ASO (LETO) XXIV. (18)
-No. (štev.) 17
BUENOS AIRES 29. aprila 1965
Ob 20-letnici 3. mufu
Johnson proti političnemu mešetarjenju v Vietnamu
GROMIKO V PARIZU
Preteklo nedeljo je prišel na šest- drugače, kakor večina zahodnih zavezana v Vietnamu je minuli teden kitajskega posega v vietnamsko vojno dnevni obisk v Pariz sovjetski zun. mi- pikov. Nikakor pa Francija ne name-
nister Gromiko. De Gaulle je zanj pri- rava stopiti na stran sovjetov, poudar-pravil državniški sprejem in najmanj jajo v Parizu.
eno konferenco. Ves ostali čas bo Gro- Pariški krogi menijo, da Gromika
-Slovenska narodna in politična zgodovina je bila dolga stoletja vezana na
Avstrijo. Ta slovenskemu narodu m bi- potekala kakor običajno: vrstili so se pa bodo ZDA takoj poslale v jugovzho-la naklonjena. Slovenci s svojim ozem- dnevni ameriški letalski napadi na Se- dno Azijo 300.000 ali več vojakov, ljem so bili napoti nemškemu prodira- verni Vietnam, komunistični gverilci pa v .	...	......	.
nju proti Jadranskemu morju m na so napadali južnovietnamske in ameri- j t jjSki J Times“ ki med dru :'liko imel razgovore s francoskim zun. tudi zanimajo podrobnosti De Gaullove Bližnji Vzhod. Zato so vsi nemški na- gke postojanke. Na ,0,beh strane]l ;S0	ministrom Couve de Murvillom.	-	----- - —- ’
gim pravi: „Vsekakor se ZDA nahajajo
črti za dosego nemških osvojevalnih imeli izgube v moštvu in materialu, ciljev vsebovali kruto zatiranje in raz- Severnem Vietnamu več, kakor v Juž-narodovanje Slovencev.	nem.
Preganjanje Slovencev je doseglo vi- Zanimivejši, kakor vojaški, pa je bil	.	„	,	. ,„ ,
šek v letih med prvo svetovno vojno politični razvoj okoli vietnamskega pro- u 1 mozno> (^a J® bll° Pr®dhodno P°-
ideje o „Evropi od Atlantika do Urala“
tik pred splošno vojno v Vietnamu, če- 0dkar Je bl1 leta 1960 v Parlzu m zlasti še vprašanje združitve Nerate, letala in ladje s0 že pripravljene in Hruscov na znanl Propadli konferenci cije v taki Evropi.
samo čakajo povelja preds. Johnsona. z. Elsenllow®rjem <vzrok spora: sestre- Ob sprejemu na pariškem letališču
litev ameriškega U—2 vohunskega le- Orly je francoski zun. minister Couve tala nad ZSSR), Moskva v Francijo še de Murville med drugim dejal Gromiku:
(1914—1918), ker so ravno- vojna leta blema. V ZDA se javno mnenje pod ra ' pritiskanekaterih zavezniških držav Ki P°slala nobenega svojega visokega „Je vrsta vprašanj, do katerih imata prav prišla avstnjsko-ogrskim oblastni- vplivom komunističnih agentov ali ko- ^ pa tkzvnevez^ihdržav, med “ega uradnika. Gromiko. je sedaj Francija in ZSSR mnogo interesov, to-
prvi in sicer na vabilo De Gaulla.
da na njih različno gledata.“
kom za radikalno izvedbo, načrta za u- ristnih budal v uredništvih ameriškega .. . ^	,	....	...
nicenje Slovencev. V tedanji stiski in časopisja vedno bolj nagiba k ideji po-	U 1 °™unls,;1®ne Jugoslavije, da
nesreči se je slovenski narod strnil v gajanja s komunisti v Vietnamu. Ljudje J	^ame/ ^TotoTn Z Gr0mikom !° sPlošnem svetovnem po- lišču pobožal francoski ponos, ko je
nepremagljivo silo po zaslugi političnih enostavno pozabljajo, da bi se ponovila ^ dotočil ameriški polftiko’do vLt iožaj'u’ vsekakor tudi -	------i— «------<»*--------■>--«.
'la naia “ta“ oiTSuäald °wojün sklepom VpraŠaniu’ na katero’ nasprotujočih mnenj. S tujimi obisko-
mož obeh vodilnih slovenskih demokrat- komedija iz leta 1954, ko je Francija ”Z® d°l0Žl1 amerlsko politiko do Viet-skih strank, t. j. katoliškega in liberal- izgubila vojno, dobili pa so jo komuni-
Francozi se nameravajo pogovarjati Gromiko pa je že na pariškem leta-Gromikom o splošnem svetovnem po- lišču pobožal francoski ponos, ko je ložaju, vsekakor tudi o vietnamskem premišljeno poudaril: „Francija in ZSSR Francija gleda' sta največji sili v Evropi.“
IZ TEDNA ¥ TEDIH
Dominikanskega predsednika Juana predsednik Guillermo Leon Valencia je
nega tabora. Pod vodstvom dr.	Kreka	sti, ko je Pariz, pod pritiskom Wa- , .	.
in dr. Korošca je tedaj slovenski	narod	shingtona in Londona ter lastne izčr-	VH C1. V „ aS^nf7toa''1 3e	°“vldno mocno
odločno izpovedal krivičnim avstrijskim	panosti moral sesti s komunisti za ze-	IlP° rp®zljlv’	J	članku	„Times“ nada-
oblastnikom, da še hoče otresti	avstro	leno mizo v Ženevi. Zahodnjaki na ti-	J,e oUS°tavlja’	da	tud* WlIsoaa> britan-	_ .   .----
-ogrskega suženjskega jarma in da ho- sti konferenci niso ničesar dobili, komu- ^Sa	pred®e( “!ka m botel spre- Boscha je pred 19 meseci zrušila vojska, tudi poudarjal, da komunistična stran-
ce odločati v bodoče sam o svoji lastni nisti pa so dobili Severni Vietnam. Ame- ‘i<T’ pozne;,e pa J® to storl1 odločno :3. j : baje v državni upravi nastavljal na ka, ki v Kolumbiji ni prepovedana, ker usodi. Tako je nastala Majniška dekla- riško zunanje ministrstvo je zato po-	za	tevo zun-	ministra Ruska, in zaklju-	vodilna mesta komuniste. Oblast je pre-	jo je po predsednikovem mnenju vedno
racija — Magna karta slovenske narod- gnalo svoj propagandni stroj v pogon	” rav	labko ie ugotoviti, da se	vzel triumvirat. Pred	dnevi ga je pa od-	bolje imeti na površju, kakor pa v podne svobode, kakor je dobila pravilno ter se pripravlja izdati novo „Belo knji- '?	° "sory obdal z zaveso, ker noce po- stavila skupina mlajših častnikov, ki zemlju, svoje člane tudi pošilja v libe-
oznako. In ker so bili tedanji slovenski go“ o važnosti vojne v Vietnamu za	oblskoval®ev ln ker s° v hoče pregnanega predsednika Boscha zo- ratoo in konservativno stranko z napolitani možje in cerkveni dostojan- svoboden obstoj ne samo jugovzhodne K<ä !.	1S.! .postab mocn° okcutljivi v pet spraviti v predsedniško palačo. Za menom in nalogo, da razkrajajo njune
stveniki soglasni v prepričanju, da je Azije, temveč ZDA in ostalega zahod- fV0?.1, polltlkl’ ® kat®r° segaj0 >čez Aa’ »sena je samo vojska v prestolnici, v vrste. Venezuelski notr. minister Gon-lzpolnitev slovenskih narodnih in poli- nega sveta. Eden največjih zagovorni- a” 1 ln Cez acl lk'	notranjosti republike pa ne. Prav tako zalo Barrios je pa izjavil, da so oblasti
tičnih teženj v avstro-ogrski monarhiji kov pogajanja s komunisti je znani se-	‘Središče političnega razvoja viet- s"a proti njegovi vrnitvi letalstvo in mer- v posameznih venezuelskih državah od-
nemogoča, je slovenski narod javno, iz- nator Fullbright, morda nevedno in zatd	namske krize	onstran železne zavese pa	narica. Bombardirali	sta prestolnico, jo	krile nove zarote, ki so jih pripravljali
povedal, da išče svojo osvoboditev izven toliko nevarnejše orodje Moskve znotraj	®e	minuli	teden premaknilo v Mos-	zasedli ter pregnali	od upornikov po-	komunisti za spremembo sedanjega u-
avstrijskega okvirja, v skupni državi z ameriškega senata. Takšne ljudi, kakor kvo- TJa je namreč prispela petčlanska stavljenega začasnega predsednika Ra- stavnega demokratskega sistema v dr-ostalimi južnoslovanskimi narodi.	je senator Fullbright, je zunanji mini- delegacija vietnamske komunistične tkzv. faela Molino Ureno, ki se je zatekel na žavi. Oblasti so tudi ugotovile, da so
Ni namen teh vrstic razpravljati o stor Rusk javno napadel, ko je na ča- Osvobodilne fronte, pod vodstvom Dang iumbijsko poslaništvo. Glavni povelj- komunisti skušali podkupiti nekatere položaju Slovencev v Jugoslaviji. Le to snikarski konferenci izjavil: „ Včasih Q«anh Minha. Ta organizacija je poli- nik vojske Salvador Mantas Guerrero ir hočemo, poudariti, ker hočemo biti pra- se čudim, kako morejo študirani ljudje tièna roka Vietcong*. Delegacijo je na poveljnik letalstva gen. Elias Wersen j vični, da smo Slovenci v Jugoslaviji vztrajno spregledovati povsem očividnamoskovskem letališču pričakal med dru- Wessin imata položaj v rokah ter bosta __	dejstva, liudie. nrJ lrsi+OT.iV,	— .•__ Simi tudi kit.aiski vplpnnainnilr ir M pa. Verietno začela, z odlnčupiaiTTi pSSmlorn
člane predsednikove osebne straže, da b.5 ubili predsednika Radia Leonija.
Am. predsednik Johnson ter pred-
kljub’ vsemu zapostavljanju dobili sko-	od katerih pričakujemo,	tadi kitajski veleposlanik v Mos- verjetno začela z odločnejšim čiščenjem sednik 'itaiyanske vlade Aldo Moro sta
2'G vse uv	o—X------- i -t	...	v	-	j	-	_	L’'-' laZiguvDim v JJCii möJ. U'UJUV 11Ü ÖKUÜ-
socialne ustanove, katerih nam Avstri- a ° naj “lls 1- ■■ Čudim se, kakšne po Ju 1 ’ a 1 ta ° poudaril kitaj- čilski socialisti in komunisti ne morejo no poročilo, v katerem z veseljem ugo-,	, ..j..,, j..- ;____«u nesmiselnosti govori in n to,-	«. sko navezanost na vietnamske Vnmnni- , . ..	..	J ............................ J	.
tiste kulturne, gospodarske in da bodo učili mladino, zlasti jo učili, kvi’ ki ìe Danfcr Quanh Minha pred vse- kom- elementov v državi.
