PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 |63| VARST VO NARAVE Naravovarstvo in prostovoljstvo Dušan Klenovšek Planinskega društva Lisca Sevnica skupaj s posame- zniki sosednjih društev ter zaposlenim v Kozjanskem parku ni preostalo drugega kot vsakoletno dežuranje v času cvetenja. Tudi v letu 2016 je bilo tako. Najprej je bila na vrsti prepotreb- na obnova lesene ograje, pri čemer je moči združilo dvajset prostovoljcev. Velika večina so bili seniorji po letih, a mladeniči po delovni vnemi. Še sami so bili prese - nečeni nad obsegom opra- vljenega dela. Bil je zadnji čas, saj smo že opazili prve cvetove spomladanskega svišča (malega encijana). Dežurali so od sredine aprila vse tja čez prvomaj- ske praznike, mnogi kar po cel dan. Tudi Lado, ki sem ga obiskal. Vesel je bil, da je bilo tega dne precej obiska, obiskovalci pa so spošto- vali "encijanove pravice". Za nekaj dni smo se jim pri - družili tudi zaposleni iz Koz- janskega parka. V trenutku pisanja prispevka še nimam zbranih poročil vseh varuhov, tako da ne morem zapisati zaključka. Upam pa, da se ne bodo uresničile napovedi lastnika zemljišča, ki je v preteklih letih opažal kršitve tudi po koncu cvetenja in največjega obiska ter kljub fizičnemu varovanju. Čeprav nekatere raziskave javnega mnenja govorijo v prid veliki naravovarstveni Prizadevni prostovoljci – varuhi Clusijevega svišča na Lovrencu Foto: Dušan Klenovšek ozaveščenosti Slovenk in Slovencev, pa se ta preveč- krat izraža le na deklarativ- ni ravni. V konkretnih situ- acijah mnogokrat prevla- dajo egoistični interesi, pri čemer so interesi Narave povsem prezrti. Nahajali- šča na Lovrencu ne varujejo učinkovito ne odlok o zava- rovanju, ne lesen plot, ne in - formativne table. Potreben je (žal) fizični nadzor. In tu bi naravovarstveniki po službeni dolžnosti lahko le malo naredili brez pri- zadevnih prostovoljcev. Za dobrobit encijanove modrine so pripravljeni več dni prostovoljno izvajati različne aktivnosti. Brez potnih stroškov in malice. Verjamem, da je taka večina vseh planink in planincev. In če sami ne utegnemo organizirano sodelova- ti, lahko še vedno prispe- vamo. Ko opazimo, da se v naravi dogajajo škodljive aktivnosti, o tem obvestimo znance, člane planinskih društev, zaposlene v parkih, inšpekcijo ali policijo. Če imamo fotoaparat, zadevo še dokumentirajmo. Poklicni naravovarstveniki bodo ob taki pomoči lahko precej učinkoviteje opravili svoje poslanstvo. m T ema tokratne- ga prispevka je povezana z nahaja- liščem Clusijevega svišča na Lovrencu, nedaleč od Lisce. O tem botanič- nem biseru v Posavskem hribovju sem pisal že pred leti (leta 2010 in 2012), tokrat pa več besed o pro- stovoljstvu in varovanju narave na tej lokaciji. Da je Clusijev svišč ( Gentiana clusii) eden od simbolov visokogorske cvetane, zavarovan, ve pravzaprav vsak ljubitelj gora. Nahaja- lišče na Lovrencu je zaradi nizke nadmorske višine in redkosti, da leži izven alpskega prostora, zelo znano in obiskano. Žal pa sta kultura obiskovalcev in njihov odnos do kralje- vsko modrih cvetov povsem nekraljevski. Mnogokrat slabši kot do kakšnega na- dležnega vrtnega plevela. Mnogim obiskovalcem so cvetovi "dobri" za potešitev lažne potrebe po doživljanju lepega. Potrebe, ki se pogosto izrazi na povsem neetičen način. Obisk travnika s cvetočimi modrimi dragulji kar z av- tomobilom ali motorjem, mendranje ob iskanju položajev za "dobro" foto- grafijo, malica med modrimi preprogami ali celo na njih. Tisti, ki želijo za dlje časa ohraniti "dobre vibracije", pa naberejo še šopek ali ga celo izkopljejo. Za domači skalnjak ali pripravo alko- holnega napitka. Razlike ni. Za encijan, seveda. Planinski in naravovar- stveni zanesenjaki so ob vseh teh pojavih ukrepali. Postavili so obvestilne in opozorilne table, zavaro- vali območje kot botanični naravni spomenik, v nasle- dnjem koraku so postavili lesen plot okoli celotnega nahajališča. Ni zadoščalo – kot tudi ne v podobnih primerih na nahajališčih ve- likonočnice (Boletina, Boč). Zanesenjakom domačega