številka 3 / letnik 59 / Ljubljana, 20. januar 2000 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov Slovenije Konference industrijskih sindikatov iz sestave ZSSS to sredo v Mariboru se je udeležilo več kot 200 sindikalistov. Med gosti je bilo več šefov združenj gospodarske zbornice in sekcij delodajalcev. ne bomo imeli izdelane strategije industrijske politike, naj velja tudi moratorij na stečaje in odpuščanje delavcev v postopkih prisilnih poravnav. V regijah z največjo brezposelnostjo se morajo prestrukturiranja podjetij lotiti takoj. - Obnovijo naj se pogajanja o povečanju plač industrijskih delavcev, ki naj se izenačijo s plačami delavcev v negospodarstvu. - Delavcem je treba zagotoviti pravice iz zakonov in kolektivnih pogodb, varno Delavci Agroinda direktorju ne zaupajo več Zaključki konference industrijskih sindikatov: vzela J airektor kmetijske zadruge u . dlrcktorsko mesto v Agroindu. Pri n ,u ,v novo firmo naj bi odtujil pome n ,.?kumentacijo, zaradi katere so kr no • nji četrtek zasedli Agroindovo i n 'P mu preprečevali vstop v podj H r 'Jar-leni kmetje so na ta način zaril Čhnltev vodstva Agroinda in tudi tori.°V na.dzornega sveta, ki naj bi di strii ? nJ'riovih navedbah branili, n; St0Ddab' ga nadzirali, želor U,Vci Agroinda v teh razmerah že p ' bltl-ieziček na tehtnici, še mai l... '. sPor s kmeti, v katerega so jil vi(, !lPtuiskali-Zahtevali so le svoje hn j o°d° lahko normalno delali i . °dstvo tudi vodilo, saj bi sicer n; v Poslovna škoda. Seveda so zahti . Plače in jih ta torek dobili, ža ACpraV S0 se lastniki večinskega c o n„^L 'ndovega premoženja dogov tu tr“ Predstavnikih v nadzornem dirpi^'C-a’ katere odstop zaradi nave rorjem Agroinda zahtevajo km 0 tem noče nič slišati, na raznr|erah so se delavci Agro zo r °m ta torek odločili še za eno f ge v,fPlaV n'so pristali, da bi igrali za da’m svojemu direktorju glasno pove O a vodenja podjetja ne zaupajo na p rfn.erianju gladovne stavke Bo VJQaniča pišemo na strani 11 - Ministrstvo za gospodarske dejavnosti naj nas seznani s projektom razvoja slovenske industrije in nas aktivni vključi v njegovo oblikovanje. - Država in Slovenska razvojna družba naj postaneta aktivna lastnika svojih podjetij in prevzameta vse odgovornosti in obveznosti. - Politične stranke naj se nehajo vmešavati v poslovanje in vodenje podjetij ter prepustijo gospodarstvo stroki. - Vlada in državni zbor naj sprejmeta moratorij na odpuščanje delavcev. Dokler delo, ustrezen življenjski standard in pravico do izobraževanja. Delavkam je treba zagotoviti enakopraven položaj. - Slovenska vlada naj skupaj s hrvaškimi organi pripravi sporazum o zaposlovanju ob meji. - Pristojni organi naj ukrepajo proti delodajalcem, ki kršijo zakone in kolektivne pogodbe. - Industrijski sindikati bodo med seboj še naprej sodelovali prek stalne koordinacije. O konferenci industrijskih sindikatov poročamo na straneh 2 in 3. Delovno predsedstvo konference je zasedalo pod zastavami sindikatov dejavnosti in ZSSS. s,ndikatov .^eben=a NDUSTRIJSKm DELAVCEV ___ Mariiioh, januar fUOfl qi Konferenca sindikatov industrije Slovenije 0 perspektivah slovenskih industrijskih delavcev je potreben pogovor enakopravnih socialnih partnerjev Sindikati iz sestave ZSSS -SKEI, SINLES, Sindikat KŽI, SDGD, Sindikat KNG, STUPIS in SDE - so to sredo v Mariboru organizirali konferenco s temo Kakšne so perspektive slovenskih industrijskih delavcev. Po uvodnih nastopih predsednikov teh sindikatov so se oglasili gostje, najprej predsednik ZSSS, za njim pa še predstavniki delodajalcev, gospodarske zbornice in dveh ministrstev. Razprava je pokazala več razlik kot enotnosti v pogledih na bodoči položaj industrijskih delavcev. Ti bodo imeli skupaj s svojimi menedžerji še naprej pomembno vlogo pri razvijanju gospodarstva, ki je med pomembnejšimi temelji naše državnosti. Srečko Čater, Sindikat KŽI: Ker je na podjetja preveč vplivala politika, je v naših dejavnostih 11.700 delovnih mest izginilo. Najprej nas je prizadel zakon o zadrugah, za njim je prišel še zakon o skladu kmetijskih zemljišč in za nameček še denacionalizacija. Največjo ceno vsega tega so plačali delavci v kmetijstvu in živilski industriji. Če se zdaj ne bomo zganili, bo vstop v EU za nas lahko le katastrofa. Nekoliko boljše je le v podjetjih, ki se ukvarjajo s proizvodnjo brezalkoholnih pijač in v pivovarstvu. Kmetije, brez medsebojne povezave in brez predelovalnih podjetij ne morejo v EU. Živilska industrija pa se sama ne more izkopati iz težav, potrebuje pomoč. Ogrožena je tovarna sladkorja v Ormožu, kmalu bo hudo še kje. Prepričan sem, da delavci ne bodo več plačilno sredstvo v kupčijah med političnimi strankami. Marjan Ferčec, SINLES: Lesarstvo je naša strateška panoga, čeprav je sedaj v slabem stanju. Čeprav so plače v naši dejavnosti med najnižjimi (sedaj so 30 odstotkov pod povprečjem v državi), so slovenski lesarji plačali davek tranzicije. Lesarjev je namreč kar 18.000 manj. Čeprav za plače delavcev pogosto ni bilo dovolj denarja, so plače menedžerjev že pred desetimi leti zelo poskočile. Lesarstvo pesti tudi previsoka javna poraba. V desetih letih j e bila inflacija 100-odstotna, državni proračun pa seje povečal za 400 odstotkov. V sindikatu smo zaskrbljeni tudi zaradi drugih negativnih kazalcev, zmanjševanja proizvodnje, padanja izvoza, povečevanja števila podjetij z blokiranim žiro računom ... Janez Justin, Sindikat KNG: V našem sindikatu se združujejo delavci več dejavnosti, ki so v zelo različnem položaju. V kemični dejavnosti gre dobro le farmacevtom. Podjetja, ki se ukvarjajo s plastiko, so preveč razdrobljena. Veliko problemov imajo tudi podjetja, ki se ukvarjajo z nekovinami. Skupno vsem podjetjem paje, da so zmanjševala število zaposlenih in pri tem uporabljala mehke variante. Čeprav so nekatera že začela zaposlovati nove delavce, jim dajejo le delo za določen čas, zaradi česar je ogrožena njihova socialna varnost. Ti delavci so popolnoma odvisni od dobre volje delodajalcev. Problemi so tudi z notranjim lastništvom. Kot je pokazala naša nedavna razprava v Celju, zunanji lastniki ogrožajo Tim Laško in še nekatera podjetja. Sindikat ugotavlja, da delavci nosijo posledice slabega poslovanja, menedžerji pa niso odgovorni niti za očitne napake. Tone Rozman, STUPIS: Tekstilni delavci v Mariboru so na spolzkih tleh že desetletje. Mislim, da sta bili tekstilna in obutvena industrija za našo državo kravi molznici. Delavci so s svojim delom bolj polnili državne jasli, kot skrbeli za posodabljanje strojev. Število zaposlenih v teh dveh dejavnostih seje od leta 1990 do sedaj znižalo s 74.000 na le 39.000, torej nas je skoraj pol manj. To seje zgodilo zaradi nepremišljene politike in slabih menedžerjev. Ko smo v novi državi tekstilci in usnjarji prvi stavkali, je pršel med nas takratni minister Jože Mencinger in obljubil, da bo tekstil obstal. Ministri so se za njim menjavali, v gospodarstvo pa so skušali posegati le z gasilskimi potezami. Sindikat je skupaj z delodajalci nenehno zahteval strategijo, program. Tega nismo dobili, bili pa so stečaji (v zadnjih štirih letih - 96), odpuščanja ... Žaposleni so izčrpani, njihove plače so najnižje ... Še največ nam je pomagalo ministrstvo za delo, ki vodi prestrukturiranje obutvene industrije. Ta proces še traja, saj morajo še veliko narediti. Moti nas, da delodajalci naše dejavnosti navajajo kot argument, s katerim odklanjajo pogajanja o spremembah plačne politike. Ministri odklanjajo zmanjšanje prispevkov v proračun, ki se povečuje, z argumentom, da to ni skladno s standardi EU. Mnogi menedžerji so to le po nazivu. Spoznajo se le na odpuščanje delavcev, vsemu drugemu niso kos. Številni potonejo skupaj s podjetji. Za dosego zastavljenih ciljev se moramo sindikati primemo organizirati. Franc Dolar, SDE: V elektrogospodarstvu zmanjšujejo število zaposlenih na podlagi primerjav z Avstrijo. Nov energetski zakon, ki odpira trg in omogoča privatizacijo, bo povzročil novo zmanjšanje števila zaposlenih. V premogovništvu smo pred petimi leti začeli zapirati tri rudnike, proizvodnja seje zmanjšala še v dveh. Zakon, ki naj bi omogočil prestrukturiranje Zasavja, je še v proceduri in ima še veliko nasprotnikov. SDE ugotavlja, da vlada nima energetske strategije, zaradi česar odločitve sprejema politika. Naš sindikat zahteva sodelovanje pri sprejemanju številnih podzakonskih aktov in pri privatizaciji družb. Treba je vedeti, da imamo stikala. Mijo Popovič, SDGD: Gradbeništvo je lahko uspešno le, če je uspešno gospodarstvo. Naše gospodarstvo ni sposobno investirati, posle v tujini pa smo v glavnem izgubili. Konjunktura je le pri gradnji avtocest, pri stanovanjski gradnji in gradnji elektrarn pa so še zastoji. Imamo veliko malih podjetij z desetimi zaposlenimi, ki si med seboj konkurirajo. Povezovanja med podjetji pri pridobivanju naročil je premalo. Gradbeništvo je dejavnost, ki naj bi omogočila zmanjševanje brezposelnosti, vendar kadrov, ki bi šli v to dejavnost, ni, tudi šolajo se ne. Kar polovico delovnih dovoljenj za tujce je za gradbince, večinoma iz Hrvaške. Plače so slabe, tudi v podjetjih, ki poslujejo dobro, delavci od tega nimajo nič. Albert Vodovnik, SKEI: V desetih letih je v kovinski in elektroindustriji 45 odstotkov manj zaposlenih. Delavci so bili prepuščeni stihiji, še sedaj nekateri govorijo, daje treba vse prodati, najti strateške partnerje ... Prepričan sem, da se industrijska proizvodnja splača, saj nas bo sicer pogoltnila globalna luknja. SKEI se zaveda svoje odgovornosti in zahteva odgovore o tem, kakšno industrijo bomo imeli čez deset let. Če ne bomo imeli vizije, bodo delavce še naprej le odpuščali. Sindikati v Evropi to vedo, tudi mi imamo pravico vedeti, kaj čaka naše delavce. Kako neodgovorno so ravnali, ko so skoraj vse