poštarlna plačena u gotovom God. X. Broj 6. U Zagreba, 'H. febrmiara Pojedini bro! Din t, Uredništvo i oprava ZAGREB MASAH V KOVA 28a telefon 67-80 Uredništvo in uprava za Slovenijo in slovenski del Julijske Krajine LJUBLJANA Erjavčeva 4a - Dok Talijani u svojim službenim publikacijama na hrvatskom jeziku i preko radija nazivlju naša mjesta u Istri hrvatski, dotie štampa u Jugosla¬ viji prekrštava Opatiju u Abbaziu, Rijeku u Fiume itd. U svakom kulturnom narodu bi takav postupak izazvao javni škandal. V.___/ GIASHO SAVEZA JUGOSLOVENSKIH E M (GRANATA U JULIJSKE KRAJINE PAPSKIJI OD PAPE Više puta smo u našem listu prote¬ stirali protiv načina pisanja istarskih mjesnih imena u ovdašnjoj štampi. Ne samo beogradski, več i zagrebački li- stovi ima ju češče Abbazia mjesto Opatija, Fiume mjesto Rijeka, Lo- vrana mjesto Lovran itd. Ali sve to naše pisanje je bilo uzaludno, jer — mislili su si urednici te velike štampe — neče valjda neki mali tjedničič učiti nas, veliku štampu, dobrim običajima i rodoljublju. Razumije se da se niko ni je na to osvrnuo, osim što je tObzor « pred dvije godine bio donio feljton o to j temi gdje se zastupalo ispravno mišljenje da hrvatska imena hrvatski h mjesta treba pisati hrvatski bez obzira u kojoj državi se ta mjesta nalazila. Ali sve to nije pomoglo, pa smo tako ovih dana imali priliku da čitamo u jednom sušačkom listu da se neko vjenčao u Fiumi, u jednom splitskom smo vid jeli Lovranu, u jednom zagrebačkom Fiumu i Abbaziu. čak i Abaciju, a u b e o- gradskom Postumiju. Kada smo nekim urednicima i saradnicima tih listova skrenuli usmeno pažnju na to, dobili smo razne izbjegavajuče odgo¬ vore, a glavna nota je bila ovakova: — To se tako ukorjenilo, da nema smisla o torne više ni diskutirati. — Pa to zahtjevaju izvjesni obziri. — Rakovo zlo je u torne ? — Valjda vam je poznata, moj go- spodine, da postoji medjunarodna konvencija prema kojoj treba mjesna imena pisati onako kako se pišu u dotičnoj državi. Ove i slične odgovore smo dobivali na naša upozoravanja, a onaj ko ji nam je dao posljednji odgovor (onaj s medjunarodnom konvencijom) gle- dao nas je s visoka i sažaljivo kao kada star i strog profesor gleda nekog prvoškolca koji se usudio izreči neku svoju misao. I šta smo mogli nego nastaviti s na¬ šim upozoravanjem tražeči usput i do¬ kaze da razuvjerimo te naše »vrle rodoljube « i » nepogrešive « tumače do¬ brih medjunarodnih običaja. Buduči da ni povjesni ni lingvistični ni politički razlozi nemaju takove uvjerljivosti za neke naše krugove, pružamo danas tim našim » pozna- vaocima « medjunarodnih konvencija slijedeči dokaz: — U tiskari »Vedetta d’Italija? na Rijeci štampan je 193 7 pod br. 329 prospekt Opatije hrvatskim jezikom. Na naslovnoj strani je slika Opatije i natpis » Abbazia?, ali unutra čitamo doslovno: — Direktni vlakovi dolaze u Opa¬ tiju više puta na dan iz Rima, Trsta itd. — Opatiju okružuje... od kojih je U č k a ... Autobusna veza' s Ri j e kom, Postojno m... pu- tič što se ubavo vijuga izmedju Opa¬ tije i Lovrana (a ne Lovrane) itd. Na maloj stranici osmine je osam Puta spomenuta Opatija, a ni je- dan pat Abbazia, a slično je i sa drugim citiranim mjcstima A ko nekome ni to nije dosta, neka posluša na radio talijanske radiosta- uice poje da ju izvještaje i hrvatskim jezikom, pa če i tamo čuti Opatija, a ne Abbazia, Rijeka, a ne Fiume i sl. Ne znamo hoče li to biti za izvjesne hude dovoljno uvjerljivo i hoče li osjctiti lekcij u, ne od nas, več o d s a m i h T a l i j a n a, ali smo sigurni da ne bi ni jedan kulfuran narod na suijetu dozvolio da mu njegova ola- *dta štampa svakodnevno ruši ugled okovom lakejskom » udvornošču « ili v - e °prostivim neznanjem i ograni- cc ' nošču. (t.) NI JEMCI O NIJEMCIMA Dr. Schuschnlgg ne zaboravljja Južni Tirol — Ministar dr. Frick o njemačkim narodnim manjinama — Organ čeških Nijemaca o Južnom Tirolu »Oberschlesischer Kurier« od 10 I pi¬ še: Austrijski sa vezni kancelar dr. Schu- schnigg je ovih dana u generalnoj skupštini »Društva prijatelja Istočnog Tirola«, nišanio spomena vrijednom jasnočom, na sudbinu južnotirolaca. On je rekao. »Južni Tirol nam je prirasao srcu stoga jer je on za nas posljednji ostatak one lijepe zemlje, koja jednom naša bijaše, i koju mi nikada ne mo- žemo zaboraviti«. Takodjer su u po- sljednje vrijeme austrijski listovi po¬ navljali i upučivali na sudbinu njemač- kih južno Tirolaca. »Vorarlberger Tagblatt« do¬ nosi govor ko j ega je održao bivši mini¬ star unutamjih poslova dr. Frick u Gleichvsdtzu. Tom prilikom je dr. Frick rekao: — Ali nikada ne možemo dopustiti da se Nijemce koji su pod tudjom vlašču progoni i muči radi njihovog svi- jesnog nijemstva. To nije unutarnje pi¬ tanje ove ili one države, kako bi neki htjeli, več je to pitanje cijelog njemač- kog naroda. Zato mi saučestvujemo sa sudbinom svoje brade izvan naših gra- nica i ne možemo predi preko sudbine naše brade koji s'e nalaze u tudjim dr¬ žavama. * Stari organ čeških Nijemaca »Bo¬ he mi a« piše: Političko prijateljstvo izmedju Italije i Njemačke nije nimalo poboljšalo položaj Nijemaca u Južnom Tirolu. čini se da je baš to prijateljstvo imalo za posljedicu da