po razgovorih v Beli hiši objavila skup-
ja nikdar ni hotela dati in nam jih tudi nesmiselnosti govorijo o tej vojni.“ sk° navezanost na vietnamske komuni-nikdar ne bi dala,' če bi bili po letu V vietnamski vojni so ZDA doslej s*e'	s'ovjetste; vladnih predstav-
1918 ostali še naprej pod njo. Slovenci preizkusile že več vrst novega orožja, mkov- Moskva pa je Dang Quanh Minhu na Koroškem nam za to nudijo zadosti medtem ko tkim. majhno atomsko orož- cbI’1'ubila’ da Se bodo sovjetski „prosto-
preboleti poraza, ki so ga doživeli pri tavljata istovetnost pogledov na sedanji predsedniških volitvah, nato pa tudi pri razvoj dogodkov v svetu. Italija povsem parlamentarnih volitvah. Zato na vse odobrava ameriško stališče v Vietnamu, načine rovarijo proti sedanji vladi kr- kJer ZDA branijo svobodo in mir. Prav
V	. . _ .	"	~	* L 'V	XT* ,	V , — _.	JJLUL1 lOCUČtUjl Viaui KI-	o v uuuuu m lllll. JTlclV
zgovornih dokazov.	1° se m bilo uporabljeno. Ameriško zu- zan-e za	e namu> ce o Vietcong §gapske demokracije in njenemu pred- tako sta oba predsednika enakih misli
Kakšen naj bi bil položaj Slovencev nanJ"e ministrstvo je pred dnevi v zvezi ”J6 zaPrasi ■	sedniku dr. Freiu ter ji skušajo delati ° nujnosti zgraditve združene Evrope
v Jugoslaviji in kako naj bi bila urejena s tem objavilo, da si pridržuje pravico Komunistična delegacija je ostala v vsemogoče ovire. Tako so v Santiagu v sktopu Atlantske obrambne skupnosti, ta država, da bi bila res domovina svo- lzblre uporabe različnih vrst orožja Moskvi kot stalno diplomatsko pred- poslali na ulice demonstrirat proti via- kl Je bistvene važnosti za obrambo mi-bodnih in zadovoljnih narodov, je izpo- lJ1oti vietnamskim komunistom; tudi stavništvo južnovietnamskih komunistič- di zaradi povišanja tarif na mestnih ru v svetu ter neobhoden element za vedal voditelj Slovencev dr. Anton Ko-p' avic° do uP°rabe atomskega orožja ne ldb gverilcev Vietconga ter jo je Mos- prevoznih sredstvih študente, žene in zavarovanje stabilnosti in ravnovesja v rosee dne 1. januarja 1933 v Slovenski dcvolujejo^ kratiti, zlasti ne, če bosta po- ;-va v tem svojstvu že priznala. Priča- otroke. Demonstracije proti Vladi so se svetu. Moro je tudi obljubil vso možno izjavi, s katero je tako jasno označil in v v°jno bodisi rdeča Kitajska bodisi kujejo, da bo zato Moskva v katerih koli v Čilski prestolnici ponavljale ves prej- pomoč Italije za gospodarski dvig La-določil slovenski narodni in politični Z:SSR- Vsekakor se bodo razmere v Viet- bodočih pogajanjih zahtevala, da bo mo- šnji teden. Razen demonstracij so mar- tinske Amerike.
program, kakor nihče pred njim in ne namu morale v kratkem obrniti ali v r£da hiti na njih prisotna tudi delega- ksisti s svojimi sindikati začeli orga- V New Yorku so 91 nnrila mmrc,
za njim.	. .v ^V^SZijl-~]-kak0r PredVMe- dja VietCOnga\	niZÌratÌ tUdi Stavke- P-dsednik -P- odprli Svltovno razlvo'. V slavnost!
Politično zrelost so Slovenci vnovič	ali pa v razširitev Glasilo kitajske KP, pekinški Ljud- blike dr. Frei je v nagovoru na narod nem sprevodu je bilo 4.000 ljudi z 31
potrdili med drugo svetovno vojno, t. j. sev. na	r«čja v Aziji. Iz ame- ski dnevnik pa je na uvodnem mestu obsodil nemire ter obtožil socialistično alegoričnimi vozili, igralo je pa 19 godb
v času sovražne okupacije in komuni- ljS 1 pris amse je v zadnjih dneh od- objavil, da „mora biti južnovietnamska in komunistično opozicijo, da bi rada V vatikanskem paviljonu je pole»- Mistične državljanske vojne. Oba sovraž- p u ° v®®je stevito ameriških vojaških republika uničena, iker je produkt ame- onemogočila sedanjo krščansko demo- chealangelove Pietà sedaj razstavljena nika, zunanji in notranji, sta naravnost ransportov proti Okinawi, ameriškem riškega imperializma. Potem bo mogo- kratsko vlado z neredi in zatrla svo- tudi tiara, s katero je bil kronan sed tekmovala v uničevanju slovenskega na- ° os em oporišču za azijsko operativno če ves Vietnam združiti. Med Vietnam- bodo ter demokratske ustanove v Čilu, papež Pavel VI. Tiaro je papež podaril roda, v pobijanju slovenskih ljudi in po r0?e ter se g°v°rito o zvišanju skim ljudstvom in ameriškimi napadalci Poudaril je, „da široko zasnovani mark- ameriškemu ljudstvu za njegovo ple-V uničevanju slovenskega zasebnega in ameriških oddelkov v Južnem Vietna- v tem oziru ne more biti nobenega kom- sistični načrt za zrušenje krščansko menitost s katero laiiša truliemV narodnega gospodarstva. V času te naj-	najmanj 50.000 mož. V slučaju promisa.“	v-	Kater° iajsa trplJenle Slr°-
večje nesreče in nevarnosti za slovenski ,	____
narod, so Slovenci znova potrdili, da najaveganejsa obljuba trdno sklenjenih najsvetlejše strani slovenske narodne in ne more premagati manjšina, ‘ki išče sodijo, da joi b0 v
-demokratske vlade ne bo uspel, kajti mašnim po svetu“. Po končani razstavi od ljudstva zakonito izvoljene oblasti — odprta bo ostala sedaj še 180 dni in
------- ------ *-	-	...	-	-	-	--------- ne more premagati manjšina, ‘ki išče sodijo, da jo bo v tem času obiskalo
znajo pravilno .odgovoriti na zahtevo swvensKin narodnih sil, da so priprav- politične zgodovine. Tedaj smo Slovenci samo maščevanja in neredov“. Predsed- nad 37 milijonov liudi — bodo nanoško velikega trenutka in časa. Znova so se ^ne na strani demokratičnih zavezni- v resnici imeli .občutek, da smo. državni nik dr. Frei je tudi naglasil, da so po- tiaro stalno hranili v baziliki Marinino možje slovenskih demokratičnih strank kov nadaljevati vojno do resnične zma- narod _	licijske oblasti od 26 aretiranih “dijaš- ga brezmadežnega spočetja v Washine-
zedinili na skupni narodni program in ge m Prvega osvobojenja od vsakega Proglasitev slovenske narodne države kih“ izgrednikov ugotovile, da sta bila tonu. ga z vso odločnostjo izpovedali vsemu llasdJ’a-	v federativno urejeni Jugoslaviji dne 3. samo 2 dijaka, vsi ostali so bili poslani
svetu. To se je zgodilo na seji sloven- Slovenski parlament dne 3. maja maja 1945 v Ljubljani je bila prav tako od drugod, skega parlamenta na Sokolskem Tabo- 194b Je bl1 najresnejši nastop politično izvršena v morju trpljenja. Med tujo
dne 3. maja 1945 v Ljubljani, na ka- zredega naroda. V krvavem siju svoje okupacijo in komunistično revolucijo.
V Beogradu je po dvanajstih letih Koča Popovič prenehal biti Titov zu-Kolumbijski predsednik Guillermo nanji minister. Za njegovega naslednika
teri je bila sprejeta zgodovinska slo- žrtve> neustrašeno, kljub novi poplavi Slovenski narod je v tistem usodnem ^» Valencia je izjavil, da s0 varnost- to bil določen biv. njegov _ pomočnik
vi<, nlllr. 1,1 J,, K _■ 1 _ *1	-, ..	. v,	,	np n.nl Cl C*f 1	rJ	1 t»	] Vi 2TKO M lllčPV.If» ln	ni 1 molroi Xn«n 4-i-t 7
ne oblasti pred časom odkrile v inozem- Marko Nikezič, ki je bil nekaj časa tudi stvu pripravljeno komunistično zaroto, Titov veleposlanik v ZDA.
Iz življenja im dogajanja v Argentini
venska narodna izjava o proglasitvi slo- nasilja, kljub izdajstvu, v zadnji uri, času, ko sta mu zunanji 'in notranji so venske narodne države kot sestavnega l,redno se za njim zaklenejo vrata ko- vražnik pripravljala narodno smrt, zno- . . dela federativno urejene Jugoslavije, in "«mistične ječe, z odločnim, dostojan- va z vso odločnostjo poudaril, da hoče kl Je imela namen umoriti najprej nje- Med Pakistanom in Indij,® je prišlo ustanovitev slovenske narodne vojske. Ovenim ponosom poudari svojo suve-	imeti svojo lastno	narodno, državo v	ga’, nato pa yenezuelskega predsednika	na področju Kuč do hudih oboroženih
Nuinost spreietia gorniih sklepov ie renost’ zabteva pravico, izpove svojo	svobodni skupnosti	z ostalimi jugoslo-	padla Leonija. Umor kolumbijskega	spopadov. Pakistanci so nastopali kar s
ted predsednik NO dr Joža Basai na V6r° Van3'0 in °,bljubi zvestobo do zad-	vanslkimi narodi.	predsednika je bil določen v prvih treh	tanki. Na obeh straneh je bilo več žrtev,
omenieni seji slov. parlamenta uteme- njega. diha’ do poslednje kaplje krvi v Po tej izpovedi	slovenskega naroda,	mesecih letošnjega leta, venezuelskega	Indijska vlada je odredila splošno mo-
ijeval z naslednjimi besedami: „čas nuj- b°JU m delu za resnično osvobojenje, do	se je nad slovensko domovino razgrnil	pa protl koncu te®a leta- Kolumbijski	bilizacijo.
no zahteva, da narod po svojih pred- p°P^n? Z”lag®'	..	_	mrak komunistične tiranije in reakcije,
stavnikih izrazi svojo voljo na zunaj in ^ ajniis a e ar^cija^ je nastala iv ki sta nad njo še danes. Narod mora	- „____________ _____^^______
znotraj in da okrepi svojo obrambo casu najveejega preganjanje in zatira- zaveti pod njima suženjsko brezpravnj	.	,
proti invaziji terorja in boljševizma, ki BJa Slovencev pod Avstrijo. Z njo- so življenje. Ne more priti do svobode, da Kedno zascdanje drzavneSa kongresa Stoletnica buenosaireške nadškofije
ne pozna narodne sprave, čeprav je tri-	V 1<2PŠe ^ J nj'e-1’ po SV®J’1 voljl lzvedel sklePe V Argentini se bo v soboto, na drž. Prejšnji teden so se v Buenos Ai-
letna .državljanska vojna zahtevala že	3 _ vine Za dosego te-tretjemajskega slovenskega parlamenta, praznik: dne 1. maja začelo redno zase- resu vrstile razne slavnosti v proslavo
toliko krvi in uničila toliko narodnega .	...	a 1 no!.®nlb zrtev- Za da bl bila Slovenija v resnici svobodna danje drž kongresa s poslanico, ki jo stoletnice obstoja buenosaireške nad-
premoženja.“	ž^ovati tudi	?	PnpraVljenì ^ “ kot taka del +na svobodi	bo na ,skupni seji parlamenta in	senata škofije. Med	slavnostmi je bila v	ka-
Sedanji predsednik NO za Slovenijo J™tudizivljenjä. In	so jih v res- jene m v resnici federativno urejene Ju-	nrebral predsednik republike dr.	Illia o Cedrali tudi	skupna maša sed. buenos-
<lr. Miha Krek je pa pomembnost tre-	vv aja I-	goslavije.	de]tl svo;e vlade ter 0 njenih načrtih aireškega nadškofa kardinala dr. Ca-
tjemajskih sklepov leta 1945 ob njihovi Koroščeva Slovenska izjava je prav Ker slovenski narod v domovini pod za bodoče.	ggiana z ostalimi argent, nadškofi. Bu-
10-letniei označil takole:	tako' nastala v času,	ko je režim naro-	komunistično diktaturo ne more mnogo	Predsedstvo, parlamenta in senata	enosaireške nadškofiji je poslal	lastno.-
,,Slovenski parlament 3. maja 1945	du omejeval^ svobodo	in ga oviral v nje-	doprinesti k dosegi ciljev, ki so bili po-	je tudi za novo redno zasedanje ostalo	r°čno pisano voščilo tudi papež	Pavel
je bil krik osirotelega naroda, ki je kr- e°vi naravni rasti Njena objava je ime- stavljeni 3. maja 1945, je ta naloga pre- skoro nespremenjeno. Edina spremem- VI. V katedrali ga je prebral vatikan-vavel iz stoterih ran, pa klonil ni. Bila za Posledico Koroščevo internacijo, šla na v svobodi živeče Slovence. Ali se ba je samo v parlamentu, kjer je I. ski kancler kardinal dr. Copello. Slavje to v zboru složnih narodnih predstav-	Toda dr- Korošec ni	klonil, pač pa je	slovenska politična emigracija v zadost-	podpredsednik postal peronist dr. Ru-	nostnega kosila v nadškofiji so	se po--
r.ikov izrečena prošnja svobodnemu	padel režim in dr. Korošec je v poznej-	ni meri zaveda svoje dolžnosti, ki jo	dolf Tercera del Franco. Predsednik	leS cerkvenih dostojanstvenikov	udele-
svetu, ki je obljubil, da bo. svoboščine ših letih kot najvplivnejši	član dr. Sto- ima v tem pogledu v svobodnem svetu	parlamenta je tako še naprej	ljudski žili tudi podpredsednik republjke	dr»
uveljavil povsod in napram vsem, zlasti jadinovičeve vlade s svojimi pridobitva- do svojega pod komunisti teptanega in	radikal dr. Mor Roig, senata pa	ljusko- Perette, zun.	min. dr. Zavala Ortiz,	buna jih je jamčil zaveznikom. Bila je to mi za slovenski narod pisal najlepše in zatiranega naroda?	radikalni senator dr. Gamon.	(Nadal'evan'e na 4 str )
Prvi maj — j in sedai
V roke mi je prišla drobna knjiga: Lev Detela, Blodnjak, s skromno opremo Borisa Podreke in ne tako skromno predstavitvijo avtorja knjige: na zadnji platnici fotografija in biografija (,,...V emigraciji objavlja prozo, drame, eseje, kritike in prevaja tuje pesnike...“) in v knjigi sami dva oglasa: prvi o Detelovi drami Graščina (Mladika 1963/64) in o Detelovih dramskih tekstih, ki „še izidejo v revijah“: Genet alka, Prokrust, Junaštva slamnatega Krpana, in o Deteldvem romanu Atentat, ki „v doglednem času izide“. Razen tega zvemo na četrti strani, da pričujoči teksti „predstavljajo v moderni -obliki upor proti krivicam našega sveti»“ in da je razen pričujočih sedmih tekstov avtor „objavil v revijah v zadnjih treh letih še trinajst proznih tekstov“.