poslali v pokoj ali iz podjetij, vidimo sedaj, ko ponekod kličejo te ljudi nazaj. Pogajanja o plačah je treba obnoviti, sicer bo prišlo do odprtega konflikta. Tisti, ki podjetij niso sposobni voditi, naj odidejo čimprej. Dušan Semolič, ZSSS: Tudi jaz sem prepričan, daje razvoj Slovenije odvisen zlasti od industrije, ki daje delo vsem drugim dejavnostim. Zaradi tega je mogoče govoriti o usodni povezanosti slovenskih delavcev. Žal je kadrov, ki bi lahko bili nosilci razvoja, vse manj. Pridni delavci so za razvoj premalo. Položaj v podjetjih je dramatičen, industrija umira na obroke. Pri razpravah o proračunu v državnem zbomje v ospredju, koliko naj dobijo občine, kdo bo več porabil, ne pa razvoj. V podjetjih se sedaj ukvarjajo z normami, njihovim povečevanjem, ne pa s tem, kaj bo z njimi, ko bomo v EU. Da bi v Evropo prišli hitreje, bi morali rast BDP povečati na šest odstotkov letno. Da bi to dosegli, je potreben dogovor vseh treh socialnih partnerjev. Sesti moramo skupaj! Perspektive slovenske industrije so res zelo odvisne od države, njene gospodarske in davčne politike a Usoda industrije je odvisna tudi od sindikatov, njihove drže. Zaradi tega se naprimer tolčemo za boljši zakon o delovnih razmerjih. Prepričan sem, da brez zadovoljnih delavcev ne moremo biti uspešni na svetovnem trgu. Predlagam konferenci še en sklep, in sicer, da vlada, delodajalci in sindikati sedemo za okroglo mizo, za katero bomo enakopravni in nihče ne bo gost. Vitko Roš, sekretar Združenja delodajalcev Slovenije, je poudaril, da so delodajalci in delojemalci v bistvu v istem vozu, da ga morajo skladno vleči proti istemu cilju, večji mednarodni konkurenčnosti gospodarstva. Svojo vlogo ima pri tem tudi vlada, s pripravo ustreznih pogojev gospodarstvu, da bo lahko razvilo konkurenčnost. Resdaje težko najti ravnotežje med razvojem in porabo oziroma socialo, zato pa je sodelovanje nujno. Socialni partnerji, je nadaljeval Roš, že dlje časa sodelujejo in bodo še, pri pripravi socialnih dogovorov, zakonov, pripravi reform, kot je bila pokojninska. Lani denimo so podpisali dogovor o politiki plač, zdaj se pogajajo o predlogih sindikatov za spremembo nekaterih njegovih členov. Toda Roš je gladko zavrnil pripombe predstavnikov industrijskih sindikatov na višino plač v teh dejavnostih, češ plače je težko zvišati, saj je za to treba najprej ustvariti pogoje, to je denar ... Janko Puklavec, sekretar zborničnega združenja kovinske industrije, seje strinjal s predstavniki sindikatov, da Slovenija brez industrije ne more živeti in se razvijati, dodal pa, da to še posebej velja za izvozno industrijo. Zakaj? Žato, je utemeljil Puklavec, ker slovenska industrija ustvari kar 80 odstotkov slovenskega izvoza blaga in storitev, čeprav hkrati ustvarja ’le’ 32 odstotkov bruto domačega proizvoda. Slovenska industrija ima prihodnost tudi na zahtevnih trgih, saj na primer cena dela pri nas za štirikrat zaostaja za ceno dela v razvitih državah Toda z zastarelo in neekonomično opremo v naših industrijskih podjetjih prednosti zaradi nižjih plač ne bomo mogli izkoristiti. Industriji tudi obupno primanjkuje zlasti visoko strokovnih kadrov, ki sojo v minulih letih masovno zapuščali, za mlade rodove pa tehnični poklici ta čas niso zanimivi. Boris Šuštar, državni sekretar v ministrstvu za gospodarske dejavnosti, je opozorila o pomembnosti industrije v slovenskem gospodarskem ustroju še podkrepil s podatkom, da daje storitvenim dejavnostim kar 45 odstotkov vseh naročil ... Država je vložila v čevljarsko industrijo okoli 40 milijonov mark v obliki državnih obveznic in preko Slovenske Nadaljevanje na 13. strani jp % ki je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS, 1 Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 13-41-244 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 13-41-232, novinar urednik Tomaž Kšela • Naročnina, tel. 13-41-283 • Faks 061/317-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 230 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: DeloTČR d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569 Uvodničarji so povedali: Volilna konferenca območne organizacije ZSSS Celje Udeleženci volilne konference območne organizacije Celje so prejšnji petek dosedanjemu vodstvu zaupali nov štiriletni mandat. Sodeč po pripravljenih poročilih in razpravah o njih, je tak volilni izid plod dosedanjega uspešnega dela ekipe. Vodil jo je Ladi Kaluža, ki bo še naprej sekretar te organizacije. Po uvodnih formalnostih in izvolitvi organov konference je Ladi Kaluža obrazložil skrbno pripravljeno pisno poročilo o delu v minulih štirih letih. Po njegovem mnenju so na delo območne organizacije pomembno vplivali dogodki, ki so zaznamovali tudi delo celotne ZSSS. Naštel je odpove- Ladi Kaluža med obrazložitvijo poročila o uspešnem delu v preteklem obdobju. di kolektivnih pogodb leta 1996, priprave na sprejetje pokojninske zakonodaje, kongrese ZSSS in sindikatov dejavnosti. Omenil je tudi razmere na Celjskem, kjer je sicer po sušnih letih prišlo do gospodarske rasti, kar pa se še ni izrazilo pri zaposlovanju delavcev, še posebej ne pri tistem, ki je sklenjeno za nedoločen čas. Ugled so si povečali zbil s strokovnim delom Kaluža je za uspeh območne organizacije označil tudi sanacijo Steklarne Rogaška, kjer je zlasti po zaslugi Svobodnih sindikatov večina zaposlenih ohranila delo. Podobno uspešna so bila tudi prizadevanja območne organizacije pri prodaji Jekla Štore. Po zaslugi ZSSS je veliko delavcev ohranilo delo tudi v bivšem Ferralitu iz Žalca. Za delavce sta se brez hudih posledic končali tudi reorganizaciji Komunale Celje in Komunale Laško. Območno organizacijo je v minulih štirih letih obiskalo 22.000 članov, nekateri večkrat. V stečajnih postopkih je organizacija uspešno zastopala vse zaposlene. Pravna služba območne organizacije je pripravila prav vse za vložitev terjatev delavcev, ki jih stečajniki praviloma niso prerekali. Delavci v stečajnih postopkih niso mogli priti do svojega denarja le tam, kjer stečajne mase ni bilo ali je bila premajhna. Pravna služba je območni organizaciji ustvarila takšen ugled, da so inšpektorji k njej pošiljali tudi nečlane in člane drugih sindikatov. V zadnjem obdobju je območna organizacija za svoje člane uspešno sklenila tudi nekaj poravnav, takšne so bile v Elektru Celje, Emu Kemija in Emu Orodja. Na Celjskem deluje 56 svetov delavcev. Za njihove člane je območna organizacija organizirala izobraževanje. Pozitivno je tudi to, da se v Svobodne sindikate včlanjujejo mladi delavci, kar se dogaja tudi v okoljih, kjer ni bilo organiziranega sindikata. Posebej razveseljivo je, da novi člani vstopajo v Svobodne sindikate tudi v obrti in pri majhnih podjetnikih. Območna organizacija je uspešna kljub temu, da imajo sindikalni zaupniki v podjetjih vedno več težav pri delu. Čeprav so v večini podjetij sindikati z upravami podpisali pogodbe o pogojih za sindikalno delo, sindikalnim za- Poziv Godniču Na predlog Srečka Čatra je konferenca sprejela poziv Bogdanu Godniču, naj prekine gladovno stavko. V utemeljitev so zapisali, da z gladovanjem ogroža svoje zdravje. Ker takšna oblika boja v Svobodnih sindikatih ni dobila veljave, naj se raje posveti rednemu delu za uveljavitev interesov članstva. upnikom, ki hočejo kaj narediti, mečejo polena pod noge. K sreči so za sindikaliste praviloma izvoljeni dobri delavci, ki uživajo Delovno predsedstvo, v njem so bili Albin Štrimf, Nevenka Knapič in Vinko Ba-novšek, je ugotovilo, da se je volilne konference udeležilo 25 od 29 članov konference. zaupanje med sodelavci, ter jih je zato težko odgnati od njihovega poslanstva. V novih razmerah se spreminjajo tudi tradicionalne metode sindikalnega dela, sestanki so praviloma izven delovnega časa, tudi ob sobotah in nedeljah Po zaslugi območne organiza cijeje kredit pri Delavski hranil niči dobilo več kot 2000 članov ZSSS. Kredite pri Delavski hra nilnici so na podlagi jamstva ob močne organizacije dobili tudi de lavci z delovnim vizumom. “Čeprav je bila območna organizacija uspešna, ji vsega ni uspelo narediti, saj je zaradi obilice nalog za nekatere zadeve zmanjkalo časa. Premalo smo sodelovalis sindikati podjetij, izjema so le tisti, kjer je bilo treba reševati težje probleme. Območna organizacija jo bila ves čas finančno stabilna, vsi programi so bili dobro podprtiz denarjem. Rezultati pa so sad skupnega dela predsednikov sindikatov podjetij, sindikalnih zaupnikov, članstva in nas profesionalcev,” je svojo obrazložitev zaključil Ladi Kaluža. V razpravi seje oglasil le Ma> P rin Žagar, predsednik Sindikata KNG Cinkarne Celje. Menil joda bi ZSSS morala še več narediti za zaščito sindikalnih zaupnikov, ki so med najbolj zaslužnimi za uspešno delo v minulem obdobju. Člani konference so poročilo o delu v minulem obdobju soglasno potrdili. Takoj za tem so razrešili dosedanje organe in volil' nove. Za sekretarja območne organi-zacije je po opravljenih postopkih kandidiral le dosedanji sekretar Ladi Kaluža. Za člane nadzornega odbora so kandidirali: Aleš Stevanovič, Anton Gorenak, Magda Šalamon m Dragica Fijavž. Za sekretarje v območni organizacij i so bili predlagani: Milica Dabanovič (pokrivala bo KNG, ) DGD, S1NLES), Franc Klepej (poknval bo SDDO, Sindikat GiT, SKVNS, GLOSO, Sindikat VIR, •ndikat zdravstva in socialnega skrbstva), Porto Turk (pokrival bo sindikat KZI, Sindikat obrtnih delavcev, STUPIS). Sekretar območne organizacije Ladi Kaluža Pa bo pokrival SDE, SDPZ in Sindikat delavcev trgovine Slovenije. vsem tem so člani konference zJavnim glasovanjem izrazili pol-n° podporo. Po volitvah seje razvila razprava, iz katere povzemamo: ,(>rto rUrk: Delo predsedni-, °v smdikatov podjetij in sindi-a nih zaupnikov v družbah ter *brkJe razPrav'Jal Fort o avodih je res zahtevno. Pogosto P° rebujejo pomoč tudi za to, da (idej° do direktorja. Če ne gre 'l'gače, direktorja kličemo tudi setkrat. Delo neprofesionalcev sindikatu pa zelo cenim. Tudi .. nj ™'sli'n, daje prav, da skušajo ^'ndme najprej rešiti sami, brez Delegati so enotno glasovali za vse kadrovske predlog& 'ueiovanja nas od zunaj, »rečko Čater: Hvala vsem lju-cii" 7 'so množično podprli ak-1 e . SS. Mogoče smo prema-s„!’ cnz'vni, ko je treba naše do-djjj e Predstaviti v medijih. Me-nie V^e*ju Pa so nam zelo naklo-Sm n*- V Hmezadu Kmetijstvo s, 0 Po stečaju delavcem uredili raJ vse, kar je mogoče. Dobi- Toni Macuh je pohvalil delo območne organizacije. Srečko Caterje menil, da je treba dosežke bolj pularizi-rati v javnosti. li so maksimalne odpravnine, vse regrese, izkoristili so lahko dopust. Poskrbeli smo za eksistenco 180 delavcev. Šestdeset delavcev smo že zaposlili na novo. Vsega tega javnost žal ne ve. To moramo objaviti, če želimo biti za članstvo bolj privlačni. Toni Macuh: Delo sindikalistov v podjetjih je res težko. Zaradi težkih razmer za sindikalno delo ne najdemo mladih sindikalnih zaupnikov. Bojim se, da so tudi funkcionarji območne organizacije že proti koncu delovne dobe, zaradi česar je treba čimprej pridobiti mlade, da se bodo tega dela naučili ob starejših. Alojz Terbuc se je zahvalil za pomoč pri reorganizaciji Komunale Celje. Alojz Terbuc: Območna organizacija je dosegla, da 80 delavcem Komunale Celje ni bilo treba na cesto, saj so ob reorganizaciji obdržali delo. Albin Šrimf: Območna organizacija je prispevala k uspehu sanacije Steklarne Rogaška, kar smo javnosti tudi predstavili. Ugotavljam pa, da je sindikat pri last- Dušan Semolič je zaželel uspešno delo tudi v prihodnje. ninjenju zamudil priložnost, da bi delavci v tem procesu dobili pomembnejšo vlogo. To sem žal spoznal šele zdaj, ko se ne da nič več narediti. Če je Steklarna Rogaška pozitiven primer, je drugače v Timu Laško, kjer lastniki igrajo z lastniškimi deleži in tudi z direktorjem grde igre. Prepričan sem tudi, da so družbe poobla-ščenke dober mehanizem za obrambo lastniških deležev zaposlenih. Dušan Semolič: Čestitam za uspešno delo, bili ste ves čas v špici naše organizacije, želim, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Pri sekretarju območne organizacije cenim zlasti preudarnost, s katero je pomagal celotni organizaciji. Strinjam se s tem, da moramo svoje uspehe bolj popularizirati v javnosti. Še posebej to velja za dosežke pri pokojninski reformi. Svobodni sindikati smo predlagateljem zrušili drugi steber. Ker tega niso Marin Žagar se je zavzel za načrtno kadrovsko politiko. hoteli priznati, so delček tega, kar je bilo v tretjem stebru in kar smo mi podpirali, prestavili v novi drugi steber. Niso povedali, da gre za povsem drugo zadevo. Svobodni sindikati smo uspeli tudi pri obrambi doseženih pravic, ki naj bi bile vključene v nov zakon o delovnih razmerjih. Marin Žagar: V Svobodnih sindikatih potrebujemo načrtnejšo kadrovsko politiko, saj ne smemo ostati brez kadra. V Cinkarni smo v statut zapisali pravico delavcev do udeležbe pri dobičku. Skladi so dosegli, daje bilo to v statutu črtano. Franček Kavčič Sindikat obrtnih delavcev je pred novim letom podpisal z združenjem za malo gospodarstvo pri Gospodarski zbornici novo kolektivno pogodbo za področje malega gospodarstva, s čimer je uspešno zaključil leto dni trajajoča dokaj trda in težka pogajanja. O tej kolektivni pogodbi in o siceršnji dejavnosti sindikata obrtnih delavcev smo se pred nedavnim pogovarjali s sekretarjem republiškega odbora tega sindikata Martinom Muršičem. lahko bile v škodo sindikalnih zaupnikov, na profesionalne sindikalne delavce. Ti se lahko z manj posledicami za posameznika in zato bolj odločno in učinkovito lotijo reševanja posameznih spornih vprašanj.” “Ali to pomeni, da bo podeljevanje priznanj počasi zamrlo? Dejal si, da je to nagrada za izpostavljeno delo, tega pa se bodo sindikalni zaupniki lotevali vse redkeje, ker se trudite to delo prenesti na sindikalne profesionalce.” “Daleč od tega! Volontersko delo ostaja pomembna sestavina sindikalnega dela in reševanja odprtih vprašanj. Brez mreže volonterjev, vsaj v naši organizaciji, delo ni mogoče. Ti imajo zelo pomembno sindikalno poslanstvo, saj morajo med članstvom pravočasno zaznavati probleme, jih pravilno ovrednotiti in opozorili nanje. Ne- “Članstvo je verjetno ena najbolj nevralgičnih točk sindikata obrtnih delavcev..." “Razlogov za sorazmerno majhno število članstva med zaposlenimi v obrti je več, veliko je objektivnih. Že podatek, daje v obrti registriranih okoli 56.000 gospodarskih subjektov, daje na področju drobnega gospodarstva okoli 4720 gospodarskih subjektov, kaže, da je težko vzpostavljati kontakt in 'obdelati’ to množico gospodarskih subjektov. Trudimo se, dosegamo kar dobre rezultate. Majhna številčnost pa se pozna pri sklepanju kolektivnih pogodb. Okoliščine in rezultati našega dela kažejo, da bi lahko dosegli nekaj več pravic, če bi se pri pogajanjih lahko oprli tudi na argument moči (veliko število članov “Naše delo je opredeljeno z akti sindikata obrtnih delavcev in akti ZSSS kot tudi z našimi programskimi dokumenti, sprejetimi na skupščini sindikata,” nam je uvodoma dejal Martin Muršič. “Nekatere naloge in obveznosti uresničujemo na ravni centrale sindikata dejavnosti, druge na ravni območnih organizacij; tretje uresničujemo kot člani ZSSS v okviru organov in služb naše zveze.” “Obnoviva glavne točke programa ..." “Stalne naloge so pravočasna in strokovna pomoč članstvu, nenehna skrb za povečevanje števila članstva in tehnične naloge, kot je ažu-riranje članstva. Vse so zelo pomembne za organizacijo, predvsem za njeno materialno stabilnost, delovno učinkovitost in moč, ki se izraža skozi potrebno množičnost članstva. Vsebinske naloge pa so poleg nudenja različnih oblik pomoči članstvu sklepanje kolketivnih pogodb za področje obrti in drobnega gospodarstva, ki ga pokrivamo. Gre za dve kolektivni pogodbi in treba je skrbeti, da se njuna določila uresničujejo. Veliko truda zahteva od nas obveščanje članstva, saje razpršeno v množici gospodarskih subjektov in majhnega števila zaposlenih pri posamezni fizični ali pravni osebi. Dobršen del za članstvo in delavce pomembnih informacij objavljamo v našem glasilu Delavec v obrti. To je utečena oblika obveščanja članstva že od leta 1984. Pomembne koristi našega članstva in delavcev so uresničevane prek skladov za izobraževanje delavcev v obrti in stanovanjskih skladov. Stanovanjski skladi in izobraževalni skladi, ki so bili ustanovljeni na podlagi kolektivne pogodbe med delodajalci in delavci v obrti, so naša posebnost. Imamo tudi najdaljšo tradicijo sklepanja kolektivnih pogodb med vsemi sindikati dejavnosti, saj smo prvo kolektivno pogodbo sklenili že leta 1972. Vsako leto poskrbimo za tradicionalno srečanje obrtnih delavcev, lansko je bilo sedemnajsto zapored. Na njih se zbere tudi do tri tisoč udeležencev in so naj večja obsejemska prireditev na vsakoletnem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju.” “Ne smemo pozabiti na priznanja, ki jih vsako leto na tem srečanju podeljujete najzaslužnejšim sindikalnim delavcem." “Ja, to so naj višja priznanja našega sindikata. Praviloma jih podeljujemo volonterskim sindikalnim delavcem in to za aktivnosti, pri katerih lahko s pomosom rečemo, da so temelj dela in osnovna moč naše organizacije. Volontersko delo ni enostavno, zato poskušamo prenesti težišče sindikalnih aktivnosti, ki so ali bi Skrb za članstvo in stabilno organizacije prva naloga Sekretar sindikata obrtnih delavcev Martin Muršič o te^ih nalogah in dejavnosti sindikata katera vprašanja je mogoče rešiti neposredno v pogovoru sindikalnega zaupnika z delodajalcem. Pri resnejših zapletih in kršitvah posamičnih in kolektivnih pravic delavcev pa je bil volonter v svoji sredini nemočen v preteklosti, v sedanjih odnosih med delom in kapitalom pa je ta naloga bistveno zahtevnejša. Organizacija bi ravnala napak, če bi svojim zaupnikom nalagala obveznosti, ki jim niso kos, ali pa naloge, ki bi jim lahko škodovale.” “O obsegu kršenja pravic zaposlenih na področju obrti krožijo različni podatki. Ponekod naj bi jih bilo precej, drugod pa ne ...” “Kršitev ni malo, vendar ljudje ne pridejo z vsako težavo k nam. Pogosto so prisiljeni potrpeti, da zaščitijo vsaj tisto malo, s čimer razpolagajo. To malo je postalo velika vrednota, namreč stalna zaposlitev, znosen odnos z delodajalcem in redna plača. Zaposleni v obrti in drobnem gospodarstvu so prej kot zaposleni v drugih dejavnostih spoznali, da ni vredno za vsako malenkost iti v konflikt z delodajalcem. Če pa gredo odnosi preko roba, pač druge izbire ni in je prav, da se odločno postavimo v bran svojih pravic, seveda ob vsestranski pomoči sindikalne organizacije. Pri tem bi rad opozoril na zelo pomembno vprašanje. V sindikatih se bomo morali bolj odločno selektivno zavzemati za položaj našega članstva, ne pa, kot prevečkrat počnemo, za delavstvo nasploh. Posameznik se sindikalno organizira zato, da bo organizacija ščitila njegov položaj, njegove pravice. Sindikalno članstvo tudi financira to organizacijo. V sindikatih pa se gremo pogosto varovanje in zaščito položaja vseh zaposlenih, tudi ko to ni neobhodno potrebno. Zato se pogosto zameglijo pravi pomen in namen sindikata ter tako ni zaznati občutnejše razlike med delavci, člani sindikata, in delavci, ki to niso. Če bi pretežni del aktivnosti imeli naravnane na pravice našega članstva in le zanj izborili zagotovljen obseg pravic oziroma boljši položaj, bi seveda tudi pri drugih zaposlenih vzbudili razmišljanje o prednostih članstva v sindikalni organizaciji. Tipičen primer bi lahko bila na primer kolektivna pogodba. Z večjo druščino sindikalno organiziranih