se progoni južno¬ tirolaca pooštre u posljednje vrijeme. Oni zadnji ostaci njemačke štampe u Južnom Tirolu su dobili koncem prošle godine nalog od bocenskog prefekta Mastromatteia da ne smiju više upo- trebljavati njemačka imena za rijeke, gore itd. u Južnom Tirolu. Da se »olak ša« posao te izmjene, konstruirao je se¬ nator Tolomei neki leksikon koji sadrži 18.000 talijanskih imena za mjesta, go¬ re, rijeke itd. u Južnom Tirolu. Time je nastala takova zbrka, da se u toj novoj topografiji ne mogu snadi ni sami Ta¬ lijani. ENGLESKI LISTOVI O JUŽNOM TIROLU Poznat je upit na ministra Edena u engleskom Donjem domu kojega je bio postavio konzervativni poslanik Duncas Sandys tražeci da ministar razjasni ta- lijanski zahtjev da se Njemačkoj vrate kolonije. Spomenuti poslanik je tom prilikom nadodao da bi trebalo staviti upit Rimu koliko zemlje u Africi je Italija voljna da ustupi Njemačkoj i da li joj hode ustupiti i štogod u Evro¬ pi, na primjer kakav komad Južnog Tirola. Dvadeset dana kasnije je došlo u engleskom Gornjem domu do rasprave 0 narodnim manjinama u Evropi, pa je viscount Sankay izjavio tom prilikom da treba kod ispitivanja progona na¬ rodnih manjina misliti u prvom redu na Nijemce u Južnom Tirolu kojih da je sudbina naročito teška i žalosna. Ta interpelacija, kao i slična majora Atle- ja, dala je povoda odgovoru pretsjed- nika Newilla Chamberlaina. On je izja¬ vio da ta pitanja spadaj u u okvir op- ceg uredjenja (general settlement). U toj istoj stvari su govorili i lord Cecil 1 lord Parmoor, pa je cijela ta rasprava imala za posljedicu da se engleska štampa živo zainteresirala za pitanje narodnih manjina, pa se i nadalje ba- vi tim pitanjima. Tako na pr. »Manchester Gu¬ ardian« piše o načinu razvlaštenja seljaka preko »Ente di rinascita agra- ria per le Tre Venezie« i kaže da je to naj sigurni ji način da se njemačkim i slavenskim seljacima oduzme zemlja, a kada im se oduzela zemlja, ostaju bez sredstava za život pa moraju ili emi- grirati ili odlaze u gradove gdje^ se de- nacionaliziraju. List opisuje žalost i očaj tih seljaka koji drže svoju zemlju od starine u svojim rukama a sada je gube i postaju proleteri. Nadalje se uka¬ zuje na posljednji poljsko-njemački ugovor o manjinama i podvlači se kako Praška »Bohemia«, organ čeških Nijemaca donosi ovaj zanimljiv člančič: Nijemce u Reichu je vrlo naljutilo što je neki sud u Dansko j osudio tri Nijemca iz sjevernog Schleswiga radi klevete danskih vlasti na dva mjeseca zatvora. Službeni njemački list »Flens- burger Nachrichten« piše.-štaviše, da to prelazi granicu do koje može njemačko dostojanstvo da trpi takove uvrede. Na to su danske novine odgovorile iznijev- ši osude osmerice Nijemaca u Južnom Tirolu, koji su osudjeni radi toga što su se na planini kod Brunnecka usu- dili pjevati njemačke nacionalne pje- sme. »Bohemia« na to nadodaje da je tom prilikom bio osudjen odvjetnik dr. Robert Helm iz Božena na 5 godina konfinacije, a Jozeph Heenk iz Brun¬ necka isto na 5 godina, a ostala šesto- rica na po 3 godine. Praški list se čudi što o tim osudama nije bilo ni spome¬ na u njemačkoj štampi u Reichu koja je sada tako grlata radi osuda Nijema¬ ca u Danskoj. * _ Postupak prema njemačkim ma¬ njinama u inozemstvu je predmet zani¬ manja službene vanjske politike Reicha _ izjavio je u Budimpešti Bohle, šef inozemne organizacije nacionalsocijali- sta če po torne ugovoru njemačkoj manjini u Poljskoj biti zajamčen narodni razvi- tak i očuvanje posjeda, pa se pita zašto se to isto ne može zahtijevati i za Ni¬ jemce u Italiji. U nekim putopisnim črticama iza- šlim u tom istom listu, rugaju se neki Englezi koji su proputovali Južni Tirol mj erama vlasti da izmijenjenim imeni¬ tna sakriju njemački značaj Dolomita. Svi natpisi na trgovinama, trafikama itd. su talijanski, dok se medjutim sav saobračaj vrši na njemačkom jeziku iz prostog razloga što niko nije naučio još da se dobro služi talijanskim jezikom. Kao karakterističan slučaj spomin j e poštanske dopisnice na kojima su naj- brižljvdje prekriženi svi njemački nat¬ pisi, imena i sl., pa su tako i turistički prospekti za Strance brižljivo »očišče¬ ni« tako da se niko sa tim novim ime- nima ne može snači i turista nije ni¬ kada siguran da če doči tamo kuda je naumio. Taj dopis iz Božena sadrži i ovaj primjer: Na željezničkoj stanici u Tolbachu stoje dva seljaka i pazljivo čitaju imena stanica. Uče ih napamet i jedan drugoga preslišavaju. Jer mora¬ ju kupiti kartu, a činovnik im neče iz¬ dati kartu ako ne budu znali izgovoriti ime stanice talijanski, a da bude ironi¬ ja još veča, ta njemačka imena su po¬ znata po cijelom svijetu radi svojih pri- rodnih krasota. Ne samo da Stranci od- mah uoče te novotarije, več i sami ta¬ lijanski oficiri priznaj u da je to u naj- manju ruku nepraktično, jer se nikada ne može znati gdje se čovjek prema speci j alkama nalazi, buduči da seljaci ne znadu da se to njihovo mjesto zove nekako drukčije nego što se zvalo več hiljadu godina. Dopisnik zaključuje da takav postu¬ pak nije nimalo pametan i da sve to nije dostojno slavne talijanske kulture. Pod tim naslovom donosi »R o f 1 a- cher Wochenblatt« ovaj