Kaj naj bi Blodnjak bil, beremo na platnicah: „Pričujoče pripovedi, od katerih s o štiri prvič objavljene, so De telov literarni začetek in rezultat dobe, v kateri je pisatelj iz realističnega sveta (kot je viden v Mladih potih in na začetku emigracije) prehajal v simbolično in fantastično grotesko, ki je na meji med realizmom in modernizmom s surrealističnimi sestavinami“. In pa: „Blodnjak je pesniški upor proti krivici in nasilju, proti grozi in smrti — in proti drugim anomalijam sveta, je pa tudi rahlo skeptična vera v zdrav razvoj človeka in človeštva, je eksistenčno pričevanje človeka, tragično razpetega med različne svetovne silnice.“
Vsekakor nekoliko prenabuhla predstavitev „literarnega začetka* in „še
skoraj začetniškega dela“ (Detela v uvodu) mladega avtorja, ki more imeti opravičilo le v finančnih razlogih „Sodobne knjige, tržaškega literarnega združenja, ki izdaja umetniške tekste slovenskih avtorjev“.
Zanimanje za branje knjige zbudi avtor z uvodom, ki nosi naslov: „Za novo življenje, za novo literaturo“ in ki pravi med drugim: „To ni proza v nekdanjem smislu besede: zgodba mi v pripovedih služi samo kot izhodiščno ogrodje, je bolj ali manj iz starih časov podedovani okras. Prvotnega pripovedovanja ni več, vsa resnica pripovedi se zbira v podtonu stavkov, v stranskih pomenih besed... Za novo zemljo gre in za novega človeka na njej... In končno gre za novo slovensko literaturo, za izrazit upor različnim enačicam literarnega utilitarizma od političnega uničevanja resnične literature do domačijskega idiličnega realizma, ki mora v naših časih nujno pomeniti — naj se vzame to, kakor se hoče — kulturni samomor.“
Potem sem knjižico (94 strani) prebral. Od sedmih črtic sem našel zares dobro napisano eno (Starkin krvnik, ki je, škoda, najkrajša)) in pol druge (prva polovica Spremembe). In kvaliteta tako prve kot druge ni predvsem v tistem, kar naj bi bilo pri novi slovenski literaturi novega, to je pri globlji stvarnosti, naslikani v podobi, ampak v podobi sami pri prvi živo nasprotje med togostjo starke in novim okoljem s hipnim pogledom v njeno dušo, ki starko pojasni, pri drugi pa slikovit prikaz Tiatnika na poti v gore.
Ni še dolgo tega, ko so delavci prvi maj praznovali z demonstracijami, pri katerih je večkrat tekla tudi kri. Prvi maj je bil pred desetletji v znamenju borbe s kapitalizmom. Delavci so na ta dan glasno zahtevali vsaj skromen kos kruha in nekoliko bolj človeško življenje, kot so ga do tedaj imeli, zahtevali zaščito za žensko delo in prepoved dela za nedorasle otroke. Zahtevali so svobodo združevanja in sodelovanje delavcev tudi v političnem življenju.
Danes prvi maj na zapadu ni več dan demonstracij. Je dan manifestacij, dan veselja nad pridobitvami, ki jih je delavstvo izvojevalo v zadnjih 60 letih. Katoliški delavci ga praznujejo z zahvalnimi mašami v čast sv. Jožefu-Delavcu, z zborovanji in izleti v naravo. Delavec na zapadu ni več moderen suženj, je človek, kateremu zakonadaja in vsa javnost priznavata človekovo dostojanstvo in vse ugodnosti, ki so potrebne za srečno življenje. Uživa sindikalno svobodo in vse politične pravice. Je zaščiten pri delu in zavarovan za vse primere, ko ni več sposoben za delo.
Ima osemurni ali celo krajfši delovni dan, plačane počitnice itd. Lahko, trdimo, da je v splošnem tak položaj delavstva na vsem zapadu. Seveda so tu in tam tudi še neurejene razmere (zlasti v Južni Ameriki), vendar se te razmere boljšajo s hitrimi koraki.
Če bi danes živela še papež Leon XIII., ki je v svoji znameniti delavski okrožnici Rerum novarum bičal vnebo-vpijoče krivice, ki so se dogajale delavcem, in če bi živel še naš veliki socialni delavec dr. Janez Ev. Krek, čigar 100-letnico rojstva letos obhajamo, kako bi veselo presenečena opazovala ta ugodni razvoj delavskega vprašanja na zapadu. Skoraj ne bi mogla verjeti, da se je v zadnjih 60 letih izvršil tako ogromen razvoj v delavsko korist.
Toda še nečesa ne bi mogla verjeti 'in razumeti, da delavstvo tega blagostanja in svobode ni doseglo v tistih državah, (ki so se jih polastili tisti, ki so pred desetletji prav na prvi maj najbolj glasno demonstrirali za svobodo in delavske pravice. V tistih državah za železno in bambusovo zaveso ne bo
'je^c svet
Anica Kraljeva
Pogovor med dvema znankama: „O, vas pa nisem že dolgo videla. Nikjer vas ni, kje se držite? Vašega moža tudi že dolgo ni nikjer. Ali je bolan?“
„Ne, ne,“ odgovarja znanka, „a še vedno imamo veliko dela s hišo. Nikoli ni konca. Res je veliko- truda in stroškov, a bo pa potem lepo. Ko bo vse v redu, boste prišli pogledat, kaj ne?“
„Kdo pa vam pomaga?“ vpraša prva.
„Sami delamo, največ moj mož. Vse sobote in večkrat tudi v nedeljo dela. Saj je res revež, a jaz mu pravim, da si bova pa potem privoščila počitnice in ko bova nabrala dovolj denarja, bova šla na potovanje „po gosposko“.
Ali bo zares taka gospa šla kdaj z možem na počitnice „po gosposko“ ? Ali ji ne bo vedno nekaj manjkalo? Morda ji barva vrat ne bo več všeč, morda bi rada imela večja okna?
„Moj mož je tako dober, vse mi naredi, kar hočem.“
Seveda, revež, bogve kolikokrat je drago plačal, če ni ustregel njenim željam! Take samoljubne žene znajo uporabljati najbolj različne kazni, da dosežejo svoje namene. Molk, recimo, ni med najbolj nedolžnimi.
Ravnanje take žene, upamo, da jih med nami ni veliko, ima lahko v družini nepopravljive posledice.
V Severni Ameriki je presenetljivo visoko število vdov, ki še razmeroma mlade uživajo po možu lepo pokojnino. Včasih se posvetijo kakšnemu delu za večji zaslužek in, da jim ni dolgčas.
Take gospe si lahko privoščijo vsako leto lepe počitnice. Evropa jih je polna, pa tudi k nam na jug zaide marsikatera.
Nehote se človek vpraša, zakaj so njihovi možje tako' zgodaj umrli. Res je znano, da Severna Amerika ni postala to, kar je, kar sama od sebe, od svojih državljanov zahteva sodelovanje, za skupen podvig z brezpogojno disciplino v delu. Ameriška žena pa zahteva vse ugodnosti v domu in zunaj doma. Zato, Če ni dovolj ena služba, pa dve!
A človek ni stroj. Prenapeta struna poči. Tako se zgodi, da prepogostokrat srčna kap pretrga nit prenapetega življenja. Tudi med nami Umirajo še razmeroma mladi gospodarji. Bog ne daj, da bi bili med njimi taki, ki so se zgarali po nepotrebnem.
„Še Bog je sedmi dan počival!“ se je zadrl kmet na ženo, ki mu je očitala, da je ves nedeljski popoldan balincal. A kdo zna danes še počivati?
Današnji človek ljubi gibanje In se izogiblje samote in mirnega razvedrila. Kaj bodo ljudje rekli, Če ga bodo videli »edeti na vrtu praznih rok? Tudi delo-mržneži so navidezno zaposleni: nepre-
Kaj je važnejše?
stano letajo-, spletkarijo in se ustijo. Važno je, da napravijo vtis velike zaposlenosti. Danes je treba veliko zaslužiti. Čas je zlato, vsaka ura je vredna toliko in toliko denarja. Zato delati), delati, vseeno kaj, samo delati!
Tudi potovanja so danes' dirkam podobna. Posebno velja to za mlade ljudi. Z veliko brzino preletijo Evropo, pa morda tudi vzhodne dežele, prepričani, da so videli vse. Toliko in toliko kilometrov na dan! Bedaki! Ko bi samo za Rim potrebovali mesec dni!
Ali smo tudi mi že podlegli temu norenju ? Morda smo.
Vsaj dom zavarujmo pred to- moderno boleznijo.
In prav žena je poklicana, da ohrani v domu blagodejen mir, ki je, posebno za tedenski počitek vse družine nujno potreben. Posebno- mož ga bo z veseljem užival, ko je ves teden v tujem okolju. Naj potrpi, če dom ni vedno tak, kakor bi si ga želela! Naj upošteva, da je mož včasih tudi samote potreben. Trenutki samote so dragoceni za duhovno rast. Le v miru in tišini se globina odpre, misli se jasnijo in pomagajo do' pravilne rešitve osebnih in skupnih problemov. Vse premalo se danes upošteva važnost samote.
Ko je Bog poklical Mojzesa na goro Sinaj, je Mojzes v popolni samoti čakal na Božji glas sedem dni. Kaj je ta čas delal? Popolnoma nič, čakal je. Danes bi rekli, da je izgubil sedem dni, a on, čeprav je vedel, da se njegovo ljudstvo med časom prepira, je čakal na Božji glas.
Morda bodo te misli v pomoč marsikateri ženi. Pomagale ji bodo dvigniti pogled višje, ne samo v udobnost in lepoto svojega doma. Pomisli naj, da je neizmerno večje vrednosti družinsko življenja v mirnem sožitju, z vedro mamo in spočitim očetom, kakor pa moderen dom
Večkrat kritiziramo domačine, češ: koliko časa zamudijo ob mateju. Zanje ni zamujanje časa, ko tako lepo rečejo: „Srebali smo mate ‘en una amable con-versación“. Ljubezniv pogovor. Koliko miru in tiplote v teh besedah!
Mi ne srebamo mate ja, a so nam ljubeznivi pogovori zelo potrebni. Mirna izmenjava misli, ne opravljanje!, to so pogovori, ki so pravi blagoslov za družino.
