PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 |63|
VARST VO 
NARAVE
Naravovarstvo in prostovoljstvo
Dušan Klenovšek
Planinskega društva Lisca 
Sevnica skupaj s posame-
zniki sosednjih društev ter 
zaposlenim v Kozjanskem 
parku ni preostalo drugega 
kot vsakoletno dežuranje 
v času cvetenja. Tudi v letu 
2016 je bilo tako. Najprej 
je bila na vrsti prepotreb-
na obnova lesene ograje, 
pri čemer je moči združilo 
dvajset prostovoljcev. Velika 
večina so bili seniorji po 
letih, a mladeniči po delovni 
vnemi. Še sami so bili prese -
nečeni nad obsegom opra-
vljenega dela. Bil je zadnji 
čas, saj smo že opazili prve 
cvetove spomladanskega 
svišča (malega encijana). 
Dežurali so od sredine 
aprila vse tja čez prvomaj-
ske praznike, mnogi kar po 
cel dan. Tudi Lado, ki sem 
ga obiskal. Vesel je bil, da je 
bilo tega dne precej obiska, 
obiskovalci pa so spošto-
vali "encijanove pravice". 
Za nekaj dni smo se jim pri -
družili tudi zaposleni iz Koz-
janskega parka. V trenutku 
pisanja prispevka še 
nimam zbranih poročil vseh 
varuhov, tako da ne morem 
zapisati zaključka. Upam 
pa, da se ne bodo uresničile 
napovedi lastnika zemljišča, 
ki je v preteklih letih opažal 
kršitve tudi po koncu 
cvetenja in največjega 
obiska ter kljub fizičnemu 
varovanju. 
Čeprav nekatere raziskave 
javnega mnenja govorijo v 
prid veliki naravovarstveni 
Prizadevni prostovoljci – varuhi 
Clusijevega svišča na Lovrencu
Foto: Dušan Klenovšek
ozaveščenosti Slovenk in 
Slovencev, pa se ta preveč-
krat izraža le na deklarativ-
ni ravni. V konkretnih situ-
acijah mnogokrat prevla-
dajo egoistični interesi, pri 
čemer so interesi Narave 
povsem prezrti. Nahajali-
šča na Lovrencu ne varujejo 
učinkovito ne odlok o zava-
rovanju, ne lesen plot, ne in -
formativne table. Potreben 
je (žal) fizični nadzor. In tu 
bi naravovarstveniki po 
službeni dolžnosti lahko 
le malo naredili brez pri-
zadevnih prostovoljcev. 
Za dobrobit encijanove 
modrine so pripravljeni več 
dni prostovoljno izvajati 
različne aktivnosti. Brez 
potnih stroškov in malice. 
Verjamem, da je taka večina 
vseh planink in planincev. 
In če sami ne utegnemo 
organizirano sodelova-
ti, lahko še vedno prispe-
vamo. Ko opazimo, da se v 
naravi dogajajo škodljive 
aktivnosti, o tem obvestimo 
znance, člane planinskih 
društev, zaposlene v parkih, 
inšpekcijo ali policijo. Če 
imamo fotoaparat, zadevo 
še dokumentirajmo. 
Poklicni naravovarstveniki 
bodo ob taki pomoči lahko 
precej učinkoviteje opravili 
svoje poslanstvo. m
 T
ema tokratne-
ga prispevka je 
povezana z nahaja-
liščem Clusijevega 
svišča na Lovrencu, nedaleč 
od Lisce. O tem botanič-
nem biseru v Posavskem 
hribovju sem pisal že pred 
leti (leta 2010 in 2012), 
tokrat pa več besed o pro-
stovoljstvu in varovanju 
narave na tej lokaciji.
Da je Clusijev svišč ( Gentiana 
clusii) eden od simbolov 
visokogorske cvetane, 
zavarovan, ve pravzaprav 
vsak ljubitelj gora. Nahaja-
lišče na Lovrencu je zaradi 
nizke nadmorske višine 
in redkosti, da leži izven 
alpskega prostora, zelo 
znano in obiskano. Žal pa 
sta kultura obiskovalcev 
in njihov odnos do kralje-
vsko modrih cvetov povsem 
nekraljevski. Mnogokrat 
slabši kot do kakšnega na-
dležnega vrtnega plevela. 
Mnogim obiskovalcem 
so cvetovi "dobri" za 
potešitev lažne potrebe po 
doživljanju lepega. Potrebe, 
ki se pogosto izrazi na 
povsem neetičen način. 
Obisk travnika s cvetočimi 
modrimi dragulji kar z av-
tomobilom ali motorjem, 
mendranje ob iskanju 
položajev za "dobro" foto-
grafijo, malica med modrimi 
preprogami ali celo na njih. 
Tisti, ki želijo za dlje časa 
ohraniti "dobre vibracije", 
pa naberejo še šopek ali ga 
celo izkopljejo. Za domači 
skalnjak ali pripravo alko-
holnega napitka. Razlike ni. 
Za encijan, seveda.
Planinski in naravovar-
stveni zanesenjaki so ob 
vseh teh pojavih ukrepali. 
Postavili so obvestilne in 
opozorilne table, zavaro-
vali območje kot botanični 
naravni spomenik, v nasle-
dnjem koraku so postavili 
lesen plot okoli celotnega 
nahajališča. Ni zadoščalo 
– kot tudi ne v podobnih 
primerih na nahajališčih ve-
likonočnice (Boletina, Boč). 
Zanesenjakom domačega