članak: Prijateljstvo izmedju Njemačke, Ita¬ lije i Austrije ne pokazuje posljedica za Južni Tirol. čuje se da borba protiv nijemstva u Južnom Tirolu stupa u novi stadij. Najprije budu imena mje¬ sta potalijančena. Trebaju po planu po- talijančenog senatora Tolomei-a stara njemačka terenska imena doči na red. Ni brdo ni polje, ni dvorci ni rijeke ne smiju biti označena dosadašnjim ime¬ nitna. Senator je načinio leksikon u ko- jem je italijanizirao 18.000 njemačkih imena. Neki njemački listovi Južnog Tirola dobili su več u septembru nalog da ne smiju više upotrebljavati njemačka te¬ renska imena. SUDBINA ŽALBI KOD DRUŠTVA NARODA »Journal de Geneve« javlja da je do sada bilo Društvu naroda pre¬ danih 846 tužbi narodnih manjina pro¬ tiv postopka država u kojima se te ma- njine nalaze. Od tog velikog broja tužbi došlo je bilp do sada u raspravu samo 7 (sedam) tužbi, ali ni te nijesu bile rješene. Te brojke jasno pokazuju kako je potrebna reforma u Društvu naroda. Leto 1937 — leto meddržavnih pogodb Znana dunajska revija za manjšinska vprašanja »N a tio n und Staat« je ob¬ javila v letošnji januarski številki pod gornjim naslovom na prvem mestu članek samega urednika Ferdinanda Uexkulla. V njem ugotavlja, kako so se v pravkar pre¬ teklem letu močno uveljavili bilateralni razgovori in dogovori med posameznimi državami o manjšinskem problemu. Pred¬ vsem omenja razgovore med Jugoslavijo in Italijo. Piše tako le: »Popolnoma oficielno obliko je do¬ bil razgovor o nacionalnopolitičnih pro¬ blemih med Italijo in Jugoslavijo, ko sta se ti dve državi odločili iz postop¬ nega izboljšanja njunega razmerja iz¬ vajati zaključke in jim pogodbeno dati novo trdno podlago. Iz jugoslovanskega tiska zaznavamo, da so se jugoslovan¬ ski posredovalci resno prizadevali, isto¬ časno zboljšati tudi narodnopolitični položaj svojih rojakov v severovzhod¬ ni Italiji in jim preskrbeti večjo svobo¬ do glede rabe jezika, tiska, cerkvene¬ ga življenja in še posebno glede šol¬ stva. Zaključek teh razgovorov je jav¬ no izrazil grof Ciano v Beogradu 25 marca o priliki podpisovanja »politič¬ nega dogovora«. Italijanski državnik je izrazil svoje prepričanje., da bo dogo¬ vor imel ugodne posledice za mejno prebivalstvo obeh držav. Obvestil pa je ministrskega predsednika Stojadino- vica o konciliantnih navodilih, ki so jih dale italijanske oblasti glede pouka hi rabe srbskohrvatsko-siovenskega je¬ zika kakor tudi glede bogoslužja v teh jezikih. Dalje je grol Ciano poudaril, da smatra on za potrebno, odstraniti med državama s skupno mejo vse raz¬ loge za konflikte in ustvariti dejanske pogoje za zaupanje in sodelovanje. Svoj nagovor je zaključil grof Ciano z oznanilom, da je dnče pravkar izpnstil nekaj jugoslovanskih političnih kaz¬ njencev« (!) Mi od naše strani bi samo želeli, da bi se vse to uresničilo, kar je napisal Uex- cfill v »Nation und Staat«. Neprljaino škripanje I stručni njemački časopisi donose često opaske na vječne tožbe Nijemaca u Južnom Tirolu. Tako čitamo u okto- barskom broju monakovske »Zeit- schrift fiir Geopolitik« i ovo: Bila je to odluka velikih poteza Rima i Berlina da su položili jaku osovinu pre¬ ko Evrope koja omogučuje Italiji da ponosno izjavi kako neče trpjeti bolj¬ ševizma na Sredozemnom moru. Pri¬ kladno bi dakle bilo da se na najjačoj tački trenja te osovine, nekako u njezinoj sredini koja se nalazi u Južnom Tiro¬ lu, što manje štedi uljem koje bi omo- gučavalo da osovina što manje škripi u svojim ležaj ima. Iako se misli da se o sudbini narodnih manjina ne mora voditi puno računa, trebao bi ipak Rim radi svojih odnosa s Njemačkom, odu- zeti tu sitnu ali neprijatnu oštricu iz ruku svojih neprijatelja poboljšavši po¬ ložaj Nijemaca u svojim granicama. * — Rumunjska vlada izdala je dekret o reviziji državljanstva Židova, koji su se uselili u Besarabiju, Sedmogradsku i Bu¬ kovimi, nadalje onih, koji su stekli to dr¬ žavljanstvo na području stare Rumunjske, te konačno za one Židove, kojim su dr¬ žavljanstvo dopitali sudovi u novoj Ru- munjskoj. Židovi, koji spadaju u ovu kate- goriju nemaju prava glasa prigodom pred- stoječih parlamentarnih izbora. Osim toga je rumunjska vlada zabranila svaku diskusiju o pitanju Židova i manjina u Rumunjskoj. NIJEMCIU DANSKOJ GDJE OSTAJE I NIJEMCI U ITALIJI »PRIJATELJSTVO" ? STKANA 2. »ISTRA« 8R0J fi. Od Soče do Hečine -- od VrigSaua do JKamenfaha Dviganje cen lesu Trst, februarja 1938. (Agis). Z dvi¬ ganjem cen raznim vrstam blaga, živi¬ lom in živinski krmi, ki pa zelo varira, so se dvignile tudi cene vsem vrstam lesa. Danes prodajajo naši posestniki gozdov drva za kurjavo no 15.— do 16.