Žena pa je dolžna poskrbeti tudi za možev počitek. Naj mu vzame orodje iz rok, ko je truden, naj ga prime pod roke in ga pelje ne sprehod v veselem pogovoru. Tako bo koristila njegovemu zdravju, utrdila lepo vez med obema: zanju in družino bo to- mnogo večja dobrina kakor bahaško blesteči dom, nad katerim, pogostokrat izčrpani mož, nima, več užitka.
Deseti Slovenski
Pod geslom „20 let slovenske rasti v svobodi“ je bil v nedeljo dne 25. aprila t. 1. na Slovenski pristavi v Moronu. Med številnimi udeleženci smo opazili v Argentini živeče člane Narodnega odbora za Slovenijo, predstavnike slovenskih demokratskih političnih strank, odbornike ter Člane raznih društev, organizacij ter kulturnih ustanov slovenske ideološke emigracije in njenega tiska. Vsa Pristava je bila lepo okrašena z argentinskimi in slovenskimi zastavami.
Maša za Slovence in nagovor msgr. Oreharja
Deseti Slovenski dan se je začel ob pol dvanajsti uri z maso za žive in mrtve Slovence v Argentini. Imel jo je na okrašenem odru g. direktor msgr. Anton Orehar. Med skupnimi molitvami je bilo tudi ljudsko petje.
Po evangeliju je imel msgr. Oreha* govor o pomenu vsakoletnega slovenskega dne. V njem je razvijal naslednje misli:
„Iz ljubezni do svobode smo izbrali begunstvo, v ljubezni bomo svobodo ohranili v izseljenstvu. Trije možje, ozko povezani z življenjem slovenskih izseljencev v Argentini, nam kažejo s svojim zgledom pot lepega skupnega življenja in sodelovanja: Rajni škof dr. Rožman s svojo neizmerno dobroto, bodisi kulturo srca v naravnem redu, bodisi z globoko vero, zasidrano v milosti nadnaravnega reda. Rajni inž. Albin Mozetič, prvi organizator Slovenskih dni v Argentini s širino svojega mišljenja in srca, odprtega vsem. Rajni Janko Jazbec st. iz Cordobe z iskrenostjo svojega dela za skupnost brez osebne ča-stiželjnosti.
Pred 20 leti so se okupatorji smejali, ko so se Slovenci v bratomorni vojni, tudi po njih zaneteni, med se-
Lev Detela: Blodnjak
In ostalih pet in pol črtic? Ni pretežko odkriti v njih „podtonov stavkov, stranskih pomenov besed“, čeprav povsod tudi ne preveč lahko. A zmota je v tem: če naj bo pripoved le obleka neke d'Oige, globlje stvarnosti, mora biti tudi obleka zanimiva. Vzemimo primer Cankarjevega simbolizma: njegovo Pohujšanje v dolini šentflorjanski je npr. polno drugotnih, globljih pomenov, a tudi ko bi kdo tega pomena ne dojel, bi z užitkom gledal predstavo. Detela je svoje iskanje novih poti, kar je brez dvoma zelo velike hvale vredno, oblekel v močno obledelo, dolgočasno obleko. Brez novih prijemov v obliki (razen pri Tuji deželi pa pri že omenjenih dveh črticah), pa včasih še ideja brez prave krvi — res, ni mogoče govoriti o kvalitetni literaturi in še toliko manj o zgledu, kakšna naj bi bila nova slovenska literatura.
In to je drugi problem: nova slovenska literatura. Res je, da mora v slovenskem svetu nehati politično uničevanje resnične literature domačijski idilični realizem, če naj naša literatura ne doživi samomora. Vendar pa: ali naj res gre v Detelovo smer simbolizma in fantazij? Poznamo dobro moderno literaturo, ki koplje v globine, a ne s poni oč jo podob. Tudi v slovenskem krogu so bile napisane sodobne, kvalitetne stvari, celo v tujini (Javornikov Potni list, Jurčecev Ljubljanski triptih, Bü-kvičev Begunec Farič, Simčičeve črtice, Kostanekove stvari), a nobena ni bila pisana v Detelovo smer. Zdi se celo več: Detela sam naj bi pustil podobe, pa bo našel pot v dobro pisanje.
B. R.
dan v Argentini
boj uničevali; to nas je dosti stalo; skrbimo, da drugič ne bomo postali žrtve nove prevare za skupno obračunavanje in uničevanje sil, prepotrebnih za ohranitev. Žrtvujmo osebne in skupinske kaprice, združimo se za urejeno skupno delo. Spoštujmo mnenje drugega, če je pravilno, čeprav je drugačno od našega, pustimo svobodo mišljenja in delovanja, dokler ne krši koristi občestva, čeprav so pota različna.
Da se za skupno delo združimo, se moramo drug drugemu približati, če treba drug drugega poiskati. Vzemimo resno misli Pavla VI., ki jih je naslovil nekaterim katoličanom: ‘Kako hudo je, da imajo nekateri za Cerkev in njeno delo» le besede ostre kritike, nič pa ne storijo za njen blagor/ Če te obrnemo na naše slovensko življenje, nam morejo mnogo koristiti
Na Slovenskem dnevu se spominjamo revežev med nami; niso» pa reveži le tisti, ki so med nami lačni in premalo oblečeni, pa si sami ne morejo pomagati, temveč smo reveži mi vsi, če se med seboj ne razumemo. Kot z današnjim dnem pomagamo prvim, pomagajmo sebi, da bomo storili vsak na svojem mestu vse za uspešno skupno sožitje slovenskega občestva v Argentini.
Svobodo, za katero smo že toliko žrtvovali, z ljubeznijo sebi in drugim ohranimo.“
Po maši je veliko rojakov ostalo na Pristavi, kjer je bilo za udeležence Slovenskega dne pripravljeno kosilo.
Govor predsednika Zedinjene Slovenije g. Božidarja Finka
Začetek popoldanske prireditve je bil napovedan ob pol štirih. Toda njeno celotno izvedbo je pokvarilo slabo vreme. Že v prvih popoldanskih urah, ko bi morali rojaki oditi na prireditev, je namreč začelo deževati. Prenehalo je šele proti večeru. Zato je na Pristavi zbrane rojake, in teh je bilo kljub deževju še vedno veliko število, tako, da so bili vsi prostori pod streho polno zasedeni, lahko samo nagovoril predsednik društva Zedinjena /Slovenija g. Božidar Fink, ostali dve točki: nastop slovenske folklorne skupine iz San Justa pod vodstvom gdč. Betke Mačkove in harmonikarske šole iz San Martina ter Ca-rapachaya pod vodstvom g. Jenka pa sta morali odpasti.
Predsednik Zedinjene Slovenije g. B. Fink je v svojem govoru o pomenu Slovenskega dne ter o delu in življenju slovenske ideološke emigracije v uvodnih besedah ugotovil: „Letoštnji Slovenski dan je jubilejna prireditev v dveh pogledih. V dvajsetem letu zdomstva smo desetič zbrani na belo nedeljo, da si izrazimo prijateljstvo, utrdimo skupinske vezi in . od svojega veselja damo pomoč bratom in sestram, ki so v težavah.“ Zatem navaja, da se naj ob misli na teh dvajset let spomnimo začetka. Zapustitve domov, odhoda v begunstvo, razočaranja, ponižanja, časa, ko smo se „znašli na dnu človeške usode“. Predvsem se je spomniti „tistih naših bratov, ki so se darovali, da bi mi vsi živeli v svobodi pravičnega reda. Njim gre po vsej pravici slava zaradi duhovne veličine, hvaležnost, ker so darovali na jviš je, in spomin, da jih bomo ćnali posnemati v zvestobi do konca.“
Naglašal je dalje, da nam 20-letnica pomeni prav tako, „da nas stanje nesvobode in duhovnega propadanja v domovini še vedno žge in skrbi. Ob tem se nam občutek tragične veličine preteklih dogodkov prelije v močno zavest, da smo poklicani h konstruktivni borbenosti. Ne moremo in nočemo sprejeti stanja doma“, ker se je „s silo
zahvalnih maš, ne veselih izletov v naravo, ampak delavske množice bodo morale na višjo zapoved prisostvovati ogromnim vojaškim paradam, proti katerim so včasih marksisti vseh odtenkov tako silno grmeli. Bog varuj, da bi tam kdo zahteval večji kos kruha, ali pravico do stavke ali sindikalno ali politično svobodo (to so bila včasih gesla marksistov). Tisti, ki so bili včasih na Čelu prvomajskih demonstracij, so danes: grobarji delavskih pravic.
Slovenci, ki živimo v svobodi, moramo vse storiti, kar je v naši moči, da v edinosti in slogi pomagamo rušiti nečloveški komunistični režim v domovini in graditi nov, pravičen in moderen socialni red v osvobojeni Sloveniji. To naj be naš sklep za letošnji prvi maj!
Sm. R. * v
uveljavilo in se s silo vzdržuje“. Poudarja, da mora to biti „vsem v zavesti m o tem moramo prepričevati svet“. Zatem pa je nadaljeval dobesedno:
„Tretji vidik pa je tisti, ki smo ga postavili za geslo tej letošnji prireditvi. Minilo je dvajset let slovenske rasti v svobodi. Morda se ne zavedamo dovolj, kakšen blagoslov je za nas osebno in za slovenstvo, da živimo v zdomstvu. Domovina bi nam vsem bila ječa, nekaterim celo grob. V svetu živimo svo^ hodno in dihamo iz polnih pljuč. Sposobnosti in marljivosti so odprta vrata, na uslugo so nam duhovne pridobitve vsega svobodnega sveta. Ne manjka sicer osebnih težav, nekateri rojaki so v hudih stiskah. A doma bi tudi ob vsem zunanjem blagostanju ne mogli biti srečni, ker nam ne bi dopustili živeti celotno osebnostno življenje. Rešili smo si življenje in rešili osebnost. Zato so naši obrazi vedri, sproščeno si podajamo roke in v medsebojnem zaupanju sedamo« k sejnim mizam, oikrog učiteljev in predavateljev, polnimo dvorane in združujemo napore za osebno rast nas in naših otrok. Veliko zahvalo smo dolžni za dar življenja v svobodi.
A naše zdomstvo ima tudi občestven, naroden pomen. Vemo, da je stanje svobode doma skrajno nizko. Ni kulturne svobode, ne politične, ne gospodarske. Nizko se cenijo tisti, ki se zadovoljijo samo s fizično osebno svobodo. Narodna skupnost je v stanju nesreče, vsaj v podzavesti se vsak čuti nezadovoljenega. Naša tvorna prisotnost v zunanjem svetu pa je skupnosti doma močna moralna opora. Narodna celota ni vsa stisnjena v meje matične države, kjer mora kazati tak obraz, kot ga zahteva nasilje. Val, ki je v nevihti pred dvajsetimi leti pljusknil čez breg, pre-paja vse celine in že s svojo navzočnostjo v svetu opozarja na slovenski primer in opominja človeštvo na nevarnosti rdeče zablode. Poklicani smo, da vsak dan prevzemamo vlogo poslanikov, da pred svetom zastopamo interese slovenskega naroda, da pridobivamo prijateljev in zaveznikov in s tem pomagamo usmerjati slovensko usodo v boljše čase. Zato lahko trdimo, da je naše zdomstvo sreča za narodno celoto. Zavest o tem pa nas dviga in nam daje moči, da se ohranimo v veselem upanju.
Pomen našega zdomstva pa gre še dalje: po nas se spreminja podoba slovenstva, ki se veča in oplaja. Po nas je slovenstvo vstopilo v svet. Naše delo v vseh področjih človeške dejavnosti pomaga graditi vsemu svetu novo dobo. S tem smo se razširili; pomen slovenstva se je povečal v svetu in v našem čutenju. Rešujemo se malodušnosti, ozke zagrizenosti, drobnjakarstva, in s celoto rastemo v širokosrčnost, v univerzalnost. Podoba slovenstva je po nas zrasla in postala bolj vidna v teh dvajsetih letih.
