v Cišnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. Cena ............. 50c 4. zv.: I. Tihotapec. Jovest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo.—III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. Cena..........50c P. zv.: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. Cena .....................50c 6. zv.: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotar-jev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Črtice iz življenja političnega agitatorja.. .50c 9. zv.: I. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Med dvema stoloma. Izviren roman. Cena...,........50c 10. zv.: I. Rokovnjači. Zgodovinski roman. — II. Moj prijatelj Jaia-ralec. — III. Šest parov klobas.— IV. Po tobaku smrdiš. — V. Že-nitev iz nevoščljivosti. Cena.....SOt Kanarček, Kresnica. — Kapelica r gozdu ....................'.......20c Kirdžali, podonav. povest ........SOi Kmetijsko gospodarstvo .........75< Knez Črni Jurij, osvoboditelj Srbije. Zgodov. povest ...........20< Kraljičin nečak. Zgodovinska pov..25< Krištof Kolumb in odkritj*. Amerike ...........................2fk Koliščina in stepe. Povest........20 Kraljica Draga, izvirna povest iz srbskega kr. dvora.............25c Križem sveta. Zgodovinska povest 50c Kako naj se pišejo zasebna pisma.50c Krvna osveta. Povest ............30c Lažnjivi Kljukec ................20e Ljubite svoje sovražnike. Povest..20c Lurški čudeži ..................$1.00 Ludevit Hrastar.—Golobček......25c Ludovik, mladi izseljenec.........25c Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20c Marica. Povest .................40c Mali vseznalec — Mali vedež.... .25c Malo življenje. Povest ...........45< Marija hči polkova, zgod. povest..25t Marijina otroka. Povest s kavka- Marjetica. Idila ................SOt Maron, krščanski deček...........25t Materina žrtev ...................20* Mati božja dobrega sveta, povest..50t Mati božja na blejskem jezeru----25< Matevž Klander—(Spiritus familia-ris. Zgodovina motniškega polža. Gregelj Koščenina) ............20t May, Eri. Povest ...............20c Mirko Poštenjakovič. Povest......20t j Joliet Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, 111. F>iit@ El3s: Brand" pivo I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$10.50 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.5* Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............1®-®® Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za .................. Kentu.cky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ........................... Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................ Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za .................... Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za....................... Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ....................... Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po............................................. Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois« W. H. KEEGAN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da bost,e najbolje postreženi, ker ta zavod je, najboljši ter mnogo cenejši kot drugi. V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno, pripravljeni — po dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS. W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, 111. Joliet. ilu PIVO V STEKLENICAH. I JOLIBT, ILLll»e* Cor. Scott and CWy Sta. Bodi Telephones M. Union Coal & Transfer O 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. J? iaiio and Furniture Moving Chicago telefon 4313. Northwestern telef°n 41* Geo. Svttlecich Bili S S »Sili S »»»»H ffi PRVI SALUN M Mi ONKRAJ MOSTA K BBBBBBBBBBBBB Chicago Telephone 386*. 107 RUBY STREET, JOLIET, ILL DOBRODOŠLII Chi. tel. 3399. N. W. ** Louis Wis 200 Jackaon St JOl4»* gostilničar p^j YINO, ŽGANJE IN Sobe v najem in Lunch Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se Imenuje EAGLE EXPOEŽ ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company . 0U telefona 405, S. Bluff St.. Joliet^