— lir za kvintal, jelova debla po 125 do 140 lir za kubični meter, med tem ko so bile cene pred dobrim letom dr- vam 5 do 6 lir za kvintal, jelove hlode pa so prodajali od 40 do 60 lir za ku¬ bični meter. Pripomniti moramo, da so današnje cene lesu primerno visoke kar omogočuje posestnikom gozdov prime¬ ren izkupiček. Vendar so naši gozdovi že zelo izsekani, zlasti krog Snežnika, 'postonjskega Javornika pa tudi v okoli¬ ci črnovrškega Javornika in na pobočju Nanosa. Naš kmet nima drugega za¬ služka, konjunktura lesne trgovine je danes v Italiji bolj razvita kot kdaj prej. Veliko povpraševanje je med dru¬ gim tudi po bukovini, ki jo, kljub hudi letošnji zimi neprenehoma sečejo po gozdovih in prodajajo raznim trgovcem in prekupčevalcem, če bi bili naši kmetje organizirani in prodajali les ne¬ posredno potrošnikom, bi pri lesu še veliko več zaslužili. Toda sami niso zmožni tega, tisti ki bi lahko kaj sto¬ rili, pa iščejo same koristi. Proces proti morilcem iz Vrhpolja Trst. febr. 1938. Za obsodbo je vladalo silno zanimanje, tako da je bila dvorana nabito polna. Ivan Canziani je dobil 20 let zapora in 30.000 lir denarne kazni, Horvat 20 let in 20.000 lir denarne kazni, Derganc 8 let in 22.000 lir den. kazni. Glavni obso¬ jenci Guštin Michelazzi in Coretti so dobili dosmrtno ječo, poleg tega so še kaznovani z denarno kaznijo vsak po 25.000 lir. Nesreče v gozdu Knežak, februarja 1938. — (Agis). — V januarju je pri nas pritisnil hud mraz, zlasti v snežniških gozdovih. To¬ da kljub mrazu so domačini stalno v gozdu za zaslužkom. Tako so tudi ob naj hujšem vremenu zunaj in na delu, da niso prikrajšani na zaslužku, ki je itak malenkosten in za današnje raz¬ mere nezadosten. Marsikdo bo odnesel težje ali pa lažje posledice letošnjega hudega mraza. Samo v naši okolici je več domačinov pri delu prezeblo. Bene iz sosednjih Šembij je baje toliko pre¬ zebel v gozdu, da so domači dvomili v njegovo zdravje. Več je pa takih, ki so jim premrznile roke, pa tudi noge. Izvoz goveda Sredinom prošle godine je puljski prefekt posebnim dekretom zabranio iz¬ voz goveda iz istarske pokrajine djelo- mično radi toga, jer je na domačim tr- žištima ponestajalo mesa, djelomično pak zato da bi se radi slaboga stanja stočarstva u Istri spriječila prodaja mladoga blaga. U zadnje tri godine, osobito u vrijeme kada su bili ukinuti sajmovi, stočarstvo u Istri je, kao i drugdje po Italiji, nazadovalo. Broj go¬ veda je pao daleko ispod šezdeset tisu- ča kao što je bilo u zadnjim godinama pred rat. Zabrana izvoza goveda utje- cala je na gospodarstvo Istre, kao što je utjecala i zabrana izvoza ugljena, od kojega je do sada živjela^ skoro sva Či¬ čarija i koja zabrana još uvijek vrije- di. Na zahtjeve poj edinih opčina, koji- ma su dohoci od taksa znatno snizih, ukinuo je puljski prefekt tu zabranu. Novi dekret je stupio na snagu s 1 ve- -ljačom. Neuspeh demograSične bitke 'rst, januarja 1938. — (Agis). —- razne akcije, ki si jih je zastavila jamska vlada za čim večji prospeh ve je tudi tako zvana demografie- 3 j tka, o kateri je naš list že večkrat >čal ' Koliko važnost polaga vanjo janska vlada je razvidno iz velikih inosti ki jih uživajo novoporocenci, ilne družine in družine ob rojstvu čkov Toda ves ta napor, ki zahte- nnoao žrtev na račun državne bla- e se zdi da nima velikega uspeha. , posveča časopisje temu problemu e in alarmantne članke. Slab uspeh azviden iz naslednjega preg eda: . letu 1930 je znašal presežek roj- nad smrtnimi slučaji 515 927 ali na tisoč prebivalcev, v k*« ^ a nrocežpk roistev zmzal na “na tisoč prebivalcev) in se v letu zvišal na 429.627 (10.1 na tisoč pre¬ lcev) Posebno značilen pa je mah istek v prvih s ® st * “tisočVebi- ,očo le 173.001 ali 8 na tisoč prem 'v Te številke pomenijo zmanjsa- števila rojstev (v letu ^ icnr* prebivalcev napram lojstvom v 1930?; v istem razdobju pa se j no povečala umrljivost. Župnik Slamic umrl Dospela nam je žalostna vest, da le pre¬ minul g. Ante Slamič, župnik v Dekanih pri Kopru in častni konzistorijalni svetnik tr¬ žaške škofije. Pred kratkem je še za sv. Antona v družbi svojih duhovnih sobratov praznoval svojo 651etnico, a mesec za tem je odšel v večnost. G. župnik je bil v naših krajih splošno spoštovana oseba, saj je bil po rodu iz slovenskega Rocola pri Trstu in služboval v raznih istrskih župnliah, a v Dekanih preko 20 let. Po svojem čustvu blag, miren in skromen živel je le za svo¬ je vernike, a kadar ie bilo treba, se je znal odločno potegniti za njihove pravice. V rodoljubnih srcih našega zavednega ljudstva bo ostal v neizbrisnem spominu, ker ves narod ga je cenil in uvaževal kot svojega mučenika. Znano je, da je pred 15 leti moral piti ricinovo olje iz fanatičnih rok nekih renegatk, ki jih je ščitil z na¬ basanim samokresom njih strankarski vo¬ dja. Ta pretresljivi dogodek se je najglob¬ lje vtisnil našemu ljudstvu v srce in ostane neizbrisen madež za moderne kulturonosce ki pa je povzdignil ugled in spoštovanje g. župnika Slamiča do višine, da ga štejemo za vernega učenca naših velikih škofov Mahniča in Sedeja. Naj počiva blaga duša v zemlji domači! Posestvo na dražbi Ilirska Bistrica, februarja 1938. — (Agis). — Kot že marsikatero naše posestvo tako bo tudi Smukovo v Ilirski Bistrici prodano po javni dražbi, če se prej ne prijavi kak kupec. Smu- kova gostilna in mesarija je bila znana daleč naokoli, kjer so se zlasti ob sej¬ mih radi shajali kmetje iz okolice, pa tudi domačini. Smukova mesarija pa je bila ena med prvimi v Ilirski Bistrici. Domačini trdijo, da bo tudi to posestvo, kot že nešteto drugih, kupil bistriški milijonar Viktor Tomšič. Dvije smrti u Vodicama Vodice, februara 1938. Polovinom prošlog mjeseca umrla