delavcev bi se povečala kritična masa članstva in sredstev ter moč in vpliv sindikata, tako pri zaščiti pravic in položaja posameznega člana kot skupnih pravic.” sindikata). Sicer je tudi v zahodni Evropi, kjer je tradicija sindikalnega dela daljša, v članstvo ne zajamejo večjega števila zaposlenih.” “Kakšen je zemljevid Slovenije po članstvu delavcev v sindikatu obrtnih delavcev, kje so bele lise? V mislih imam takšne bele lise, kjer bi lahko bilo precej več članstva. Na trebanjskem koncu menda nimate med zaposlenimi v obrti, ki jih ni ravno malo, nobenega člana ..." “Gostota članstva je odvisna od razširjenosti obrti in števila zaposlenih v obrti v posameznem kraju. Izstopajo Ljubljana, Maribor, Celje ... Nad belimi lisami pa bi se morala zamisliti predvsem območna sindikalna operativa. To je namreč njena naloga. Seveda pa je področje dela v sindikatu obrti eno zahtevnejših področij sindikalnega delovanja. Pri nas se dosti ne da opraviti prek telefona, treba je iti od obratovalnice do obratovalnice, to pa je verjetno za sindikalnega delavca na območni organizaciji, poleg drugih zadolžitev, fizično preobsežno delo.” “Zakaj je stanovanjskih skladov le osem, čeprav je njihovo ustanavljanje dogovorjeno po kolektivni pogodbi? Tudi izobraževalni skladi ne pokrivajo vse Slovenije ..." “Stanovanjskih skladov je res osem, organizirani so regijsko. Seveda naj bi bili organizirani po vsej Sloveniji, vendar do organiziranja stanovanjskih in v manjši meri tudi izobraževalnih skladov ni prišlo povsod, čeprav je p° kolektivni pogodbi njihova ustanovitev zavezujoča. No, projekta zaradi tega ne bomo opuščali, vseskozi si prizadevamo, da bi sklade oblikovali tudi tam, kjer jih še ni. To je večni boj ob vprašanju, ali naj ti skladi še bodo ali ne. Mi o njihovi pomembnosti za zaposlene ne dvomimo, še vedno pa naletimo na posamična mnenja, da so skladi zapuščina prejšnjega političnega in gospodarskega sistema. Žanimivo pa je, da v Evropski uniji tudi s takšnimi oblikami rešujejo stanovanjske potrebe zaposlenih.” “Pred leti je bilo med obrtniki precej popularno prepričanje, da naj bi v izobraževalne sklade vplačevali samo tisti delodajalci, ki njihove storitve uporabljajo. Da naj bi torej določilo o oblikovanju 'zPust'H iz kolektivne pogodbe. slišatf"menC^a tak^ne 9lasove vse mani ^kšna mnenja v resnici vse redkeje slišijo ,Udi 0brtna zbornica in njeno delodajal-združenje sta skladom naklonjena in sta pre-1 icana, da so ti skladi odigrali pomembno vlo-fc v razvoju slovenske obrti in da bo njihova v Prihodnje še pomembnejša.” Pogodbi b0Sfr6*a^el' P°9aiat'0 kolektivni Dogovorjeni smo, da se bomo začeli pogajati spremembah in dopolnitvah po sprejetju no-srrP /Ukona 0 delovnih razmerjih. Pričakovali e° 8a že lani, vendar se sprejetje odlaga a” Iiedayno pa ste podpisali kolektivno Pogodbo za drobno gospodarstvo ..." Konec minulega decembra smo z interesnim mzenjem pri Gospodarski zbornici podpi-. 1 kolektivno pogodbo za drobno gospodarji0 po letu dni dokaj trdih in težkih pogajanj. °va kolekktivna pogodba določa minimum 1 avic delavcev, kar pomeni, da morajo biti de-i vC! P1"* njenem uresničevanju praviloma de-zni večjega obsega pravic kot je s kolektiv-noePogodbo določeno.” Delodajalci bi hoteli precej omejiti pravice aposlenih v zakonu o delovnih razmerjih. gospodarstvo?" s sekakor. Vendar smo navsezadnje podpi-, 1 dokaj uravnoteženo kolektivno pogodbo, ^ Primerljiva z drugimi. Kvalitetno pa od-člePa.P° terri’ da je vsebinsko podrobno raz-lonv Cna’ S?1 v drobnem gospodarstvu praviti a kimajo kolektivnih pogodb podjetij, ni- onL Tih aktov- Tako kolektivna pogodba nad- nesča ali združuje določi|a aktov> ki jih po„ - iamo v večjih gospodarskih družbah.” J*°9a velja kolektivna pogodba “robnega gospodarstva?l gen-ard° za podjetja, člane interesnega zdru-ski JaKdrobnega gospodarstva pri Gospodarni °rn'c' Slovenije. To ni panožna kolek-nairT^°y8°dba’ saJ 80 v združenju podjetja iz jetii v 'Cneiših dejavnostih. Med 4720 pod-kot an' združenja, jih ima okrog 260 več g0s b ZaP°slenih delavcev. So pa člani tako nit; °C arske družbe kot samostojno podjet- ,k' Posamezniki.” “Kaj ste sindikati z novo kolektivno pogodbo dosegli? V čem je omenjeni napredek glede na prejšnjo kolektivno pogodboT “Vrednota te kolektivne pogodbe je njena vsebina, saj so v njej stvari tako zastavljene, da imata delodajalec in delavec na enem mestu normativno urejen medsebojni odnos. Izboljšanje v primerjavi s prejšnjo kolektivno pogodbo so natančneje zapisane določbe. Tam, kjer so bile napotilne norme, da se delavec in delodajalec lahko o čem dogovorita, je zdaj zapisano bolj določno. Na primer pri dopustih je bilo doslej določeno, da lahko delodajalec da v določenih primerih do določenega števila dni dodatnega dopusta, torej začenši od nič dni. Za delavca je po našem prepričanju koristneje, če je zapisano od enega do določenega števila dni. V tem primeru zanesljivo dobi vsaj en dan dopusta. Pri dopustih smo že upoštevali tudi bodoči zakon o delovnih razmerjih in vnesli določilo o najnižjem 20-dnev-nem dopustu. Zaradi tega pa naj bi se ne povečalo skupno število dni dopusta za posameznika. Zelo pomembno je, da je ob podpisu nove kolektivne pogodbe za drobno gospodarstvo vneseno tudi določilo o stanovanjskih in izobraževalnih skladih. Omenjeni so med končnimi določbami kot obveza obeh pogodbenih partnerjev, da bosta to vprašanje proučila in našla skupni model za organiziranje stanovanjskih in izobraževalnih skladov, ustrezno statusno rešitev in poiskala način delovanja ter vire financiranja. Do zdaj kolektivna pogodba za področje drobnega gospodarstva stanovanjskih in izobraževalnih skladov ni predvidevala, tako da je ta dogovor velik napredek. Dosedanja pogodba je predvidevala le izobraževanje po splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti, se pravi, določeno je bilo število dni, ki jih delavec lahko dobi za študij oziroma opravljanje izpitov in podobno." “Ali to pomeni, da bodo poleg izobraževalnih skladov delavc ovalnih skladov delavcev v obrti še skladi za izobraževanje zaposlenih v drobnem gospodarstvu? Mar tega izobraževanja ne bi bilo mogoče združiti?" “Mi smo to želeli in tudi ponudili takšno rešitev, čeprav obeh področij ni mogoče kar preprosto združiti, lahko bi bila le skupna mreža in še kaj, vendar je pogodbeni partner, interesno združenje za drobno gospodarstvo, bilo drugačnega mnenja. Moram reči, da drobno gospodarstvo z ustanavljanjem skladov za izobraževanje veča svoj kadrovski in razvojni potencial, in to ob vse težji bitki na trgu ni nepomembna postavka. To se bo obrestovalo na daljši rok.” “Reorganizacija sindikata obrtnih delavcev in drugih sindikatov po standardni klasifikaciji poklicev še ni stekla ..." Martin Muršič: Velik vsebinski napredek smo dosegli pri novi kolektivni pogodbi za drobno gospodarstvo. “V sindikatih se ne moremo ravnati zgolj po standardni klasifikaciji dejavnosti, dokler je družba strukturirana, kot je, in dokler je zakonodaja takšna, kot je. Zbornični sistem ima v okviru delodajalske organiziranosti združenje drobnega gospodarstva, ki ga standardna klasifikacija dejavnosti ne pozna. Ta hibrid, ta mešana združba, je formalno organiziran pogajalski partner in potrebuje sogovornika. To smo mi. Tudi obrt ni dejavnost po standardni klasifikaciji, pa ima svojo zbornico, svoje delodajalsko združenje. Tudi ta potrebuje sogovornika z delojemalske strani. Na zakonodajnem področju imamo zakon o drobnem gospodarstvu, obrtni zakon, imamo ministrstvo za drobno gospodarstvo a Dokler bo družbena infrastruktura takšna, bo v sindikatu obrtnih delavcev imela sogovornika in zato je nujna naša navzočnost na tem interesnem področju. Če pa bi se to spremenilo, bi se tudi sindikat obrti moral drugače organizirati. Tako pa sindikat obrti pokriva organizacijsko zaokroženo področje, kjer je kot socialni partner potreben. Mi ne posegamo na druga področja dejavnosti, delujemo na področju obrti in drobnega gospodarstva oziroma z gospodarskimi subjekti, ki so člani Obrtne zbornice in združenja drobnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici. In tako bo do nadaljnjega ostalo. Kar pa ne pomeni, da ne čutimo potreb po določenem medsindikalnem sodelovanju in povezovanju.” “Kako je sindikat obrtnih delavcev oziroma njegov republiški odbor 'vpleten' v področje poklicnega izobraževanja?" “Z reformo šolskega sistema smo prišli do sistema dualnega poklicnega izobraževanja. Tvorno sodelujemo v organih Centra za poklicno izobraževanje in v okviru strokovnega sveta za poklicno izobraževanje pri ministrstvu za šolstvo. Močno si prizadevamo, da bi prišlo do uzakonitve oziroma ustrezne re-gulative certifikatnega sistema izobraževanja. V njem namreč vidimo veliko priložnost za zaposlene, za precejšnji del aktivnega prebivalstva, ki iz različnih razlogov ni zaključil šolanja. Prek certifikatnega sistema bi lahko verificirali njihovo obstoječe, a družbeno nepriznano znanje (ker nimajo diplom) in ga dogradili v neki modularni obliki. Tako bi ljudje formalno pridobili evropsko primerljive poklice, kar bi lahko veljalo pri pretoku delovne sile v okviru Evropske unije, ko bo Slovenija postala njen član. Izboljšali bi kvalifikacijsko strukturo prebivalstva, pa tudi zaposljivost ljudi.” S. R. Trgovci so se poslovili od lanskega leta Kako do rdečega zakona o delovnih razmerjih Ponovoletnega klepeta Sindikata delavcev trgovine Slovenije se je udeležilo 70 sindikalnih zaupnikov. Med gosti so bili tudi Dušan Semolič, Rajko Lesjak in Gregor Miklič. Sindikat delavcev trgovine Slovenije je prejšnji četrtek organiziral ponovoletni klepet svojih aktivistov. V Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici seje zbralo kakšnih 80 članov republiškega odbora in predsednikov sindikatov