Rast slovenstva pa gre po nas tudi v globino. Svet nam daje možnosti, da
v svobodi razvijamo vrednote slovenske duhovne kulture, ki rastejo iz globin naše duhovnosti, a se oblikujejo ob pridobitvah vsega kulturnega sveta. /S kulturno tvornim delom smo bistveni sestavni del slovenskega naroda, čeprav smo ločeni od njegovega ozemlja. Ni neskromno, če trdimo, da je kulturna delavnost slovenske idejno-politične emigracije, čeprav je po količini izdelkov skromna, vendar po svoji moralni pomembnosti tako velika, da bo bistveno pomagala pri pravi duhovni preobrazbi slovenskega človeka v vsej narodni skupnosti.
S temi mislimi danes začenjamo s proslavami dvajsetletnice. Brez mržnje do ljudi in dvignjeni nad žalostne spomine gledamo na teh dvajset let, da se spomnimo, zakaj in čemu smo. Zavest odličnega namena, ki ga daje našemu zdomstvu zgodovinska pot slovenskega naroda, nam bo dajala moči in jasnila obraz za novo obdobje.“
Po govoru predsednika Zedinjene Slovenije g. B. Finka so rojaki ostali na Pristavi še do večernih ur. V prijetnem pomenku s prijatelji in znanci so prebili (Nadaljevanje na 3. strani)
8» Sl»wc»ii»c
Ukinitev okrajev Sloveniji
Do 1. januarja 1963 je imela Slovenija 8 okrajev. Ti so bili: Celje, Gorica, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Mur ska Sobota in 'Novo mesto. Zakon o novi upravno-politični razdelitvi Slovenije z dne 1. januarja 1963 je pa število dotedanjih osmih okrajev znižal na 4 ter so od tedaj naprej v Sloveniji obstajali samo naslednji okraji: Celje, Maribor, Koper in Ljubljana. V začetku letošnjega leta so pa sedanji komunistični oblastniki ugotovili, da so okraji svojo nalogo, da predvsem „skrbe za okrepitev in razvoj občin opravili“, in da je zato že nastopil čas da jih lahko ukinejo. O tem je najprej razpravljal organizacijsko-politični zbor za preučevanje zakonskih in drugih predlogov ter tudi izdelal zadevni zakonski osnutek. Za njim Izvršni svet 'SR Slovenije, ki ga je tudi že sprejel. Sedaj mora zakonski osnutek odobriti samo še skupščina, nakar bo postal zakon. Kadar se bo zgodilo to, bodo okraji kot družbeno-poli-tične skupnosti prenehali obstajati in prešle na občine. Takoi naj bi se tudi bodo vse njihove naloge in prostojnosti pospešilo medobčinsko1 sodelovanja V bodoče bodo v Sloveniji družbeno-poli-tične skupnosti samo občine in republi-cblastniki pripravili tudi spremembo sed. ka. Za izvedbo tega načrta so kom. slovenske republiške ustave.
Posvečenje nove cerkve v Ljubljani
V nedeljo, 21. marca, je bila v Ljubljani posvečena velika salezijanska cerkev sv. Terezije 'Deteta Jezusa na Kodeljevem. Cerkev in glavni oltar je posvetil ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik, stranski oltar pa škof dr. Janez Jenko iz Kopra.
Načrte za glavni oltar in prezbiterij je naredil arhitekt ing. Valentinčič. Po arhitektovi zamisli spominja oltar na Terezijino obljubo, da bo po smrti rosila dež milosti na zemljo.
Obesil se je pred kratkim bivši partizanski poveljnik škofjeloškega gradu, v katerem so bili zaprti leta 1945 s Koroškega vrnjeni domobranci, Snopkov Anžon iz Račeve. Partizani so ga klicali Miha in je bil eden najbolj divjih krvoločnežev v škofjeloškem gradu.
^ Komunistični oblastniki v domovini bi radi, kot znano, spravili čim več zemlje od kmetov v takoimenovano „družbeno last“. Pa jim ne gre vse tako izpod rok, kakor si napravijo načrte. V teh so namreč predvideli, zlasti v sedemletnem „planu“, naj bi kmetijske organizacije pridobivale vsako leto okrog 13.500 hektarov zemlje. Ker so pa predlanski
DESETI SLOV. DAN V ARGENTINI
■(Nadaljevanje z 2. strani)
lepe ure, 8 svojo udeležbo na prireditvi pa podprli socialni namen Slovenskega dne.
Kakor pri dosedanjih Slovenskih dneh so tudi pri nedeljskem sodelovali — poleg odbornikov in članov Zedinjene Slovenije — tudi člani slovenskih domov, SFZ, SDO, in SPD. Iz San Matina so skrbeli za kuhinjo, iz 'Slomškovega doma v R. Mejia za pijače, iz San Justa bar z žganimi pijačami, iz Slovenske vasi v Lanusu in Carapachaya za postrežbo gostov, Morončani so pripravljali pečeno meso, krvavice ter pečenice na ražnju, Slov. planinsko društvo je imelo svoj že tradicionalni štant s pecivom, kavo in raznimi dobrotami, člani SFZ ter članice SDO so pa okrasile Pristavo.
„plan“ prekoračile, s'o za lansko leto določili okrog 20.000 hektarov.
Na nedavnem posvetu republiškega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo so pa udeleženci sestanka opozarjali na „vrsto ovir, na katere zadevajo kmetijske organizacije pri pridobivanju zemlje; še posebej so se pritoževali nad nezanimanjem občin in družbeno političnih organizacij za probleme kmetijskih organizacij pri izvajanju te naloge“.
Zaradi „ovir“, na katere so opozarjali udeleženci gornjega posveta v Ljubljani, so kmetijske organizacije v Sloveniji lani pridobile za „družbeno imovino“ samo okoli 10.000 hektarov zemlje.
Ovire, ki jih imajo kmetijske organizacije pri nakupovanju zemlje so pa po zatrjevanju kom. funkcionarjev naslednje: Glavna težava je v pomanjkanju sredstev za nakup, „ker mnoge komunalne banke niso pomagale urediti tega vprašanja“. Na odkup zemlje vpliva tudi splošno naraščanje cen ter kmetje raje dajejo zemljo v zakup, kakor pa da bi jo poceni prodajali. Kot drugo oviro in težavo s'o omenjali ,,minimalno pomoč krajevnih družbenih političnih organizacij“. Poudarjali so, da so bile kmetijske organizacije pri pridobivanju zemlje „prepuščene same sebi“. Dalje so ee pritoževali, da kmetijske organizacije tudi nimajo sredstev za ureditev zemlje, ki jo pridobe v zakupe in tiste zemlje, „ki jo lastniki darujejo“. Da bi trdovratne kmete, ki nočejo zemlje niti prodati, niti dati v zakup, še manj pa darovati kmetijskim organizacijam, pridobili za sodelovanje, so na sestanku poudarjali, da je ,,družbena dolžnost socialno povsem zaščititi tiste kmete, ki bodo zemljo prodali, darovali ali dali v zakup kmetijskim organizacijam“. Takim kmetom naj bi „omogočili redno zaposlitev z možnostjo odkupa let za pokojnino“.
Poštna uprava v Jugoslaviji bo od aprila do decembra letošnjega leta izdala 10 serij priložnostnih znamk. Med drugim bodo junija v prometu znamke s podobami turističnih mest. Od slovenskih bo objavljena slika Rogaške Slatine. Dne 20. oktobra bo izšla serija znamk zaslužnih mož. Od Slovencev bo na znamkah podoba Jerneja Kopitarja.
Naraščanje draginje. V zadnjem času so se v Sloveniji zelo podražila žir vila. Navajamo nekaj cen: Kruh 116 din., goveje meso 1.000—1.500 1 kg, teletina 1.700, jajca 35—40, maslo 1.800, mast 580, moka 145, sladkor 210. Par čevljev stane 5, 6, celo 7.000 din. Plača povprečnega uradnika je 30.000—40.000 din., učitelj z nekaj leti službe dobi npr. na mesec 35.000 din., plača delavcar se Da giblje med 25.000 in 30.000 din.
Najtežje žive na kmetih. Davki so visoki, delavcev pa ni dobiti, kar pa jih je, hočejo imeti dobro hrano z mesom in pijačo in še dnevno plačo od 1.000—1.500 din. Bolje je tam, če so na kmetiji otroci ostali še doma in poprimejo za delo vsi domači.
Socialno skrbstvo sedanjih komunističnih oblasti, ki se odraža v njihovi brigi za onemogle v Domu onemoglih v Planini, je eden od odbornikov občinske skupščine v Postojni prikazal takole: Osem let sem že odbornik. Na sejah razpravljamo, ugotavljamo, sklepamo, a vse to je pogosto brezuspešno, ker manjka denarja. Čeprav je naš občinski proračun rešeto z velikimi luk-
ZO-letnica smrti prelata Janeza Kalana
Dne 27. aprila 1945 je kot zadnjega duhovnika v Ljubljani pokopal škof dr. Rožman prelata Janeza Kalana. Rojen je bil na Suhi pri Škofji Loki leta 1868, po končanih študijah je bil posvečen v duhovnika, nekaj let je nato deloval v dušnem pastirstvu na fari; bolj poznano je njegovo delo v Ljubljani, kjer je bil škofijski voditelj Marijinih družb, Urednik „Bogoljuba“.
Znan je med Slovenci kot eden najbolj gorečih pobornikov za treznostno Ì gibanje, pri čemer morda včasih sam ni bil dosti umirjen, včasih pa so ga drugi podcenjevali, vendar ni bilo njegovo delo zastonj. (Zanimivo je, da je na dan in ,čas njegovega pogreba v Ljubljani lilo kot iz škafa in so> krsto dejansko spustili v grob, poln vode, tako da je škof Rožman baje dobrodušno pripom-
nil: „Vse življenje se je boril za vodo, danes je ima dosti.“)
Važno je bilo Kalanovo delo za prerod in obnovo slovenskega življenja po razdejanju prve svetovne vojne. Napisal je dosti poljudnih knjižic, v živahnem slogu in praktične vsebine, škoda, da se niso vedno dosti razširile. Veliko je potoval in v tujini iskal zgledov za delo med rojaki, česar ni vedno srečno predstavil, čeprav mu tudi v tem ni odrekati dobrega namena in vsaj delnega uspeha.
Med obema svetovnima vojnama je začel svetovno gibanje „Regnum Christi“ in priprave mednarodnih kongresov Kristusa Kralja, na katerih je večkrat predaval O' dušnopastirskih problemih. Eden teh kongresov je bil 1. 1939 v Ljubljani m 1. 1938 kot predsednik odbora za pripravo kongresov izvoljen takratni ljubljanski škof dr. Rožman.
če omenimo še iniciativo za ustanovitev „Preroda“, ki je hotel voditi versko preroditveno gibanje v Sloveniji, organiziral velike duhovne obnove med revolucijo in mnogo storil za ohranjevanje pravega krščanskega mišljenja v teh letih, smo na kratko opisali lepo delo prelata Janeza Kalana.
njami, bi vendarle dejal, da smo se preveč skomercializirali in da je zato tudi naša skrb za takšne institucije kot so domovi za onemogle, dokaj šibka.“
Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije ugotavlja, da je edino z razpisom obveznega ljudskega posojila mogoče zagotoviti kontinuirano in pospešeno gradnjo novih elektrarn.
Na sestanku odbornikov občinske skupščine v Kočevju so se pritoževali nad vedno večjim prenosom obveznosti iz okraja in republike na občino brez ustrezajočega povečanja finančnih sred-štev. Samo v letošnjem proračunu potrebujejo za novo prenesene obveznosti od okraja in republike na občino 70 milijonov dinarjev, za katere nimajo prav nobenega kritja.
Javni prevoz potnikov v Sloveniji cpravlja 9 gospodarskih organizacij, ki imajo okoli 760 avtobusov s 24.000 sedeži. V novembru 1964 je bilo v Sloveniji registriranih 464 avtobusnih linij s 1468 pari voženj. Slov. prometna podjetja vzdržujejo 24 meddržavnih avtobusnih prog, 84 medrepubliških, 76 republiških in 280 okrajnih ter občinskih linij.
V Sloveniji je po zadnjih podatkih 70.710 včlanjenih komunistov in komunistk. Biti komunist že dolgo ni več moda. Zlasti mladina ne sili več v partijo, tista pa, ki je v njej, na vse načine išče možnosti, da se je otrese. Najraje vidi, da jo iz komunistične partije izključijo.