su u našem selu dva čovjeka. Ne bi se ni osvrtali na smrt ove dvojice naših ljudi, kada bi ova bila naravna ili kada bi čovjek umro od starosti, ali ova dva slučaja najbolje ilustriraju prilike. Poropat An¬ ton star 33 god. umro je uslijed zado- bivenih rana i bolesti u Abesiniji od kojih se nije mogao izliječiti. Bio je de¬ vet mjeseci u bolnici u Torinu od kuda je poslan kuči neizlljeeen i bez ikakve potpore i hranarine za uzdržavanje. — Ostavio je Ženu i troje male neopskrb- Ijene djece. Drugi je Kasic Martin, otac četvero neopskrbljene djece. On je umro uslijed velike bijede i neimašti- ne, tako rekavši od glada, jer nije imao posla, a u kuči nije imao upravo nista, što bi dobio od dobrih ljudi, to je da- vao djeci. Nakon smrti ove dvojice ko- ji su ostavili devet neopskrbljenih oso- ba, obratio se naš opčinski delegat na opčinu u Materij u da bi im ona pri¬ skočila u pomoč, ali je podeštat u Ma¬ teriji odgovorio da ne može, jer da op¬ čina nema novaca, nego da neka se po- mažu sami kako mogu i kako znadu. Industrija v Tržiču Trst, februarja 1938. — (Agis). — Poleg združenih ladjedelnic so v Tržiču še sledeče tovarne: tvornica volnenih izdelkov, čistilnica olj, tovarna sode, tovarna pločevinastih škatelj in tovar¬ na kemičnih proizvodov. Vse tovarne v Tržiču zaposlujejo danes ca 20.000 de¬ lavcev, ki so razdeljeni po delu, ki ga vršijo in po zmožnostih. V zadnjih dveh letih se je produk¬ cija tržiškega arzenala dvakrat pove¬ čala, saj zaposluje danes okrog 10.000 delavcev. V delu imajo devet podmor¬ nic, nadaljnih pet preurejujejo in na- daljanih deset imajo še naročenih. Ar¬ zenal je razdeljen na tri oddelke: v elektromehanični oddelek za ladje, za zrakoplove in železnice. Vsi trije oddel¬ ki delajo s uolno paro. Delavci so za¬ posleni tudi* v praznikih in delajo čez določen urnik. Specialni mehaniki de¬ lajo celo po 50 do 60 ur na teden. V tržiški ladjedelnici delavci ne poznajo več prisilnih dopustov, v Tržiču pa ne več brezposelnosti. Le surovin, zlasti železa pogosto pri¬ manjkuje. V takem primeru prenehajo z onimi deli, ki so jih naročili privatni¬ ki, a z deli, naročenimi od države na¬ daljujejo brez presledka. Kljub stalnemu delu m zaposlitvi pa tržiški delavci ne živijo v blagostanju. Oni ki imajo večjo družino in so za¬ posleni v ladjedelnici odnosno v arze¬ nalu imajo na razpolago stanovanja v poslopjih ki so določena za delavske družine. Tudi plače niso prenizke. Toda draginja ki se dviga z vsakim dnem vpije po boljših mezdah. Tudi razni odbitki, kot za dopolpvoro za to in ono zahtevajo vsak teden znaten znesek. Delavec zasluži kljub vsemu le toliko, da skromno prehrani sebe in svojo dru¬ žino. Pfiseljenei med seboj Ilirska Bistrica, januarja 1938. — Vsepolno komentarjev in govoric je povzročil dogodek v bistriški kavarni, kamor zahaja seveda samo boljša druž¬ ba. Zaradi nekih besed v kavarni sta se pred nedavnim spopadla pred ka¬ varno s poštenimi zaušnicami bistriški zdravnik De Feconda in pa neki poroč¬ nik tukajšnjega artilerijskega polka. Posledica zaušnic je bila napoved dvo¬ boja. Dvomimo pa, da sta eden in dru¬ gi toliko junaška, da se bosta tudi konč¬ no odločila za dvoboj! Drobiž Boršt. — Regulirati nameravajo potok ob vasi, kakor tudi potok v Žavljah. * — Breginj — Ivan Menič je prejel na¬ grado 600 lir za dvojčke. * Dutovlje — Pred tržaškim sodiščem je oproščena Ivana Rebec, ker je dokazala, da je v prepiru s svojim očetom, katerega je ranila, bila primorana rabiti silo. ♦ Dutovlje. — Neki avtomobil je z blat¬ nikom zadel kolesarja 35 letnega Rudolfa Frenetiča in ga podrl na tla. Dobil je ve¬ like rane na giavi in na nosu. Prepeljan je bil v tržaško bolnišnico. ♦ Gorica. — Pri avangvardističnih smu¬ čarskih tekmah v Črnem vrhu je bila prva četa iz Trnovega. Sledile so čete iz oko¬ liških vasi. Zadnji so bili Goričani. V spu¬ stu je bil prvi Zonta Anton iz Otlice; vsa ostala mesta, razen enega, so zavzeli do¬ mači fantje, prav tako so zavzeli vsa mesta razen prvega v slalomu. * — Gorica. — V delavnici mizarja Emila Juhe je nastal požar, ki bi mu kmalu uni¬ čil vse imetje, da niso prišli gasit gasilci. Škoda je precejšnja. * — Gorica. — Zopet so se v kratkem času dogodili dve smrtni nesreči. V gozdu pri Gorici je Ladislav Devetak, star 14 let, našel granato, katero je hotel odpreti. Eksplozija mu je zadala smrtne rane. Franc Strgar, star 46 let. iz Grgarja, je pri kopanju zadel na granato, ki je eksplodi¬ rala in ga smrtno ranila. * — Labin — Poštanski ured su premje- stili iz Krapnja u novo naselje Rašu kako bi to naselje i time posebno odlikovali. * — Lokavec pri Ajdovščini. — 351etni voznik Friderik Kompare je padel zaradi močnega pretresa voza tako nesrečno na tla, da si je zlomil hrbtenico. V smrtno ne¬ varnem stanju so ga pripeljali v bolnišnico. * — Lovran — Za pretsjednika likvida- cijskoga odbora posujilnice imenovan je dr. Ramiro Cella. * — Marezige, — S 1 februarjem ie začel poslovati novi poštni urad. * — Opčine. — Na cesti proti Sežani je avtomobil povozil 9 letnega Alberta Ben¬ čino. Z istim avtoirobdcm je nit r epeljan v trž. bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl. * Postojna. — Umrla