podjetij. Ker so organizatorji želeli prijetno združiti s koristnim, so k prvemu delovnemu delu srečanja povabili predstavnike Zavarovalnice Adriatic, ki so predstavili načrte na področju dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, Dušana Semoliča, predstavil je zaplet ob poskusih prenove dogovora o plačni politiki, in Gregorja Mikliča, ki je orisal sedanji položaj pri sprejemanju zakona o delovnih razmerjih. Po besedah Lucjana Andreolija iz Zavarovalnice Adriatic bosta za dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje zlasti dve možnosti: odprti ali zaprti pokojninski skladi. Zaprte pokojninske sklade bodo najpogosteje organizirali eden ali več delodajalcev skupaj, tudi en sindikat, če se bo vanje vključilo vsaj 66 odstotkov zaposlenih v posameznem podjetju. Odprte sklade pa bodo lahko organizirale le banke in zavarovalnice. Prav vsi organizatorji pokojninskih skladov pa bodo morali najprej dobiti predpisana soglasja pristojnih organov. Državni organi bodo predpisali naj višjo možno stopnjo stroškov upravljanja pokojninskih skladov. Dodatno prostovoljno zavarovanje bo zanimivo za delodajalce tudi zaradi tega, ker jim na prispevke v sklade ne bo treba plačati dohodnine. Premija bo predvidoma znašala od 3000 do 30.000 tolarjev. Premijo bo treba plačevati najmanj 10 let. Pokojnino iz tega prostovoljnega zavarovanja bodo upokojenci lahko začeli prejemati pri 63 letih (moški) oziroma 61 letih (ženske). Za vsakega zavarovanca bo sprejet poseben pokojninski načrt, vplačane premije pa se bodo vodile na njegovem osebnem računu. Ta oblika dodatnega prostovoljnega zavarovanja preneha z upo- kojitvijo zavarovanca, njegovo smrtjo ali prekinitvijo zavarovanja. Zavarovanci, ki bodo želeli naenkrat dvigniti ves denar s svojega računa, ne bodo prejeli vsega denarja, ker bo upravljavec moral odšteti dohodnino in jo nakazati davčni službi. Kot je povedal Andreoli, se Adriatic že pripravlja na izvajanje dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Ta novi drugi steber naj bi po njegovih besedah novim upokojencem povrnil izgubo pri redni pokojnini, ki bo nastala zaradi novega načina odmere. Franci Lavrač, predsednik Sindikata delavcev trgovine Slovenije, je k temu dodal, da bo pravico do prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja sindikat skušal uveljaviti na pogajanjih o novi kolektivni pogodbi dejavnosti. Razpravljavci (še posebej Tu- gomer Kušlan) so načeli zlasti vprašanje kritja rizikov za poslovanje pokojninskih skladov. Iz kratke razprave povzemamo le to, da bo nad pokojninskimi skladi trdna kontrola in da bodo denar verjetno nalagali zlasti tja, kjer ne bo velikih rizikov, naprimer v državne vrednostne papirje. Dušan Semolič je obrazložil potek seje ekonomsko-socialnega sveta, o kateri smo poročali v zadnji številki našega glasila. Predstavniki vlade so se po njegovih besedah strinjali z ugotovitvijo, da niso izpolnili svoje obljube o oprostitvi plačevanja dohodnine tistih, ki prejemajo le minimalno plačo. Čeprav so se s tem strinjali, pa niso nič rekli, kdaj bodo lahko obljubo izpolnili. ZSSS bo to vprašanje skušala rešiti prek državnega sveta, ki naj bi dal pobudo za spremembo dohodninskega zakona. Druga možnost je zbrati najmanj 5000 podpisov in Še naprej za izboljšanje obratovalnega časa trgovin Med družabnim delom ponovoletnega klepeta je zbrane nagovoril tudi Sandi Bartol, sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije. Orisal je zlasti prizadevanja za izboljšanje pravilnika o obratovalnem času trgovin, ki je zdaj pisan na kožo trgovcem, ne pa pri njih zaposlenim delavcem. Po Bartolovih besedah se bo boj za boljše delovne razmere trgovskih delavk in delavcev letos nadaljeval. Če pri oblastnih organih v Sloveniji ne bo uspeha, bo SDTS to vprašanje internacionaliziral. na njihovi podlagi zahtevati spremembo zakona. To vprašanje je za vlado zelo občutljivo, saj bi morala drugje nadomestiti denar, ki ne bi pritekel v proračun. Če pa ZSSS ne bo uspešna po tej potiho treba udariti po mizi, je zaklju-čil Semolič. Izrazil je tudi prepričanje, da bo ZSSS pri tem uspešna. Glede zakona o delovnih razmerjih je Gregor Miklič najprej poudaril, da želi ZSSS vanj vgraditi nekatere pravice, ki jih je delavcem pridobila s kolektivnim1 pogodbami. Gre za regres za letni dopust, odpravnine in številne druge regrese in dodatke. Kolektivne pogodbe so namreč premostile pravno praznino, kije nastala ob prehodu iz prejšnje socialistične ureditve v sedanji kapitalistični sistem, saj pri tem ni bila sprejeta vsa nova zakonodaja-Pri pogajanjih o vsebini novega zakona, ki potekajo zlasti med delodajalci in sindikati (vlada namreč sprejme vse, kar se le-ti dogovorijo), je odprtih še več večjih vprašanj. Med takšnimi so odpoved pogodbe o zaposlitvi, možnost sklepanja delovnega razmerja za določen čas ... V Evropi je za določen čas sklenjenih manj kot 14 odstotkov vseh pogodb o zaposlitvi, pri nas p3 precej več. Nove pogodbe se sklepajo večinoma za določen čas, i° daje problem še večji, tudi veri-žijo (podaljšujejo) jih. K Mikli; ču je pred dnevi prišla trgovka, k* ji je delodajalec pogodbo podaljšal že 21 -krat. Problem je tudi prevelik obseg nadurnega dela, ki ga delodajalci le delno prikazujejo v uradnih podatkih. Na pogajanjih je govor tudi ° tem, da kolektivne pogodbe nc smejo določati pravic zaposlenih na nižji ravni, kot predpisuje zakon. Delodajalci si prizadevaj0 za možnost, da bi čim več pravic zaposlenih urejali s splošnimi akti, sindikati pa so prepričani, da morajo kolektivne pogodbe ostati temelj urejanja pravic zaposlenih. Gregor Miklič se boji, da no' zakon o delovnih razmerjih leto* ne bo sprejet, čeprav bi ga zaposleni zelo potrebovali. Pogajanj3 so namreč prekinjena že več koj mesec dni, pogajalci so obdelal' manj kot tretjino besedila zakona. Ker so pogledi socialnih partnerjev na zakon zelo različni, d° skupnih rešitev ni lahko priti. Sicer pa delodajalci menda neuradno govorijo, da novi zakon n6 sme biti rdeče barve, v tej barv' je lahko le ovitek. Franček Kavčič Sindikat VIR se bo odločal o splošni stavki Izvršni odbor Sindikata VIR bo v četrtek, 20. januarja, obravnaval sklep vlade, s katerim je zavrnila predlog sprememb in »polnitev Kolektivne pogod-e za dejavnost vzgoje in izo-fnževanja v RS, ki sta ga pripravila oba reprezentativna sindikata. Kot nam je povedal sekret; Sindikata VIR Bojan Hribar, b •zvršni odbor zanesljivo obse 1 ravnanje vlade, saj je sind at za njen sklep o predlog sprememb in dopolnitev Kole! bvne pogodbe za dejavno: si čustev javnega ob' soanja. Nata način je vladaj azala podcenjevalni odnos tu o obeh reprezentativnih sin vat0v k°t tudi do reševanja vp sanj, ki ..... ‘ "1Vo zavrnil vladne očem P ače v vzgoji in izobražev ne Zaostajajo za plačan drugih dejavnostih, saj iz statističnih podatkov izhaja, da so z izjemo visokega šolstva vsi segmenti vzgoje in izobraževanja pri rasti bruto plač lani zaostajali tako za državnim povprečjem kot tudi za večino javnih služb. Predlani pa je v vzgoji in izobraževanju prišlo celo do realnega padca plač. Popolnoma nesprejemljiva je tudi vladna ugotovitev, daje primerjava plač v vzgoji in izobraževanju s plačami sodnikov neprimerna. Vladaje namreč junija 1998 z obema sindikatoma podpisala dogovor, po katerem je treba plače visokošolskih učiteljev uskladiti s plačami zdravnikov in sodnikov. Ker je vlada svoji pogajalski skupini naložila, da se sme pogajati le o tistih spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe, ki se ne nanašajo na plače, bo izvršni odbor republiškemu odboru Sindikata VIR zelo verjetno predlagal glasovanje o splošni stavki zaposlenih v de- pravni Svetovalec Lučka Bohm, svetovalka predsedstva ZSSS Dodana doba in malusi Vprašanje: Rodil sem se 19. 8. 1946. Marca letos bom dopolnil 35 let delovne dobe. Osemnajst mesecev sem služil vojaški rok. Kdaj se bom lahko upokojil? Odgovor: Stari ste 53 le ^ITIUte sk°raj 35 let delovne ^ Poko j iti se ne morete p letom starosti. Toliko bc l'ar* 19. 8. 2004. Takrat bc ,^el' že 39 let in 5 mesecev ovne dobe. Na račun 1,5 leta jakega roka ste upravičeni dc tj. lrr|enovane dodane dobe. V ?e vam ta v prehodnem ' bju> ki traja do leta 2013, j lahlVa le Postopoma. V letu 2( se _ zato računate na le 4,5 r j„La dodane dobe. Naj verjet sk, konec oktobra 2004 že zb doh 40 let delovne in dod; da to heiuSe lahko upokojili. ja D| bila, po mojem, najv ^neumnost. V letu2004bo ec Za moške polna starost z šala že 60 let in 6 mesecev. Zaradi borih 4,5 meseca dodane dobe bi namreč zapravili bonitete, ki vam jih prinese čista delovna doba (v kateri ni dodane in dokupljene dobe). Zaradi upokojitve pred polno starostjo bi bila namreč vaša pokojnina na račun malusov do smrti vsak mesec nižja kar za 8,61 odstotka! To znese na leto eno celo pokojnino manj! Zato bi jaz na vašem mestu raje delala do marca 2005 in si na ta način prislužila polno delovno dobo in nezmanjšano pokojnino. Čista polna delovna doba vas namreč zaradi dogovora o pokojninski reformi, ki smo ga sindikati podpisali z vlado aprila 1999, reši malusov! javnosti vzgoje in izobraževa- logu sprememb in dopolnitev nja. Kolektivne pogodbe za dejav- Osnovna stavkovna zahteva, nost vzgoje in izobraževanja v naslovljena na vlado, bo zače- RS. tek pogajanj o celotnem pred- F- K- Sindikalna lista Januar 2000 Gospodarske dejavnosti Javni sektor" (temelj je SKP za gospodarstvo) (nekdanje negospodarstvo) Prvi del SIT SIT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 3.869,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 1.933,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.347,00 2. Kilometrina (od 26. 11. 1999 dalje) 40,11 40,11 3. Ločeno življenje 69.612,00 56.473,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1.1. 