Anton Dermota član dunajske državne opere je ob spremljavi svoje soproge ge. Hilde v Ljubljani izvajal celotni Schubertov ciklus „Zimsko popotovanje“. Glasbeni kritik Kristijan Ukmar je o koncertnem večeru obeh umetnikov narisal zelo pohvalno oceno.
Metlika praznuje letos 600-letnico obstoja. Za njeno proslavo vodi priprave vodstvo Belokranjskega muzeja.
Umrli s°. V Ljublani: Anton Sojar, pismonoša v p., Ana Krapež roj. Tonile, Fani Sedej roj. Likovič, Anton Turšič, uradnik podjetja Prehrana, Jože Baša, Alojz Perpar; pečar, Robi Žitnik, Franc Ramšak, učitelj v p., Anton Završnik, dr. Milica Valentinčič-Petrovič, vseuč. profesorica v p., Ivanka Justin roj. Vidic, Jože Železnik, rudarski inženir, Marija Volčič, Štefan Madon, žel. upok., Katarina Kovačič roj. škrt, Marija Koračin roj. Leben, Marija Fon roj. Šorli, Frančiška Gorše,,Ana Valentinčič roj. Novak, Stanislav Šinkovec, zidar in Marija Pavlin roj. Habjan v Domžalah, Alojz Bartol v Studencu, Ivan Drnovšek v Zagorju ob Savi, Angela Krč roj. Cvirn v Kranju, Anton Peternel, strojevodja papirnice v Vevčah, Franjo Goričanec, zidar iz Križevcev, Marija Mesec roj. Nagode v Stari Vrhniki, Marija Bočko roj Cverlin v Trnovljah, Franjo Kos v 'Moravčah, Franc Istenič, vodja zemljiške knjige v p. v Kranju, Jože Jager, mesar v Zagrebu, Ivan Lilija v št. 'Petru v Savinjski dolini, Ivan Belak, dijak v Celju, Jože Ocvirk, geodet v Celju, Jožefa Mavsar v Notranjih goricah, Marija Lukane roj. Jelar v Komendi, Ana Vahtar rojà Drimel v Za-
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
Vseslovensko romanje v Lujan bo letos v nedeljo*, dne 9. maja. Ob 10 bo v Marijini baziliki romarska sv. maša, med katero bo ljudsko petje. Začetek popoldanske pobožnosti bo ob 14 s petjem, pridigo, procesijo in petimi litanijami. Pridigo bo imel č. g. dr. Mirko Gogala.
Srečke za let. „rifo“ v korist Slovenske hiše so že na razpolago v Duš-nopastirski pisarni in pri poverjenikih Oznanila. Vrednost dobitkov $ 200.000. Prvi dobitek v višini $ 25.000 bo izžreban ob koncu junija, drugi v isti višini ob koncu julija, tretji v višini $ 50.000 ob koncu avgusta, četrti pa v višini $ 100.000 ob koncu septembra. — Segajte po njih in podprite akcijo za do-vršitev Slovenske hiše!
Jsebne novice
Zlata poroka. V soboto 24. aprila sta
v Boulogne praznovala v domačem krogu zlato poroko g. Jože Pahor, doma iz Orehovelj na Goriškem in njegova žena ga. Justina roj. Jerman, doma iz Rov pri Kamniku. Hčerka Majda, ki živi pri njih v Argentini, je z 'družinskimi prijatelji spremljala jubilanta pri zahvalni sv. maši, ki jo je ob sedmih zvečer opravil v cerkvi sv. Rite direktor msgr. Anton Orehar. Krajevni župnik g. Albin Avguštin je lepo pripravil cerkev za ta praznik. Vesela sta se zahvalila Bogu za vse življenje, ki jima je v revoluciji prineslo smrt nekaterih otrok in begunstvo, ki sta ga preživela v Avstriji, od 1. 1949 pa živita v Argentini, najprej v Floridi, sedaj pa v Boulogne. Do zadnjega oče kljub 77. letom pridno dela, ob strani mu prav tako čvrsto stoji žena s svojimi 75. leti. Bog ju ohrani še dolgo zdrava!
Razstava Goršetove grafike
26.	marca je mojster kipar France Gorše v Baragovem domu v Clevelandu odprl razstavo svoje grafike. Razstavljenih je nad 60 del, od katerih jih je polovica nastala v lanskem letu, polovica pa so umetnikove stvaritve v letošnjem letu. Goršetova grafika je vzbudila veliko pozornost in zanimanje. Med razstavljenimi umetninami je zelo značilno delo z oznako „Popotniki“. — Gorše sam je razložil, da so ljudje, ki jih predstavlja ta grafika — sleherniki: „Jaz, ti in vsak drugi, ki gremo po vijugastih potih svojega življenja proti večnosti. Kot taki smo vsi •— popotniki.“
Vsak teden ena
KAPELICA
Branko Rozman
E j, kapelica na gori, brhka vsa in čisto bela, kakor vila si med bori.
Ko že leže mir po vasi,
Bogorodica tu moli
z vetri težkimi in klasi. Dam ji polne cvete maka. „Mati, čuj, po rodni koči
noč in dan mi duša plaka.“ Zajokala bode v lase.
Duša laže bo čakala na pomlad in zlate čase.
Dr. Franc Logar — 80-letnik
Čas v resnici hitro beži. To zopet lahko ugotavljamo* pri doktorju Francu Logarju. Zdelo se nam je, da smo se šele pred nekaj leti spominjali njegove 70-letnice, pa .smo se le morali sprijazniti z dejstvom, da je od tedaj preteklo že polnih deset let. In kakor je naš jubilant pred desetimi leti v zdravju in polni življenjski svežini praznoval sedemdesetletnico, je v enakem stanju sedaj dočakal tudi svoj osemdesetletni življenjski jubilej.
Dr. Franc Logar se je rodil 26. aprila 1885 v Horjulu nad Vrhniko. Ljudsko šolo in klasično gimnazijo je študiral v Ljubljani. Po' maturi 1. 1906 sc je vpisal na pravno fakulteto graške univerze, obenem pa začel tudi prakticirati pri Deželnem statističnem uradu. Po položenih diplomskih izpitih je 1. 1911 postal doktor prava. 'Zaposlitev je dobil pri Kranjskem deželnem odboru. Dobil je referat občinskih zadev. Vodil ga je pred prvo svetovno vojno in po njej in mnogo pripomogel za zboljšanje slovenske občinske uprave s številnimi tečaji za župane. Ob imenovanju slo*-venske narodne vlade 1. 1918 je občin-
gorju ob Savi, Franc žužek, častni kanonik zagrebškega stolnega kapitlja ter župnik v p. v Soteski, dr. Franc Ambrožič, prof. verouka, sedaj župnik v št. Jakobu ob Savi, Franc Fister, župnik Št. Jerneju na Dolenjskem, Janez Globokar st., posestnik v Gabrovču, Julka Pazler v Radovljici, Marija Er-javšek roj Ovsenar v Kamniku, msgr. Ivan Bogovič, dolgoletni prof. verouka v Mariboru, Olga Rumpret v Krškem, Ft one šoštar ,v *Strniš,ču pri Ptuju, Marja Miklavčič roj. Pušnik v Celju, Lojzka Brus, prof. v Solkanu, Stanko Rem-škar, upok. v Škofji Loki, Milica Kočar v Domžalah, Saša Cizel, komercialist v p. v Piranu in Ria Sila roj. Mir v Mariboru.
A R G E N T I N I
Družinska sreča. V družini Stanka Snoja in njegove žene ge. Marije Bož-nar v Quilmesu se je rodila hčerka. Pri krstu v Slovenski kapeli je dobila ime Terezija Neža. Krstil jo je g. dir. msgr. Orehar, za botra sta bila Pavel Malovrh in njegova žena ga. Jelka roj. Bož-, nar. Družino Maksa Ovčjpka in njegove žene ge. Anice roj. Žumer v Mendozi je tudi razveselila hčerka Marija Jadranka. Srečnima družinama naše čestitke!
SAN MARTIN
San Martin se pripravlja na prošla vo četrte obletnice blagoslovitve svojega doma. Dopoldne ob enajsti uri bo na športnem igrišču sv. maša. Popoldne ob pol štirih pa bo akademija, kjer, bodo šola in organizacije, ki delujejo v ciomu, pokazale uspehe svojega dela. Akademija bo v znamenju slovenske narodne pesmi. Slavnostni govornik bo prof. dr. Tine Debeljak. Na akademiji bodo nastopili šolski pevski zbor (višji in nižji oddelek), naraščajnice in mladenke SDO z ritmičnimi vajami, gojenci in gojenke harmonikarske šole, šolski otroci z deklamacijo ter Slovenski pevski zbor iz 'San Martina.
Sanmartinski krožek SDO je imel v nedeljo 25. aprila svoj redni sestanek, na katerem je predavala gospa Marjana Marnova, g. župnik Gregor Mali pa je razvil lepo duhovno misel. Udeležba jo bila zadovoljiva.
BARILOCHE
V novem šolskem letu se je slovenski šolski tečaj začel dne 3. aprila. Vodi ga in otroke poučuje ga. Zora Gerze-
tičeva.
ski referat obdržal tudi pri njej, bil pa je obenem tajnik tedanjega poverjenika za notranje zadeve dr. Janka Brejca. Naslednje leto (1919) ga je dr. Anton Korošec kot ted. podpredsednik jugoslovanske vlade poklical v Beograd za svojega tajnika in je tako postal prvi dr. Koroščev osebni tajnik.
Po vrnitvi v Ljubljano je pri narodni vladi prevzel referentsko mesto za opcije in domovinstvo. Istočasno je bil šef presidialnega urada in tajnik predsednikov narodnih vlad dr. Janka Brejca m dr. Leonida Pitamica. V času velikih županstev je v Ljubljani znova vodil odsek za občinske zadeve. Ob ustanovitvi oblastnih odborov mu je predsednik Oblastnega odbora Ljublj. oblasti pok. dr. Marko Natlačen zaupal organizacijo uradniškega aparata, in ga imenoval za direktorja Oblastnega odbora. Ko so Oblestni odbori 1. 1929 prenehali delovati, je dr. Logar z ostalim uraidništvom Ljubljanskega oblastnega odbora prestopil v banovinsko službo Na banovini je kot strokovnjak za občinske zadeve znova prevzel ohč. referat. Vodil ga je dokler ni bil pod banom dr. Marušičem upokojen, ker se ni hotel udeležiti tedanjih nesvobodnih volitev. Ko je 1. 1935 postal dr. Korošec notranji minister, ban pa dr. Marko Natlačen, je bil dr. Logar reaktiviran. Bil je najprej na banovini v presidialni pisarni, nato je pa znova prevzel občinski odsek. Vodil ga je do 1. 1945, do odhoda v begunstvo na Koroško, odkoder je 1. 1949 emigriral v Argentino. Najprej je s svojo družino živel v mestu Tapiales pri Buenos Airesu, nato se pa preselil v novozgrajeno mesto Ciudad Belgrano, kjer je še danes.
Dr. Franc Logar se je vse življenje udejstvoval v kat. polititičnih, kulturnih m gospodarskih ustanovah. Kot akademik je bil v Gradcu član Slov. kat. akad društva Zarja, po vrnitvi v Ljubljano je kmalu po ustanovitvi Slov. kat. akad sterešinstva postal tajnik te vplivne kat. akad. ustanove. Bil je blagajnik Leonovega društva za podpiranje akademikov pri njihovem študiju. Politično je vedno pripadal Slovenski ljudski stranki ter je bil kot osebni znanec dr. Janeza Ev. Kreka in udeleževalec njegovih, študijskih tečajev na št. Joštu času notranjih sporov v stranki odločno na strani dr. Kreka in dr. Korošca ter je z vso vnemo zagovarjal njun jugoslovanski koncept proti avstrijsko-habsburškemu programu, ki : ga je uveljavljal tedanji predsednik SLS dr. Šušteršič. Kot ljubitelj slovenske. pesmi je bil član Slovenskega pevskega zbora Ljubljana. Bil je dolgo vrsto let odbornik tega pevskega zbora, nato pa predsednik. Kot strokovnjak za „občinske zadeve je urejeval list „Občinska samouprava“. V Ljubljani je bil znan tudi kot predsednik Hotelske in stavbin-ske družbe Union, ki je imela v središču Ljubljane v predvojnih letih najboljši in najmodernejši istoimenski hotel s kavarno, restavracijo in veliko dvorano, v kateri so bile vedno vse večje kulturne in politične prireditve slovenskega kat. tabora. Dr. Logar je bil v domovini tudi član upravnih odborov Vzajemne posojilnice in Hranilnice kmečkih občin.