je Margareta roj. Srebotnjak. * — Pičan — Frane Belušič je osudjen na 7 mjeseci zatvora. On ie bio rudar u Krapnju, pa je osudjen zato što je hotimi- ce proširio i pogoršao ranu, koju je zado- bio na radu kako bi primio što višu osi- gurninu. * P u 1 a. — Ivan Udovičič Ivanov, star 23 godine, iz Pule (via Altura 52) osu¬ djen je na 18 mjeseci zatvora i 1.500 lira globe radi kradje jednog bicikla. Osudjen je u kontumaciji, jer je prije toga prebjegao preko granice. Tako jav¬ lja »Corriere istriano« od 5 februara * — Pula —U Škatarima, Šikičima i u nekim selima Kanfanarštine održala su go¬ spoda iz puljskog faš. sindikata poljodje- laca razna gospodarska predavanja. ♦ — Pula — Stjepan Legovič i Pe- tar Bucič iz Trbiža osudjeni su radi kra¬ dje žita na štetu Brečeviča Stjepana iz Frankoviči. Legovič je dobio godinu dana, a drugi tri mjeseca. * Rijeka. — Poljskom židovu, kro¬ jaču Simuljevieu dali su tri unče rici- nusovog ulja zato što se nepovoljno iz- razio o nacionalnim štofovima. * — Škocjan. — V tržaško bolnico so od¬ peljali Šajna Josipa, ker si je pri padcu zlo¬ mil levo roko. ♦ — Šmarje na Vipavskem. — Iskra iz dimnika je vžgala hišo posestnika Cuka. Zgorelo je podstrešje z vsem senom. Ško¬ de je 10.000 lir. — Tolmin. — Aretiran je bil 66 letni Ivan Rutar, ker so mu našli pri hišni pre _ iskavi staro vojaško puško, za katero ni imel predpisanega dovoljenja. Iz istih vzro¬ kov je bil aretiran Anton Pičulin iz Smel niče. * — Trst. — Prispel je te dni dr, Aljehin ki bo imel več šahovskih partij. * Trst. — Oproščen je bil tramvajski uslužbenec Peter Zaget, ker ni zakrivil tramvajske nesreče, pri kateri je bila po¬ škodovana Laura Špacapan. ♦ Trst. — Ob železniškem tiru v Barkov- ljah—Cedasu je zgorelo grmičevje v več¬ jem obsegu. Pri Ključu ob cesti na Bazo¬ vico je zgorelo za 1000 lir mladih borovcev. Trst. — Umrli so: Mikol vd. Blazina Gorčič Amalija, Kmet por. Frausin Marce¬ la, Prelc Marija vd. Jakulin, Živic Andrej Švagel Viktor, Amalija Golob. * Tržič. — Splovili so podmornico »Veni- ero« za ital. voj. mornarico. * Trst. — Delavci Haffer Ferdinand, Al¬ bin Furlan in Maks Divič iz Skednja bi kmalu postali žrtve zastrupitve s plinom, ko so popravljali veliki hotel v čistilnici pri Sv. Soboti. Odpeljali so jih v bolnišni¬ co. Stanje Furlana in Diviča je povoljno, med tem ko je resno pri Hafferju. * Trst. — Vojak Rudolf Uršič iz Trsta je padel v prepad, ko je gasil požar v bli¬ žini Vittorija Veneta. Dobil je poškodbe po vsem telesu. * — Trst. — V januarju je bilo 195 po- rok, t. j. 77 mani v primeri z decembrom, rojstev pa je bilo 55 več (356), a umrlo jo 75 Tržačanov več nego v decembru. (431). — Trst. — Zaradi zopetnih zvišanj cen je ministrstvo korporacij izdalo proglas, da morajo biti cene stalne, dokler ne bo dose¬ žena avtarkija. Zaradi tega bo vsaka spe¬ kulacija s cenami strogo kaznovana. * — Trst. — Za svinjsko meso so pred¬ pisane sledeče cene za razne dele: 9.50, 10.50, 12.50 lir kg. Rženi kruh se bo proda¬ jal po 1.90 in 2 liri. * — Trst. — Ministrstvo financ je izdalo odredbe kako naj se obdavčijo s poseb¬ nim davkom vse delniške družbe. * Trst. — Mario Kocman je skočio s drugog kata policijske zgrade i ostao mrtav. U »Tipografia Mondiana« je bilo uhvačeno šest radnika. * — Trst (Agis). Tržaški trgovci želijo tesnejših stikov z Jugoslavijo, kamor bi radi izvažali svoje izdelke zlasti indu- strijci. * — Trst. — Tržaški podesta Henrik Pavel Salem je bil odlikovan z velikim kri¬ žem reda italijanske krone. ♦ __— Trst — (Agis). — Sindikat ladjedel- ničarjev je daroval tržaški fašistovski zve¬ zi 350.000 lir kot prispevek za zgraditev fašistovskega doma v Trstu in ureditev počitniške kolonije v. Gradežu. * — Trst — (Agis). — Po sklepu uprav¬ nega odbora znane šolske družbe »Italia redenta« bodo ustanovili v novi naselbini Rasi v Labinščini večje zavetišče za ru¬ darske otroke. Pretežni del družin v Raši tvorijo domačini iz okolice. * — Trst. — Še vedno se ljudje jezijo, ker krožijo kovanci po 50 cent, ki so prišli že 1. 1936 iz veljave. Z 31 dec. so stopili iz veljave 20 lirski kovanci. Te bodo za- menljali za »cesarske« kovance po 20 lir, ki jih že kujejo. * — Trst — Rasprava protiv ubojice antifašiste Marija Rossettija kojega je ubio fašista Ivan Vucova u Miljama, o čemu smo svojedobno opširno pisali, održat če se 23 februara. * — Trst, — Grof Volpi je v svojem go¬ voru ob priliki zbora tržaških industrijal- cev med drugim povdaril, da Ima Trst da¬ nes 41.000 industrijskih delavcev, med tem ko jih je ime! pred vojno samo tl.000. \ Istri pa je bilo pred vojno 2.220 a sedaj je 28.000 delavcev zaposlenih v industriji. ♦ — Trst. — (Agis) — V tržaško fašistično zvezo ie bilo v zadnjih dneh sprejetih na- dalinih 82 mladeničev, in sicer sami ude¬ leženci abesinske vojne. Med sprejetim i e slovenskih 38 fantov iz najbližje mestno okolice in dežele. Po poročilu tržaških h' stov ie to že sedmi seznam mladeničev, ki so bili sprejeti v stranko kot bivši bojevniki. * — Vipava. — Vodovodni konzorcij zo¬ pet upravlja upravni odbor, katerega se¬ stavljajo predsednik ing. Pavel Reinoldi in člani ing. Villani. dr. Cossio. Giroloniim* Leban, odv. Vinci in Obizzi. Prej je vodil konzorcij prefekturni^komisar. — Veprinac — 700 lira dobio je od Mussolinija Žigulič Josip iz Veprinca zato što mn je žena rodila dvojke. 