2000) - po SKPGD (na delovni dan)" 572,00 572,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 55.846,00 47.430,00 - za 20 let 83.769,00 71.144,00 - za 30 let 111.692,00 94.859,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 348.060,00 524.685,00 oziroma dve plači delavca. oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči - po SKPD - ob smrti delavca 104.418,00 94.859,00 - ob smrti v ožji družini 52.209,00 - 4. Minimalna plača (od 1. 1.2000) 74.262,00 74.262,00 5. Zajamčena plača 40.941,00 40.941,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 102.000,00 - ali največ 122.427,00 107.712,00 (70 % povprečne slovenske plače) 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. Strokovna slulba ZSSS Avtobusi iz bivšega Tama za Certus Podjetje MPP Razvoj, ki posluje na lokaciji Tama v stečaju, je za mariborsko avtobusno podjetje Certus skupaj s podjetjema MPP Gonila in MPP Karoserija izdelalo tri sodobno opremljene 35-sedežne avtobuse. Pred dnevi sojih predali naročniku. Cena 9,3 metra dolgega avtobusa, ki ustreza vsem evropskim ekološkim in drugim standardom in predpisom, je okoli 25 milijonov tolarjev. V podjetju MPP Razvoj, v katerem je zaposlenih 45 delavcev, so omenjeni tip avtobusov razvili sami. V zadnjem letu so jih izdelali in prodali deset. Še letos naj bi v podjetju MPP Razvoj uvedli serijsko proizvodnjo teh avtobusov in jih do konca leta proizvedli okoli sto. Izkušnje iz dela svetov delavcev Ustanovitev sveta delavcev se delavcem obrestuje! V številnih podjetjih, kjer so na pobudo sindikatov delavci že izvolili svete delavcev, so se le-ti uveljavili kot učinkovit organ za zaščito delavskih pravic in interesov. Kako pa sveti delavcev praktično delujejo in kakšen vpliv na upravljanje imajo? Kolikokrat se sestajajo? Katera vprašanja in gradiva obravnavajo na svojih sejah? Kako sodelujejo s sindikatom? Ali uprave podjetij njihove predloge, mnenja in pobude upoštevajo? Za odgovore na ta in še nekatera druga vprašanja smo zaprosili predsednike svetov delavcev v nekaterih slovenskih podjetjih. Njihove izkušnje so lahko poučne in dragocene tudi za delavske predstavnike v drugih podjetjih, zlasti pa v tistih, kjer svetov delavcev še sploh nimajo. Morda jih lahko k temu, da bodo v svojem podjetju dali pobudo za izvolitev sveta delavcev, spodbudijo ravno pozitivne izkušnje, ki jih imajo z delovanjem omenjenih organov delavskega soupravljanja v drugih podjetjih. Tomaž Oblak, IMP Klima Montaža -Ljubljana: V našem podjetju, ki sodi med manjša, je zaposlenih samo okoli IGO delavcev, zato tudi svet delavcev ni posebej številčen. V njem smo trije člani. Svet delavcev je nastal na pobudo sindikata delavcev gradbenih dejavnosti v našem podjetju, pri njegovi ustanovitvi pa nam je po strokovni plati pomagal tudi sekretar območnega odbora omenjenega sindikata Jože Boben. Svet delavcev deluje že več kot leto dni. Na začetku nam ni bilo lahko, saj nismo imeli nobenih izkušenj, pa tudi zgledovati se nismo imeli po kom, poleg tega uprava ni imela ravno pozitivnega odnosa do sveta delavcev. Prvi predsednik tega organa je zamenjal celo službo. Zadnje čase se razmere izboljšujejo, saj tudi člani sveta delavcev čedalje bolje poznamo svoje naloge, pa tudi pravice, pristojnosti in obveznosti. V veliko oporo pri našem delu nam je sindikat, s katerim sodelujemo zelo dobro. Če ne bi bilo tako, bi bilo članom sveta delavcev še veliko težje. Tudi sodelovanje z vodstvom podjetja se izboljšuje, saj pripravljamo par-ticipacijski dogovor. V našem podjetju tudi ekonomski položaj delavcev ni rožnat, saj smo del leta delavci po dogovoru prejemali nižje plače. Veliko dela in nizke plače rojevajo med delavci nezadovoljstvo. V takšnih pogojih svetu delavcev ni lahko delovati, vendar pa se nam delavcem to, da ga imamo, obrestuje. Sedaj lahko bolj učinkovito branimo svoje pravice. Peter Hruškovnjak, predsednik sveta delavcev v Muri iz Murske Sobote: V Muri, kjer je zaposlenih blizu 6000 delavcev, imamo z delovanjem sveta delavcev že skoraj štiriletne izkušnje. Februarja bo letos iztekel mandat članom prvega sveta delavcev, ki smo ga delavci Mure izvolili leta 1996. Pobudo za ustanovitev sveta delavcev je dal sindikat tekstilne in usnjarskopre-delovalne industrije v podjetju, po izvolitvi in konstituiranju pa je začel svet delavcev samostojno delovati. Ker je bil naš svet delavcev med prvimi v Sloveniji, se nismo imeli kje zgledavati, kako naj delamo, pač pa smo morali sami orati ledino. Pri tem so svetu delavcev pomagale strokovne službe podjetja, v veliko pomoč pa nam je bilo tudi zelo dobro sodelovanje s sindikatom. Velikokrat smo se skupaj posvetovali tudi trije partnerji: predstavniki uprave, sveta delavcev in sindikata. Seje sveta delavcev imamo skoraj vsak mesec, odvisno seveda od delovnega koledarja. Na sejah povprečno obravnavamo okoli šest točk dnevnega reda, seje pa praviloma trajajo okoli tri ure. Na vsaki seji obravnavamo poslovne rezultate. Na seje vabimo tudi predstavnike sindikata in uprave. Uprava je veliko pobud sveta delavcev vzela resno. Težave pa v tako velikem kolektivu, kot je Mura, nastajajo pri komuniciranju sveta delavcev z vsemi delavci, saj je soupravljavec vsak zaposleni. Zato mora biti tudi vsak obveščen o delovanju najvišjega delavskega organa v podjetju. Peter Kobal, predsednik sveta delavcev v delniški družbi Gorenje: Ker se je Gorenje relativno pozno olastninilo, deluje svet delavcev v naši delniški družbi šele nekaj več kot dve leti. Pobudo za ustanovitev sveta delavcev je dal sindikat kovinske in elektroindustrije v družbi. Pri nas se kontinuiteta med delavskim svetom in svetom delavcev sploh ni prekinila. To je tudi posledica želje uprave, da ne bi prekinila kontaktov z zaposlenimi. Zaradi že omenjene kontinuitete naš svet delavcev ni začel delati za prazno mizo, seveda pa smo morali vsebino dela prilagoditi zakonu o soupravljanju. Že člani delavskega sveta so se temeljito seznanili z zakonom o soupravljanju. Seje sveta delavcev v delniški družbi Gorenje, ta ima okoli 4300 delavcev, imamo običajno enkrat na mesec. V povprečju obravnavamo na vsaki seji pet do šest točk dnevnega reda, seje pa trajajo dve do tri ure. Vse, kar bi bilo več, bi bilo za takšen organ, kot je svet delavcev, nesmiselno. Redno na sejah sveta delavcev obravnavamo poslovne rezultate, dvakrat na leto pretresemo stanje na področju varnosti in zdravja pri delu, eno sejo posvetimo planu za naslednje leto, obravnavamo pa tudi druga najpomembnejša vprašanja. Na vseh sejah sodelujejo predstavniki uprave, razen kadar jih ne povabimo, ker želimo biti sami. Odnosi z upravo so korektni in reči moram, da uprava predloge in pobude sveta delavcev upošteva. Tako kot v vseh podjetjih, kjer je veliko zaposlenih, imamo tudi pri nas težave s sistemom obveščanja delavcev, saj je članov sveta delavcev relativno malo, zaposlenih pa veliko. Miro Tepina, predsednik sveta delavcev v Exo-termu iz Kranja: Svet delavcev smo na pobudo sindikata v podjetju oblikovali pred štirimi leti, v njem pa je pet članov. Naš svet delavcev je začel svoje delo iz nič, zato je bilo zelo težko. Za nas je bilo vse novo. Čeprav nam je vodstvo podjetja po svoje pomagalo, je bil začetek zares težak. Največ strokovne pomoči smo dobili preko Studia Participatis. Pri tem je treba upoštevati, da smo morali na začetku pripraviti še vse splošne akte. Tako smo potrebovali skoraj dve leti, da smo uredili vse potrebno za normalno delovanje. Svet delavcev v našem podjetju se sestaja enkrat na dva meseca. Razpravljamo o poslovanju, o načrtih podjetja in drugih bistvenih vprašanjih. Gradiva za seje pripravlja uprava. Svet delavcev dobro sodeluje s sindikatom, pa tudi uprava naše predloge upošteva. Bogdan Godnič, predsednik območne organizacije ZSSS Vipavska dolina, je prejšnjo sredo ob 12. uri začel gladovno stavko. Končal jo je v soboto ob 16. uri - trajala je torej 76 ur. V sklep o začetku stavke je med drugim zapisal, da bo skušal z njo doseči odstop treh predstavnikov kapitala v nadzornem svetu Agroinda. Po koncu stavke je svoje ravnanje pojasnil takole: Ker so se lastniki večinskega deleža lastnikov Agroindovih delnic dogovorili o novi sestavi nadzornega sveta, s katero se strinjam, menim, da sem dosegel glavni cilj. Prepričan sem tudi, da bodo lastniki Agroinda razčistili s sedanjimi člani nadzornega sveta, ki še nočejo odstopiti. Prepričan sem tudi, da bodo ra-z.umni ljudje naredili vse za rešitev Agroin-a, tako v interesu zaposlenih kot tudi v interesu kmetov. Zaradi vsega tega lahko preneham gladovno stavkati in se posvetim rednemu sindikalnemu delu.” Z Godničem smo se pogovarjali takoj po prenehanju gladovne stavke. Naj omenimo, (a N takrat še čakal na izid pogovorov med predsednikom Zadružne zveze Slovenije Peroni Vriskom in tremi člani nadzornega sveta g'runda, ki naj bi odstopili ter tako omogočili reševanje zapleta med kmeti, organiziranimi veh zadrugah, in upravo Agroinda, ki jo v°di Igor Blažina, bivši direktor Kmetijske zadruge Vipava. Godnič je posebej za naše glasilo povedal: Za to skrajno obliko boja sem se odločil zuradi tega, ker se problemi med Agroindom ln kmetijsko zadrugo niso od aprila, ko so na-1’tuli, premaknili niti za milimeter. Zapleti so tuko veliki, da ogrožajo Agroind in 300 v njem zaposlenih delavcev. Čeprav ne vem, ali sem Prava oseba za gladovno stavko, sem v sebi čutil, da moram nekaj narediti. Upam, da sem vtem dejanjem vsaj malo prispeval k hitrejšemu reševanju zapleta. Dosegel glavni cilj Bogdan Godnič končal gladovno stavko. V Agroindu je zatajila tudi pravna država, saj sodišče razsoja veliko prepočasi. Spor o tem, kdo je legitimen direktor in predstavnik kapitala v kmetijski zadrugi, se vleče že od aprila, ko je Blažina prišel za direktorja Agroinda. Peščica