Svojo delavnost iz domovine je jubilant prenesel tudi v emigracijo, kjer je ni samo spremljal z zanimanjem, ampak je tudi aktivno posegal vanjo, zlasti kot odbornik osrednjega predstavniškega društva slovenskih demokratskih naseljencev v Argentini Društva Slovencev, sedanjega društva Zedinjena Slovenija.
Ob osemdesetletnem življenjskem jubileju dr. Francu Logarju iskreno čestitamo ter prosimo Boga, naj bi mu naklonil še za naprej obilo zdravja in moči, da bi lahko slavil še bodoče življenjske praznike v družbi svoje življenjske družice ge. Minke, sina Nija in njegove gospe Sonje ter vnukov, kakor tudi hčerke Milene in njene družine.
Bog ga živi še mnogo let. To mu iskreno želi tudi Svobodna Slovenija.
'ifeüan 4
SVOBODNA
SLOVENIJA
ft 1	0	¥ I i C I
KANADA
Možje in fantje Društva najsvetejšega imena Jezusovega so v prvi polovici marca zaključili kampanjo za verski tisk. Sodelovalo je 35 mož in faktov. Obiskali so vse slovenske družine v župniji ip dosegli zelo dobre uspehe. Ugotovili so, da je le kakih 5 družin, ki niso naročene na noben verski list. Božjo besedo jih ima sedaj 180 družin; Ave Marijo nad 35 družin, in prav to-1?ko tudi Katoliške misijone. Okrog 25 družin je tudi naročenih na angleški The Canadian Register. Mohorjeve knjige ima okrog 120 družin.
AVSTRALIJA
Slovenci v Brisbane imajo že 10 let
A I Gl RTIH A
(Nadaljevanje s 1. strani) enosaireški župan Rabanal, ki so vsi v pozdravnih govorih poudarjali tesno povezanost kat. Cerkve v Argentini z argent. državnimi oblastmi v vsej zgodovini ter njen izreden doprinos k razvoju in konsolidaciji razmer v državi v teku njene narodne in polit, zgodovine.
Prijateljstvo med Argentino in Brazilom
Brazilski zun. min. dr. Vasco Leitao da Cunha je prejšnji petek zaključil štiridnevni obisk v Argentini, Razgovori med njim in argentinskimi vladnimi osebnostmi so potekali v duhu prijateljstva in medsebojnega razumevanja ter spoštovanja. Njihov rezultat je določitev dveh stalnih argentinsko-brazil-skih komisij, ki bosta neprestano skrbeli za nemoteno razvijanje in poglabljanje gospodarske izmenjave med obema državama. V polit, pogledu je razgovore zun. min. obeh držav označevala istovetnost pogledov na vsa vprašanja, ki bedo predmet majskega sestanka zun. ministrov ameriških republik v Rio de Janeiro. Prav tako odločnost obeh držav, da živita ter se razvijata v reprezentativnem demokratskem sistemu. Izjava peronističnih sindikatov, da smatrajo brazilskega zun, ministra za „neljubo osebnost“ v Argentini zaradi svo-ječasne odločitve brazilske vlade, da ni dovolila Peronu iz Brazila nadaljevati potovanja proti Uruguayu in ga je vrnila nazaj v Španijo, je naletela na obsodbo v vseh demokratskih slojih.
Dr. Palacios umrl
V Bs. Airesu je dne 20. aprila t. 1. umrl najvidnejši predstavnik argen tin. političnega življenja, stari socialistični poslanec in vseuč. profesor dr. Alfred Palacios. Dočakal je starost 87 let. Umrl
GORIŠKA IN PRIMORSKA
Delo	S
Ni še preteklo dosti časa, odkar je bil v Bazovici zgrajen Slomškov mladinski dom in že kar pridna deluje in posreduje svojim »članom razširitev obzorij z najrazličnejšimi prireditvami. Tako je 18. marca govoril Bruno Križman, ki je gotovo eden redkih Slovencev, ki je bil na olimpijskih igrah v Tokio, o teh igrah in svojih vtisih o Japoncih. Predavanje je seveda spremljal tudi film o športnih igrah.
Naslednji večer je bil 25. marca, ko so v veži Slomškovega doma odkrili sliko našega velikega buditelja. Slika predstavlja škofa Slomška, kako deli Drobtinice slovenskemu narodu. Naredil jo je akademski slikar Tone Kralj
PO SVITO
svoje slovensko društvo, ki jih združuje in med njimi neguje slovensko narodno zavest. Proslava 10 letnice
društva je bila 89. družabni večer.
V Melburnu so 7. marca t. 1. zasadili prvo lopato in blagoslovili kraj, kjer bo stala slovenska cerkev. Za to slavnost je lopato podarila ena od tamošnjih trgovin z železnino. Pozlačeno in okrašeno s trakom slovenske in papeške zastave ter s slovenskim šopkom jo bodo hranili na častnem mestu v cerkvi.
Slovenske žene in dekleta v Melbournu za 29. maj pripravljajo igro „Prisegam“. Čisti dobiček prireditve so namenile za postavitev stranskega oltarja Marije Pomagaj v bodoči melbournski slovenski cerkvi. Prvotno je bil za
je za rakom, ki so mu ga zdravniki ugotovili 1. 1961. Pogreb so socialisti dne 22 t. m. spremenili v navadno politično manifestacijo in demonstracijo.
Poik. Palacios je postal odvetnik z 20 leti. Ko je bil 24 let star je bil prvič izvoljen za poslanca. Je bil sploh prvi socialistični poslanec ne samo v Argentini, ampak na am. kontinentu sploh. V senat je prvič prišel leta 1932. Na pravni fakulteti v Buenos Airesu je že leta 1916 ustanovil stolico za delovno pravo. Bil je tudi vseuč. profesor na univerzi v La Plati.
V dolgoletnem parlamentarnem življenju in delovanju je bil odločen branilec svobode in demokracije ter zagovornik neštetih osebnosti v političnih procesih. Z imenom dr. Palaciosa je vezana tudi skoro vsa moderna argentinska socialna zakonodaja. Zlasti tista, ki se nanaša na zaščito žena in mladine.
Priprave prvomajskih proslav
Dne 1. maja bodo imele kot običajno razne politične skupine prvomajske proslave. Katoliški delavski krožki bodo imeli dopoldne mašo v buenosaireški katedrali. Imel jo bo buenosaireški nadškof kardinal Caggiano, ki bo imel med njo tudi cerkveni govor. Nekatere ra dijske postaje so že objavile, da se bo kardinal v njem dotaknil vse sedanje argentinske problematike.
Peroništi so napovedali zborovanje na Trgu Once. Kot glavni govornik je napovedan glavni tajnik CGT José Alonso, ki bo tedaj napovedal tudi začetek izvajanja petega obdobja načrta za boj za dosego zboljšanja socialnega položaja za delavstvo in nameščenstvo. Napovedujejo, da bodo govorniki v svojih izvajanjih ostri in da bodo zlasti napadli ministra za delo, ker CGT ni dovolil, da bi delavstvu in nameščenstvu prvomaj-
doma na Bazovici
iz Ljubljane, ki je na Goriškem bil že pred vojno zelo poznan. Na tem Slomškovem večeru je akademik Mezgec, predsednik fantovskega odseka, povedal Slomškov življenjepis, Vinko Beličič pa je v posebnem predavanju prikazal pomembnost Slomškovega dela za slovenski narod, poleg tega pa so bile še recitacije in petje Slomškovih pesmi.
Nekaj dni kasneje, 28. marca, pa so v dvorani Doma gostovali igralci dramskega odseka Slov. kat. prosvetnega društva „Mirko Filej“ iz Gorice. Uprizorili so Čehova dramo „Striček Vanja“ in jo zelo dobro odigrali; predvsem se je odlikoval Maks Komac v vlogi strička Vanje.
ta dan napovedan koncert Slomškovih pesmi domačega pevskega zbora, ki ga vodi p. Odilo, pa so ga preložili na poznejši čas.
Slovenska Karitas v Sydneyu je
imela na velikonočni ponedeljek veselo pirhovanje. Polovica čistega dobička je bila namenjena za Slovenski dom v Sydneyu.
člani Slovenskega društva v Sydneyu so sklenili, da bo vsak od njih vsak teden daroval po 1 šiling za zgraditev Slovenskega doma. Člani tega društva pripravljajo za 8. maj materinsko proslavo. Na njej bodo nastopili otroci Slomškovih šol. Dne 29. maja bodo pa imeli prvo družabno prireditev na ladji.
Igralska družina Slovenskega društva v Sydneyu pripravlja uprizoritev Finžgar j e ve drame „Razvalina življe n ja“.
ski zaslužek odtegnili kot prispevek za CGT. Dva sindikata sta namreč javno nastopila proti takim odtegljajem z zatrdilom, da CGT finančna sredstva uporablja v politične namene, t. j. za pero-nistično propagando.
Politična trenja
V krše. demokratski stranki se nezadovoljstvo s sedanjim vodstvom stranke zaradi velikih neuspehov pri zadnjih volitvah še ni poleglo, ampak se širi naprej, zlasti v provinci Buenos Aires, kjer vedno več strankinih organizacij zahteva popolno zamenjavo sedanjega vodstva stranke s sed. predsednikom dr. Horacijem Sueldom na čelu. Njega smatrajo zaradi njegove filoperonistične politike za glavnega krivca za vedno večje nazadovanje stranke.
Notranjih težav pa nima samo krš(č. demokratska stranka. Prav v zadnjih dneh so se pojavile tudi v vladni ljud-skoradikalni stranki. Tako imenovano 'intransigentno krilo, ki ga je za življenja vodil biv. cordobski guverner dr. Amadeo Sabatini in kateremu so tedaj pripadale vidne in vplivne radikalne o-sebnosti kot dr. Balbin, dr. Frondizi, dr. Illia, dr. Marini in drugi, je imelo VIII. kongres. Rezultat in sklep vseh razgovorov je bil, da so v javnosti objavili podpisano izjavo, v kateri izrekajo nezadovoljstvo z delom ministrov v sedanji ljudskoradikalni vladi in v vodstvu radikalne stranke. Zato zahtevajo radikalne spremembe tako v zvezni vladi, kaki r v vodstvu radikalne stranke z dr. Balbinom na čelu. Izražajo pa željo po združitvi vseh radikalnih strank v enotno in močno radikalno stranko.
Graditev argentinsko-uruguayske elektrarne
Podpredsednik argent, republike dr. Carlos Humberto Perette, se je z zun. min. dr. Zavalom Ortizom in skupino strokovnjakov za graditev elektrarn mudil prejšnjo nedeljo v Montevideu v Uruguayu, kjer je imel s predstavniki uruguayske vlade razgovore o zgraditvi ” velike elektrarne na reku Uruguay na področju Salto Grande. Razgovori za postavitev te velike argentinsko-uruguayske elektrarne, ki bo dajala obema republikama 700.000 KWH električne energije, se vlečejo že od leta 1946 naprej. Že tedaj je bila določena mešana argent.uruguayska komisija, ki je že pred leti končala z vsemi preddeli. Rezultat nedeljskih razgovorov je bil ta, da bosta vladi obeh republik pospešili zgraditev omenjene elektrarne ter za izvedbo tega načrta isikali tudi kredite za kritje stroškov v višini 410 milijonov dolarjev. Zun. min. dr. Zavala Ortiz je uruguayske oblasti pozval, naj
čimprej ratificirajo pravne dogovore glede vodne teritorialnosti med obema državama, da se bodo omenjena dela lahko» čimprej začela. Argentinski parlament je zadevne dogovore med obema državama že pred časom ratificiral.