700 lira J6 uobičajena taksa. * — Zadar. — »San Afarco« javlja da j* umro dr. E. Meštrovič (Mestrovich-Mauri) od posljedica rana dobivenih u Španiji kao talijanski «dobrovoljac« generala Franca. BROJ 6. »ISTRA« STRAN/. 3. VAŽNI DOGADAJI U SVIJETU -- ODLOMCI IZ NAŠE PO VIJESTI Španjolska i Kina Borbe u španjolskoj su ponovno oži- vjele. Iza neuspjeha pobunjeničkih ofenziva da frontalnim napadajima za- uzmu Teruel, započeli su pobunjenici novu ofenzivu na estremadurskoj fron¬ ti. Piše se, štaviše, da general Franco lično vodi tu ofenzivu. Ofenziva je u toku i pobunjenici su imali neke uspje- he, a na prevojima Sierre vrše i dalje snažan pritisak na položaje republika- naca. Prema posljednjim vijestima, vla¬ dine čete su počele davati uporan ot- por i Barcelona javlja o gubicima po- bunjenika. Pobunjenički generalštab, medjutim, javlja da su nacionalisti ima¬ li znatnih uspjeha na rijeci Alf ambri kod Teruela. Pobunjenici tvrde, da je na rijeci Alfambri poginulo 3.000 repu- blikanaca, a daljnjih 3.000 republikana- ca da je zarobljeno. Cilj Francove ofenzi¬ ve je da oslobodi put Teruel—Sarago- za. Kinesko-japanski rat došao je u sta¬ dij, gdje brz razvitak ne treba očeki- vati. Na glavnim frontovima sve se vi¬ še razvija pozicioni rat, dok se na fron¬ ti kod Wuhua Japanci trude da dovla- čenjem pojačanja održe otvorenu bor- bu. Proširenje ratnog poprišta prema jugu Kine nije izvršeno, jer su Japan¬ ci ušli jed sve jačeg otpora Kineza po- sljednjih dana vezani svim snagama za centralni front, tako da im nedostaju snage za izvršen j e ekspedicije proti v Kantona. Ali pored ovih borbi na samim fron¬ tama još jedna nepredvidjena okolnost veže veliki broj njihovih vojnika iza fronte, na velikoj teritoriji koju su Ja¬ panci doduše osvojili, ali im je nemo- guče zaposjesti u tolikoj mjeri da bi bili potpuno sigurni. Kinezi su iskoristili tu činjenicu i izazivaju stalne četničke borbe u cijelom okupiranom području, gdje kineski rodoljubi, spremni da sva- kog časa žrtvuj u svoj život za domovi- nu. neprestano uznemiruju protivnika i time vežu veliki broj vojnika za poza- dinu i osiguranje veza. Kineska vlada odlučila je podijeliti medju najšire puč- ke slojeve oružje i municiju, da ih ospo- sobi za gverilski rat. Čang-Kaj-Šek je sam preuzeo zapo- vjedništvo nad kineskim trupama u sjevemoj Kini. Potapljanje engleskih brodova U Sredozemnom moru je potopljen i drugi engleski trgovački brod ovih da¬ na. Potopili su ga avioni koji su došli iz Palme na Malorki. U Engleskoj je to izazvalo strašno uzbudjenje, pa je engleska vlada bila prisiljena da ostro nastupi protiv generala Franca, jer Englezi kažu da je dokazano da su nje¬ gove podmornice i avioni potopili^ te brodove. Engleska vlada je poslala oštru notu Francu, a ministar vanjskih po- slova Eden je u Donjem domu održao oštar govor, u ko jem je najavio da se britanska vlada više ne če zadovoljiti stereotipnim isprikama Burgosa, nego če osim zahtjeva otštete sama utjerati otštetu, a osim toga če poduzeti i dru¬ ge povremene represalije. U toin dijelu govora je Eden naglašavao odlučno ri- ječ represalije, tako da se vidjelo, kako se britanska vlada više ne če šaliti. Bri¬ tanska je vlada odlučila u svakom slu¬ čaju ili uz bilo koju cijenu osigurati ne- smetani prolaz britanskih brodova Sre- dozemnim morem. što se tiče novih m j era na Sredo¬ zemnom moru Eden je najavio: Poja- čanje pomorskih patrola, pojačanje bro- ja krstaša, koji če biti na čelu ovih po¬ morskih patrola. Naredjeno je zapo- vjednicima britanskih kontrolnih bro¬ dova, da bez ikakve opomene smjesta otvore vatru na svaku podmornicu, ko¬ ju zateknu u kontrolnim zonama i da pucaju smjesta na svaki avion koji se približi ratnim brodovima. Ova zapovjed je odlučna i prema to¬ rne zapovjednici britanskih ratnih bro¬ dova ne če ni časka krzmati, nego če smjesta otvoriti vatru čim primjete bi- lo čiju podmornicu u tim zonama. Ta pooštrena kontrola stupila je na snagu u noči izmedju nedjelje i ponedjeljka. Kontrola-se vrši u zajednici s francu- skom ratnom mornaricom, dsk Italija vrši kontrolu u svojoj zoni. N.iemački i talij anski listovi, a- i v ne_ koji u drugim državama koji brane spa- njolske pobunjenike kažu da je Engle¬ ska pristrana u korist r epublikanaca. Prom jene u Njemačkoj U Njemačkoj je došlo do promjena. Hitler je preuzeo svu vlast u svoje ke. Ministar vojske Blomberg Je otstu- pio, to ministarstvo je ukmuto i *o- mandu nad vojskom je preuzeo hcn Hitler. Time u svojim rukama drži vojsku i politiku, po uzoru na Mussoli¬ nija. Maršalom je postao Goenng. Osim toga su nastale promjene i u diplom - d ji. Mjesto von Neuratha, postao jo (ministrom vanjskih poslova von Rib¬ bentrop, a i neki važniji poslanici su ! promijenjeni. Diplomatski njemački krugovi tvrde da su za veliku rekon¬ strukcij u njemačke vlade bili odlučni vanjsko-politički momenti i ističu, da se Njemačka ne če odreči dosadanjih prijateljstva i da če se zauzeti za zbli- ženje