ljudi lahko manipulira z zakonitostjo, kot se ji zahoče. Nekaj kolegov meje pozvalo k prekinitvi gladovne stavke, ker menijo, da naj na ta način ne ogrožam svojega zdravja in naj se raje posvetim drugim oblikam boja za interese delavcev. Do takega razmišljanja imajo pravico, jaz sem razmišljal drugače in se tudi sam odločil za tako obliko protesta. Če so pripravljeni pomagati rešiti zaplet, naj pridejo sem in res pomagajo. Vem, da nekateri menijo, da gladovna stavka ni prvi način sindikalnega boja, vendar kritike niso prišle do mene. Zahvaljujem pa se vsem, ki so mi poslali telegrame podpore in izrazili dobre želje. Spodbudne telegrame sem prejel od več kolegov iz Slovenije in iz Italije. Med gladovno stavko so me obiskali Dušan Semolič, Rajko Lesjak, Jovo Labanac, Lojze Raško a Včeraj me je hotel obiskati Igor Blažina, vendar ga kmečke straže niso pustile k meni. Danes je prišel Peter Vresk in z njim Peter Kranvogel, podpredsednik kmečkega sindikata. Ko sem odločitev o skrajni obliki boja na zboru sporočil delavcem Agroinda, sem jih prosil naj vestno opravljajo svoje delo, da škoda, povzročena podjetju ne bo še večja. Kolega iz Agroinda, predsednik sindikata Bojan Marc in podpredsednik sveta delavcev Marko Fajdiga, sta mi ves čas stala ob strani, precej časa sta mi tudi delala družbo. Med stavko so me obiskovali tudi številni prijatelji in me spodbujali, naj vzdržim. V službi sem za čas stavke vzel dopust. Sodelavci so me večkrat obiskali, direktor Bojan Škrlj seje vsak dan zanimal za moje počutje. Po več kot treh dneh gladovne stavke, med katero sem užival le vodo, se počutim odlično. Za to se moram zahvaliti tudi mojemu zdravniku Bojanu Vidicu, s katerim sem bil ves čas v stiku.” Franček Kavčič Svet delavcev tako uresničuje naloge, ki jih lrna P° zakonu o soupravljanju. Iskra Ivan, predsednik sveta delavcev v Ter-I^ah Čatež: V na-Sem podjetju, kjer Je --SO zaposlenih, 'mamo svet delav- cev že Štiri leta, v njem Pa je 12 čla-nov. Tri predstav-nJke imamo delav-Cl tudi v nadzornem svetu. Bili med prvimi Unjetji v Sloveniji, ki so imela svet delav-diV °^u0o za njegovo ustanovitev je dal sin-at v podjetju. Delati smo začeli sami in se ■trudili, kar pomeni, da smo veliko časa -bdi za učenje. Da seje delo uteklo, smo mor i °Va**. s*5? a. > 0 perspektivah slovenskih industrijskih delavcev je potreben pogovor enakopravnih socialnih partnerjev Nadaljevanje s 3. strani razvojne družbe v dokapitalizacijo te dejavnosti se 30 milijonov mark. Z Antonom Rozmanom pa seje strinjal, daje država zelo pozno začela pomagati čevljarski industriji. Pri tem je 0 real lastnike podjetij, da so se slabo odzivali na vladina prizadevanja. Strinjal seje tudi s tr-ltvlJ0> da letošnji proračun še ni razvojno naravnan, saj ima ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ki se ukvarja z zelo konkretnimi gospodarskimi vprašanji, na voljo samo dva odstotka sredstev proračuna. Kako lahko država pomaga industriji pri raz-V®JU’ da bi pri tem kršila določila Evropske unije? Država lahko pomaga industriji pri razvojnih projektih, pri izobraževanju kadrov 1,1 Podobno. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je pripravilo razvojni program slovenske industrije s poudarkom na prilagod-Jivosti le-te globalni konkurenčnosti, je omenil yUs,ar m dodal, daje izobraževanje tako nezaposlenih kot zaposlenih, tudi menedžerjev, na ()(] osnov programa. Študij bi bilo treba P1'1 Jagodi ti potrebam po doseganju mednaro-ne Konkurenčnosti in država bi morala pri om sodelovati. Seveda je pot izobraževanja o ga in vmes se bodo še zgodili Litostroji, ‘ami, Metalne, železarne itd. Ni pa dobro od Podjetij v stiski dvigniti roke, kajti prav v vsa-em je moč ohraniti zdravo jedro. Samosto-razvoj marsikaterega podjetja ne bo mo-m°x’ vZat0 se bomo morali v Sloveniji hočeš ^°oeš sprijazniti s strateškimi tujimi partnerji, r l/k VU sP0dbujala partnerstva, pri kate-‘. _ v Prvem planu dolgoročni, razvojni in-njrcs- O zahtevah Evropske unije, naj Slove-Ju (kot tudi druge tranzicijske države) zmanjša obseg železarstva, pa je Šuštar dejal, da sa-in r ^ tC Pojavnosti na tak način ni mogoča re sV6 trc^a Uniji jasno razložiti, daje inte-(S Slovenije ohraniti železarstvo, povečati nje-fc)Vo dodano vrednost na zaposlenega in mu Ugotoviti tržni delež. Janez Drobnič, podsekretar na ministrst-ud Za, °’ družino in socialne zadeve, je po-aril dobre rezultate dosedanjega socialne-P*"«Wva m P°dal> da ministrstva vse bolj c: e|aJejo pri reševanju gospodarskih in so-hodnih vprašanj. Posebej je poudaril, daje pribe n°St 'S'ovcnijc v znanju, saj drugih omem-ževVredn'h v‘rov nima, in daje treba izobražuj11 posvetiti vso pozornost, so ,.rt Vodovnik je Drobniču odgovoril, da pens’n.P'Kati pripravljeni zbirati denar za šti-'Je’ in spomnil na obljubo ministrice za nistP°darske dejavnosti Tee Petrin, da bo mi-rstVo k vsakemu sindikalnemu tolarju za st,Pendije primaknilo dva. p0'v°*ef Kočevar, bilje prvi razpravljavec,je v cel*’ da zna^a delež kovinske industrije stot, °tnem gospodarstvu v Beli krajini 38 od-stotk°V’ de*ez tekstilne industrije pa 28 odri^ Zato je za Belokrajnce še kako po-btik n°’ da drzava s svojo ekonomsko po-0 Zagotovi ustrezne pogoje za poslovanje v delovno intenzivnih panogah gospodarstva. “Ukinjanje delovno intenzivne industrije bi pomenilo za Belo krajino pogreb!” Belokrajnci pa so ogorčeni tudi zaradi tega, ker država z ustreznimi meddržavnimi sporazumi s Hrvaško še ni uredila problemov ob naši južni meji. Predlagal je, naj konferenca terja takojšen sprejem sporazuma o obmejnem sodelovanju, ki je že v parlamentu. Ob njem pa naj ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve skupaj s hrvaškimi državnimi organi pripravi sporazum, ki bo povečal možnosti za zaposlovanje oziroma za prost pretok ljudi na maloobmejnem območju. Marjan Ferčec je opozoril na neugodne pogoje gospodarjenja v lesarstvu. Tako kot podjetja v drugih delovno intenzivnih panogah imajo tudi lesarske družbe, ki sodijo med velike izvoznike, največ problemov z neustrezno monetarno politiko, z obdavčevanjem prvega prometa z lesom, s podkapitaliziranostjo, z dragimi krediti za investicije, s carinami in s konkurenco na sivem trgu. “Od začetka tranzicije do danes so se v Mariboru in Podravju sesula vsa večja podjetja,” je dejal Branko Medik. Zato je regija izgubila skoraj polovico delovnih mest, več kot 30.000 delavcev pa je še vedno brezposelnih. Naj večji problem pa je, da Slovenija nima strategije gospodarskega razvoja. Zato tudi podjetniki in delavci ne vedo, v katero panogo bi se preusmerili. Medik je govoril tudi o problemih varstva pri delu ter izrazil prepričanje, da so inšpekcijske službe preveč tolerantne do kršiteljev. Miloš TVampuž je govoril o problemih, s katerimi se srečujejo delavci v mesnopredelovalni industriji. Za prodor slovenske mesnopredelovalne industrije na tržišče Evropske unije je nujno organizacijsko, tehnološko, tržno in tudi kapitalsko povezovanje med podjetji. Samo takšno povezovanje bo omogočalo združevanje kapitala in znanja, brez česar naša podjetja ne bodo kos tuji konkurenci. Procesi povezovanja ne bi smeli vplivati na zmanjševanje števila zaposlenih v panogi, temveč bi morali povečati socialno varnost 6.000 delavkam in delavcem v mesnopredelovalni dejavnosti. “Zanimivo je, da vsi - od vlade do delodajalskih organizacij in sindikatov - trdimo, da smo storili vse, razmere v industriji pa so blago rečeno zaskrbljujoče,” je dejala Danica Mer-lin. Zanimivo je tudi, da takrat, ko hočejo višje plače zdravniki ali učitelji, nihče iz gospodarstva nič ne reče. Ko hočejo v kakšni tekstilni tovarni dvigniti najnižje plače za tisoč ali dva tisoč tolarjev, pa se takoj oglasijo predstavniki delodajalskih organizacij in gospodarske zbornice z opozorilom, češ da bo naša industrija zaradi nekonkurenčnosti propadla. Mer-linova je opozorila tudi na to, da še nihče ni bil ustrezno kaznovan zaradi kršitev delovnopravne zakonodaje ali kolektivnih pogodb. Zavzela pa seje tudi za ustreznejši položaj delavk v industriji, ki jim je treba zagotoviti, da jih zaradi spola delodajalci ne bodo diskriminirali. O problemih, ki pestijo tekstilne delavce v Podravju, je govoril Alojz Kladnik. Na tem območju je bilo v zadnjem desetletju 177 stečajev in prisilnih poravnav, od tega 23 v tekstilni in usnjarskopredelovalni industriji, število zaposlenih seje zmanjšalo od 10.000 na 3000. "Tekstilni delavci smo prizadeti in užaljeni, ker država ni znala ali hotela preprečiti stihijskega, nenačrtnega in samovoljnega ubijanja tekstila v Podravju, saj še vedno menimo, da vsi stečaji niso bili potrebni,” je dejal. Silvester Čotar je opozoril na probleme, s katerimi se srečuje celotna živilskoprede-lovalna industrija. Po njegovem mnenju naša podjetja še niso pripravljena na konkurenčni bolj v Evropski uniji. Nanj pa se tudi ne morejo ustrezno pripraviti, saj njihova akumulacija odteka drugam - tudi v trgovska podjetja. Rakova rana naše živilskopredelovalne industrije pa je njena razdrobljenost. Čotar je predlagal, da bi tudi za razmere v živilsko-prcdelovalni industriji, ki trenutno sodi pod ministrstvo za kmetijstvo, skrbelo ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Jože Turki seje zavzel za nadaljnje sodelovanje industrijskih sindikatov, saj lahko s skupnimi napori dosežejo več. Od pristojnih v državi je terjal, naj čim prej pripravijo strategijo razvoja, zlasti regionalnega. Podjetjem, ki so potrebna prestrukturiranja, mora država pomagati najti novo pot. Industrije ni mogoče reševati samo na delavskih plečih. Če denimo v nekaterih naših podjetjih ne bi za 40 odstotkov zaostali za rastjo plač, teh podjetij ne bi več bilo, vsi skupaj pa bi se prestrukturirali v reveže. Vlada zato mora pomagati pri prestrukturiranju podjetij. O tujih vlaganjih je na konferenci govoril Jože Miklič. Opozoril je, da so v podjetjih, ki so v lasti tujcev, plače večje, saj je tudi produktivnost dela večja. Pri tujih naložbah pa obstajajo tudi določene nevarnosti (ekološka oporečnost tehnologij, tuji vodilni kadri, razvojna jedra v tujini, slabši odnos do okolja, odliv dobička iz države itd.), ki se jim je mogoče s pametnimi pogajanji izogniti. Vsekakor pa ni utemeljenih razlogov za negativističen odnos do tujih naložb, ki nam lahko pomagajo izvleči gospodarstvo iz krize. Vendar pa se naše prednosti v primerjavi s tranzicijskimi državami zmanjšujejo, zato je zadnji trenutek za ukrepanje. Po razpravi so udeleženci konference sprejeli vrsto sklepov oziroma zahtev. Peter Ti-mošenko pa je predlagal, naj tisti v vladi, ki zahtev industrijskih sindikatov nočejo ali ne znajo uresničiti, raje odstopijo. Če pristojni zahtev ne bodo uresničili, bodo industrijski sindikati z uporabo različnih oblik sindikalnega boja pokazali, kakšna je moč združenih sindikatov industrije Slovenije. Poročali: F. K., B. R. in T. K. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije organizira izobraževalna seminarja Sindikati in vključevanje v EU Cilji: - spoznavanje osnovne strukture EU in kako te prispevajo k razvoju evropske socialne politike; - razumevanje mednarodnega sodelovanja sindikalnih organizacij in njihov vpliv na odločanje na evropski ravni; - spoznavanje možnosti vplivanja sindikatov na razvoj gospodarske in socialne politike na ravni podjetja, države in EU; - spoznavanje načina vključevanja Slovenije v EU in možnosti sindikalnega vplivanja. Seminar priporočamo: funkcionarjem in strokovnim delavcem Zveze, sindikatov dejavnosti in območnih organizacij ZSSS ter sindikalnim zaupnikom in članom svetov delavcev. Seminar bo 10. februarja v Domu sindikatov v Ljubljani, Dalmatinova 4, sejna soba 16 v I. nadstropju. Od 9.00 do 13.15 ure - Organi EU, organizacije sindikatov, organizacije delodajalcev - Socialni dialog v EU (pravne podlage, postopek sprejemanja zakonodaje EU in sodelovanje Evropske konfederacije sindikatov in evropskih panožnih zvez pri tem, socialno partnerstvo - delodajalci in sindikati) - Evropski socialni model - Obveščanje in posvetovanje z delavci v evropski družbi in podružnicah - Evropski sporazum Slovenije - podlaga za njen proces pridruževanja EU Predavateljica: Metka Roksandič, izvršna sekretarka v ZSSS Od 14.30 do 16.00 ure - Svetovne in evropske sindikalne organizacije - Nastanek Evropske konfederacije sindikatov (EKS) - Članstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v EKS - Organi EKS - Panožni sindikati in EKS - EKS in socialno partnerstvo Predavatelj: Pavle Vrhovec, izvršni sekretar v ZSSS Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkasneje do 2. februarja. Seminar bomo izvedli, če bo 18 prijav; če bo prijav več, bomo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar. Kotizacija na udeleženca je 7.000 SIT. Prijavnici za seminarje treba priložiti potrdilo o plačilu kotizacije. Kotizacijo nakažite na žiro račun Zveze svobodnih sindikatov Slovenije št. 50101-678-47511. Na virmanu pod namen nakazila pripišite “Seminar XVI., sklic na številko 24”. Dodatne informacije: Vanda Rešeta, tel. 061/13-41-238 in Jožica Anžel, tel. 061/13-41-239, faks: 061/13-34-279 ali 061/317-298. _________________ VANDA REŠETA, vodja izobraževanja pri ZSSS Prijavnica za seminar je bila objavljena v prejšnji številki Učinkovito soupravljanje (, , ....................... ............................... Cilj seminarja: - teoretična in praktična usposobitev članov svetov delavcev, - usposobitev sindikalnih zaupnikov za učinkovito delo sindikata na področju soupravljanja. Seminarje namenjen članom svetov delavcev in sindikalnim zaupnikom. Pogoj za udeležbo na seminarju je članstvo v enem od sindikatov, združenih v ZSSS. Seminar bo od 15. do 17. februarja 2000 v Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici, Gradnikova 1. V- -------y PROGRAM: Torek, 15. februarja od 9.00 do 13.45 ure Tema I: NAČIN IN STRATEGIJA DELOVANJA SVETA DELAVCEV Predavatelj: Milan Utroša, izvršni sekretar v ZSSS od 15.00 do 18.15 ure Tema II: VLOGA IN NALOGE SVETA DELAVCEV NA PODROČJU STATUSNIH IN KADROVSKIH ZADEV TER REŠEVANJA SPOROV Z DELODAJALCI Predavatelj: Gregor Miklič, izvršni sekretar v ZSSS Sreda, 16. februarja od 9.00 do 12.15 ure Tema III: SOUPRAVLJANJE DELAVCEV TER VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU Predavateljica: Lučka Bohm, svetovalka v ZSSS od 14.00 do 18.00 ure: Tema IV: KOLEKTIVNE POGODBE IN SOUPRAVLJANJE Predavateljica: Metka Roksandič, izvršna sekretarka v ZSSS Četrtek, 17. februarja od 9.00 do 13.00 ure: Tema V: VLOGA SVETA DELAVCEV NA PODROČJU PLAČ TER PRI OBRAVNAVI GOSPODARSKIH REZULTATOV DRUŽBE Predavateljica: Vekoslava Krašovec, sekretarka Območne organizacije ZSSS Podravje Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, p. p 97, najkasneje do 7. februarja 2000. Seminar bomo izvedli, če bo najmanj 20 prijav; če bo prijav več, bomo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar. Kotizacija, ki vključuje tudi obsežno strokovno gradivo, znaša 25.000 tolarjev na udeleženca. Prijavnici za seminar je treba priložiti tudi potrdilo o plačani kotizaciji. Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, št. 50101-678-47511. Na virmanu pod namen nakazila dodatno pripišite “Seminar II”, sklic na številko 07. Stroške seminarja za člane svetov delavcev krije, skladno z zakonom, delodajalec. Za udeležence, ki želijo biti nastanjeni v SIC Radovljica, je treba to navesti pod ustrezno rubriko v prijavnici. Stroški bivanja in prehrane se poravnajo v SIC (polni penzion v dvoposteljni sobi je 7.300 SIT). Dodatne informacije: Vanda Rešeta, telefon 061/13-41 -238 in Jožica Anžel, tel. 061/13-41-239 Faksi: 061/13-34-279 in 061/317-298. VANDA REŠETA, vodja izobraževanja pri ZSSS PRIJAVNICA za izobraževalni seminar UČINKOVITO SOUPRAVLJANJE, 15. do 17. februarja v SIC Radovljica Ime in priimek:.......................Datum rojstva:....... Izobrazba, stopnja izobrazbe:.............................. Naslov doma:............................................... Zaposlitev: naziv in naslov družbe:........................ Davčni zavezanec: DA NE Davčna številka:.............................. Delovno mesto:................................ Član sindikata dejavnosti Slovenije:.......... Član sveta delavcev: DA NE Funkcije v sindikatu družbe oz. zavoda:......... Predsednik sindikata družbe: DA NE Drugo (navedite):........................................... Telefonska številka: - doma:...........- v službi:.......... OPOMBA: . Med seminarjem bo udeleženec nastanjen v SIC Radovljica: DA Žig in podpis odgovorne os^ Datum: SOLIDARITI Delovno^ razmerje za določen čas Čeprav je sedanja praksa drugačna, velja zakonsko načelo, da se delovno razmerje praviloma sklepa za nedoločen čas. Delovno razmerje za določen cas se. lahko sklene le v primerih in pod pogoji, kijih določa 17. člen zakona o delovnih razmerjih. Najbolj značilni !n Pogosti so zlasti primeri, ko se de-ovno razmerje za določen čas sklene zaradi trajanja izvrševanja dela za o °cen čas, začasnega povečanja ob-^ega dela, čas opravljanja sezonske-ga dela in nadomeščanja začasno odsotnega delavca. Delovno razmeije za oločen čas preneha s potekom časa, Predvidenega za izvršitev dela, oziro-ma z dnem, ko se vrne odsotni dela-^ec, v vsakem primeru pa z datumom, močenim v pogodbi o zaposlitvi. Če s,e začasno odsotni delavec ne vrne na e*° 'n mu delovno razmerje preneha, oziroma če delo, za katero je bilo na temelju objave sklenjeno delovno razmerje za določen čas, izgubi naravo začasnosti, lahko delavec nadaljuje de-o v delovnem razmerju za nedoločen cas, če se tako sporazume z delodajalcem. Ce iz razlogov, ki so na strani delodajalca, delavec sklene delovno razmerje za določen čas v nasprotju z zakonom, ali če delavec ostane na c u tudi po času, ko bi mu moralo po Pogodbi o zaposlitvi delovno razmerje Pienehati, se šteje, daje delavec sklenil c ovno razmerje za nedoločen čas. omanjkljivost sedanje zakonodaji J? z ast' v tem, da se mora delavec osebno izpostaviti. Ob vsakokratnem lezakomtem podaljšanju delovnega zmerja za določen čas bi moral na-?* !?Ppdbijati vročeno pogodbo o Poshtvi, za kar se odloči le malo de-ft ,cev' Upajmo, da bo novi zakon o b °V"lh razmerjih, ko bo sprejet, iz-roč^Sa \ °'0zaj delavcev na tem pod-sov' Novi. zakon naj bi uvedel ča- dolonrnTjitev sklePanja pogodb za m cn ^as na največ tri leta, pri če-(jei nmesečna ali krajša prekinitev DomVne®a ra.zmerja v tem obdobju ne Ip, eni Prekinitve neprekinjenega tri-menef °bdobja. Praktično bi to polo^1 ° za vse delavce, ki se jim je de-Šev ? razmerje za določen čas podalj-sprej,? Za več kot tri leta, da bodo po jeti l mu nove zakonodaje morali pre-jim ! °8°dbe za nedoločen čas ali pa o Prenehalo delovno razmerje. inje pril FRANCOSKI SLIKAR i IMPRESIONIST, AVTOR SLIK GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 3 (20. 1. 2000): 1:......................................... 2: ........................................ 3:......................................... Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izrežite i" pošljite nalepljene na dopisniei na naslov: Zveza svobodnih sindikatov SlovC' nijc, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p.p. 97. Tudi tokrat je nagrada 50$ tolaijcv, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno številko. Upošteval' bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 31. januarja 20$ Pravilna rešitev gesel iz I. letošnje številke Nove Delavske enotnosti' 1. ZIMSKA IDILA. 2. SMUKA, 3. VRAGOLIJE, 4. SNEŽAK. Nagrado 50$ j tolarjev prejme Ivan Žohar, Pod smrekami 15, 3311 Šempeter.