Pri Sv. Antonu v Slovenski goricah so v adventu dobili tri bronaste zvonove. Blagoslovil jih je generalni vikar mariborske škofije dr. Jože Meško. Pri tej slavnosti so domači pevci zapeli pesem z naslednjim besedilom: Pozdravljeni, zvonovi mili! Glasove svoje združite in Bogu v čast prepevajte, v težavah nam tolažite prežalostno srce!“ Na zvonovih so pa napisi: „Vlit sem z darovi faranov župnije sv. Antona v času zasedanja II. vatikanskega koncila“.
OBVESTILA
SKAD vabi vse člane in prijatelje na predavanje g. Franceta Papeža o Eliotovi drami „Umor v katedrali“ v petek 30. aprila ob 20 v Slov. hiši, Ramón Falcón 4158. Udeležba obvezna za vse nastopajoče. — V sobo»to 1. maja bo izlet na Ezeizo. ^Zbirališče ob 8 pod mostom v Liniersu.
Občni zbor Druabne pravde bo v soboto 1. maja v Slovenski hiši. Ob 9 sv. maša, ob 10 občni zbor.
Slivenski dom v Carapachayu vabi na 2. prosvetni večer v soboto 1. maja ob pol osmih zvečer v domu. Č. g. Janko Mernik bo predaval in pokazal film o svojem potovanju po Evropi — Obenem že danes opozarjamo na peto obletnico našega doma, ki- jo bomo proslavili v nedeljo 23. maja s celodnevno prireditvijo ob sodelovanju SDO in šolske mladine. Vabimo vse prijatelje, da nas podprejo z obiskom.
Skupna vaja za letošnjo spominsko proslavo ob dvajsetletnici našega zdomstva, ki je namenjena argentinski in slovenski javnosti bo v soboto- 1. maja ob eni popoldne v dvorani Slov. hiše.
Proslavo četrte obletnice blagoslovitve Slov. doma v San Martinu bo ob vsakem vremenu. Člani in članice doma bodo lahko ob tej priložnosti poravnali letni prispevek ($ 100) za Vzajemni podporni sklad.
Dekleta iz Carapachaya bodo imela v soboto 1. maja ob 19.03 svoj sestanek. Vsa lepo vabljena! _
Dekleta! V nedeljo 2. maja bo po mladinski maši v Slovenski hiši prvi redni zvezni sestanek. Poleg zanimive teme: „Versko-moralna formacija deklet“ bodo še druge prijetne točke.
Zvezni sestanek SFZ bo v nedeljo 2. maja po mladinski maši v Slovenski hiši. G. Božidar Fink bo predaval in vodil debato o namenu in pomenu slov. ideološke emigracije pod naslovom „Zakaj naša emigracija?“
Sestanek slovenskih srednješolcev bo v soboto 1. maja ob 10 v Slovenski hiši. Pred sestankom bo v kapeli sv. maša. Razgovor o starših in mladini bo vodil g Milan Magister.
Sestanek staršev otrok šol. tečaja Antona M. Slomška v Ramos Mejia bo na državni praznik 1. maja ob 15.30 v Slomškovem domu. Na programu: predavanje o spolni vzgoji mladine in letni občni zbor šolskega odbora. Za otroke pa posebej igre.
II. redni prosvetni večer v Slomškovem domu bo v soboto 8. maja (druga sobota v mesecu) točno ob 8 zvečer. Na programu je aktualno predavanje o vzrokih vsakdanjih nesreč doma in na cesti in o ukrepih, ki naj jih preprečijo. Izvajanja bodo pojasnjevala barvne ski-optične slike. Vsi rojaki lepo vabljeni!
ODBOR ZA SPOMINSKO PLOŠČO PADLIM BORCEM prosi vse nabiralce prispevkov, da pohite z nabiranjem in izroče denar blagajniku. — Vse rojake, Ki še niso dali svojega prispevka za naš narodni spomenik, ki bodi dostojen izraz naše hvaležnosti do padlih junakov, -epo prosimo, da naj prispevek izroče v Dušnopastirski pisarni, n
> ;
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Star* Redactor: José Kroselj Redacción y Administration: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires
T. E. 69-9503 Argentina
o O Z ID	» FRANQUEO PAGADO
£ £ g !	Concesión N’ 5775
g n» t \	I TARIFA REDUCIDA
o £ o 1 < 1	Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Prepiedad	
Inteleetual No. 817.086	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1965: za Argentino $ 1000.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev.
T alleres Gräficos Vilko S. R. L., Estadoe Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
Kulturni večeri SKA bodo letos v Slovenski hiši na Ramón Falconu 4158, Capital, v I. nadstropju. Prvi kulturni večer bo v soboto, 15. maja t. 1. ob 7 zvečer. Predaval bo g. dr. Vinko Brumen o Krekovi osebnosti in skrivnosti njegovih uspehov.
Prosvetni sestanek v Slovenskem domu v San Martinu bo v nedeljo 16. maja ob 10. G. Janko Hafner nam bo s pomočjo skioptičnih slik pokazal in razložil lepote Županove jame, ki leži blizu Grd šuplja v Sloveniji. Vabljeni vsi rojaki.
Šolski odbor slov. tečaja dr. Franceta Prešerna (Castelar) priredi 23. maja t. 1. ob 15 tombolo, namenjeno v korist šole. Glavni dobitek žensko kolo.
Vsi iskreno vabljeni!
DRUŠTVENI OGLASNIK »Članstvo in javnost obveščamo, da smo odprli bančni tekoči račun^ tako da se vsa nakazila društvu morejo pou šiljati s čeki katerekoli vrste po naredbi (a la orden) „Eslovenia Unida“.
Zedinjena Slovenija
Slovenska kulturna akcija je izdala
5-6 številko osmega letnika revije MED-DOBJE. Vsebina: Alfonz Čuk: Psihološka razmišljanja ob ekumenicnem vprašanju — Dante-Tine Debeljak: Drugi spev Vic — Vinko Beličič: Nova revija v— Ivan Hribovšek: Tri pesmi — Vinko Brumen: K našemu kulturnemu položaju
—	T. S. Eliot-France Papež: UmOr v katedrali — interludi j — Anica Kraljeva: Iz spominov na Lipari — Tine Debeljak: Dve Ševčenkovi — France Dolinar: Zgodovinar Josip Mal — 'Vinko Brumen: O politiki in politikih — Ruda Jurčec: Requiem in Re. — Čas na tribuni: Kdo smo (Jože Velikonja) — črta in prostor: II. grafična razstava slovenskih izseljenskih umetnikiv (Marijan Marolt) — črke, besede, misli: Harmonika ni jezik, ne ve za hinavščino (Ruda Jurčec) — Zapiski: Ob stopetdesetletnici Tarasa Ševčenka (Tine Debeljak) — Umetnostna priloga: Skrivnost (Ivan Bukovec). — Uredniki: Zorko Simčič, Ruda Jurčec, Rafko Vodeb.
—	Strani 120. — Cena: 280 pesov.
j Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK	:
*	■
Š	Lavalle 1290, p. 12, of. 2,	Capital	!
j	T. E. 35-2271
Uradne ure 17—20	J
S	N«	telefonu 93-0719 tudi dopoldne	£
JAVNI NOTAR
Francisco Rani Cascante
Escribano Publico Pta. baja, ofic. 2 Cangallo 1642	Buenos Aires
T. E. 35-8827

Kmetijstvo v ZSSR v krizi
Pred kratkim se je v Kremlju sestal na tajno zasedanje Centralni komite sovjetske EP. Na zasedanju so razpravljali o sporu z rdečo Kitajsko ter je partijski ideolog Suslov dobil nalogo, še naprej odgovarjati Pekingu.
V	glavnem pa so razpravljali o zaostalosti sovjetskega kmetijstva ter je Brežnjev priznal, da je ZSSR v tem oziru zelo- daleč za svobodnimi zahodnimi državami in da sovjetsko kmetijstvo potrebuje nujno izboljšanje.
Hruščov, ki je smatral zadevo sovjetskega kmetijstva za svojo osebno nalogo ter ga sedaj dolžijo večine neuspehov na tem področju, je nameraval zasedanje sovjetskega CKKP sklicati že lansko jesen. Ker pa so 14. oktobra na zasedanju CKKP namesto tega vrgli Hruščova, je vprašanje sovjetskega kmetijstva prišlo na vrsto šele sedaj, ko prihaja v deželo že pomlad in je čas za tkim. planiranje setve že minil. Zato se tudi letos sovjetsko kmetijstvo ne bo dvignilo iz mrtvila, pač pa še globlje zdrsnilo v zaostalost.
V	zadnjih tednih je ZSSR javno priznala, kako globoko je sovjetsko kme-
tijstvo zdrsnilo v letu 1963, ko je morala na zahodu kupiti 12 milijonov ton žita, da je mogla prehraniti kruha lačno prebivalstvo. Leta 1963 so v ZiSSR poželi le 107,5 milijonov ton žita, se pravi 37 milijonov ton manj kakor v letu 1962.
V ZSSR.so «e začele v zadnjih mesecih vedno glasneje pojavljati zahteve po ponovnem zasebnem kmetijstvu. To je potrdil Brežnjev. ko je svaril, da „se nekateri potegujejo za prehiter prehod v majhno zasebno kmetijstvo“. Večina sovjetskih državnih poljedelskih podjetij je namreč postala tako obsežna in upravno zapletena, da se nihče več ne znajde, kaj z njimi storiti, proizvodnja živil pa z veliko naglico pada po vsej državi.
Na zasedanju CKKP so za ekonomskega carja imenovali 58-letnega Vladimirja Novikova, ki je bil postavljen tudi za pomočnika predsedniku vlade. S tem je Novikov nadomestil 56-letnega Dimitrija Ustinova, ki je postal tajnik komunistične partije, kar je bil doslej Leonid Iljičev, ki je sedaj zdrsnil na položaj pomožnega zunanjega ministra ZSSR.
P O ŠPORTNEM SVETU
V Ljubljani se je v nedeljo končalo svetovno prvenstvo v namiznem tenisu. Že tretjič zaporedoma je osvojil prvenstvo Kitajec Gang Ce Tung, ki je v finalu premagal rojaka Li Fu Junga. Pri damah je zmagala Japonka Fukazu, ki je premagala v finalu Kitajko Lin Hui čing. Obe tekmi sta bili na pet setov, kar kaže precejšnjo izenačenost sil.
Prvenstvo- so odnesli torej favoriti, kakor je bilo predvideno. Toda pri ekipnem prvenstvu »so Japonke izgubile naslov in so letos Kitajci zmagali tudi v damskem ekipnem prevenstvu. Na kongresu Mednarodne zveze za namizni tenis, ki je bil istočasno s tekmovanjem, so »določili, da bo prihodnje svetovno prvenstvo v Melbournu v Avstraliji 1. 1967.
Marca se je pričel spomladanski del nogometnega prvenstva v Jugoslaviji. V prvem kolu sta zmagala dva kluba iz Slovenije (da sta slovenska ne moremo reči, ker imata več „južnih bratov“ v moštvih ko»t Slovencev); ljubljanska Olimpija je premagala Famosi iz Hras-nice z 2:0, Maribor pe je doma pregazil »Čelik iz Zenice s 6:0. Tretji zastopnik Slovenije, celjski Kladivar, je v Tuzli izgubil proti »Slobodi,, ki trenutno vodi v drugi zvezni ligi, Olimpija je druga z eno točko manj, sledi Maribo»r, ki ima pet točk manj, Kladivar pa je sredi lestvice.
V’ znamenju slovenske narodne pesmi bo
PROSLAVA
IV. OBLETNICE BLAGOSLOVITVE
SLOVENSKEGA DOMA V SAN MARTINE
ki bo v nedeljo 2. maja v domu, Córdo»ba 129.
Ob 11 sv. maša, nato kosilo, ob 15.30
Akademija
Po akademiji prosta zabava, pri kateri sodeluje /?# tiÈUMÌ.Ì.Ufà. Hf&dhGBdm d»
SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z.
Avenida San Martin 263 — Ramos Mejia
sporoča svojim delničarjem, da lahko dvignejo dividendo za leto 1964 v zadružni pisarni ob sobotah od1 16 do 20.
Po bilanci za leto 1964 odobreni i\a občnem zboru 27. 3. 1965 znaša dividenda na delnice vplačane s 1. 1. 1964 33% in se izplačuje v gotovini. člani, ki bi želeli, lahko dobe dividendo izplačano v delnicah.