s Engleskom i Francuskom. Povodom tih prom j ena je Mussolini uputio kancelaru Hitleru telegram, iz¬ razu j uči mu svoje i talijanskog naroda zadovoljstvo, što je stvarno preuzeo za- povjedništvo nad svim vojnim snagama Njemačke. U Francuskoj i Engleskoj su te pro¬ mjene jako odjeknule. U Londonu su izazvale veliko iznenadjenje, usprkos toga sto su novine donosile dnevne iz- vještaje o položaju u Njemačkoj. Pre¬ ma dosadašnjim komentarima ističe se veliko značenje činjenice, da je držav¬ ni kancelar Hitler preuzeo vrhovno voj- ničko zapovjedništvo i da je von Rib- bentrop_ postao ministar vanjskih posle va. Opčenito se upozorava na jačanje pozicije državnog kancelara Hitlera. — »Daily Express« u svojim komentarima konstatira da Hitler ima danas veču vlast, nego što je imao i sam njemački car. Isti list drži da je ovaj preokret u Njemačkoj sudbonosan za Evropu. MALE VIJESTI — Nlcaragaa je priznala talijansko car¬ stvo time što je novi poslanik republike Nicarague Medina u Rimu predao akredi- tivna pisma naslovljena na »kralja Italije i čara Abesinije«. * — U engleskoj štampi ovih dana mno¬ go se piše o poteškočama talijanske kolo- nijalne uprave u Abesiniji i ističe se, ka¬ ko talijansko gospodstvo u Abesiniji ne dolazi u pitanje, dok Italija živi u miru s Evropom, Egiptom i Francuskom Sjever- nom Afrikom. * — Veliko fašističko viječe. koje če se sastati 3 rnarta u 22 sata u palači Vene- zia imat če da pretresa ovaj dnevni red: Izvještaj o medjunarodnom položaju, izvje- štaj o aktivnosti stranke i talijanske lik- torske omladine, izvještaj o ekonomskom i finansijskom položaju, izvještaj o unutra- šnjem i demografskom položaju i konačno izvještaj o konstituiranju fašističke skup- štine i korporacija. * — U Palazzo Venezia primio je Mus¬ solini više zapovjednika fašističke milicije i saslušao njihove raporte. Črnih košulja ima sada 534.000 i 23.213 oficira. * — Sovjetska vlada preko svoje amba¬ sade u Rimu uiožila je protest na riješenje milanskog suda radi zapljene sovjetske svojine u milanskoj podružnici Banco di Roma. * — Za zbliženje s Italijom i za prizna¬ nje fašističkoga imperija te za uspostavu diplomatskih odnosa s generalom Frankom poslale su spomenicu belgijskoj vladi uje- dinjene katoličke stranke u Belgiji. * — Francuski desničarski list ».Jour« javlja, da je na katalonsku granicu stigio 40.000 tona ratnog materijala engleskog, francuskog i čehoslovačkog porijekla. Isti je upučen španjolskim republikancima. Osim toga javlja da »Internacionalni odbor za pomoč Španjolskoj« nastavlja regrutira- njem dobrovoljaca, koje upučuje u Špa- ujolsku iz Pariza i Lyona. * — Kakih 200 km. od ameriške obale se je vnelo letalo ital. letalca Stoppa- nija ki se je spustilo v morje. Na po¬ moč je prihitelo neko nemško letalo in pomožna ladja družbe »Air France«. Stoppanija so rešili, a ostali člani po¬ sadke so poginili. * — Rimska »Tribuna« piše, da Cham¬ berlain i Eden sporazumno rade kako bi razbili i oslabili osovinu Rim—Berlin. * — Italijanski osrednji odbor za kor¬ poracije je sklenil povišati cene slad¬ korju in sicer za 45 stotink pri kg. Nova cena pride v veljavo že s 1. januarjem t. 1. To podražitev utemeljujejo s sla¬ bim pridelkom sladkorne pese v prošlem letu. Pripomniti pa je, da je tej podra¬ žitvi povod predvsem sklep, da se bo v bodoče uporabljala sladkorna pesa za izdelavo gorilnega špirita kot nadome¬ stek dragemu bencinu. — (Agis). — Nemška knjiga na indeksu. »Osscr- vatore Romano« je objavil, da je postav¬ ljena na indeks knjiga prof. E Bergmanna iz Leipziga z naslovom »Priročna doktrina duha — sistem pojmovanja in razlage nor¬ dijskega nemškega sveta«. — Po zavzetju Abesinije so italijanski listi naglašali, da je Italija z zasedbo Abe¬ sinije pridobila tudi 10 milijon novih dr¬ žavljanov. Na ta način so hoteli podčrtati tudi dejstvo, da je to ne samo gospodar¬ ska, temveč tudi pridobitev v vojaškem pogledu. Te navedbe pa niso točne, kajti sama italijanska statistika za leto 1937 na¬ vaja, da so štele zavzete pokrajine v Abe- siniii po štetju 30 junija 1936 komaj 5.300.000 prebivalcev. — (Agis). GLAGOLJAŠK1 NATP1S U TRSTU Profesor zagrebačkog sveučilišta g.dr. Ante Dabinovlč obja- vio je u »Obzoru« ovu raspravicu o glagoljaškom natpisu u Trstu. Taj članak su prenijeli i neki drugj li¬ stov!, a medju njima i splitski »Ja¬ dranski dnevnik« koji donosi i ovaj uvod: »Glagoljaško pismo, glagoljaška književnost, glagoijica u službi Božjoj — jedan je od najljepših kulturnih spomenika koje je hrvat- ski narod postavio sebi več u naj- ranije doba svog samostalnog dr¬ žavnog i narodnog doba. Time što je hrvatski narod uspio, da održi glagoljicu i spasi u službi Božjoj potomstvu, dao je najbolj! i naj- jasniji dokaz svoje vitalnosti, svoje izdržljivosti i svoje otpornosti. Sve što se odnosi na glagoljicu, ima i danas za nas veliko značenje, jer gdje se god nadje glagoljaška knjiga, to je nepobitan dokaz naše narodne autohtonosti«. Rasprava dr. Dabinoviča glasi: Prilikom rušenja jednog dijela trščan- skog starog grada izašao je na vidjelo natpis na kudi koja se nalazi na gor¬ njem uglu izmedju via Riborgo i via S. Maria Maggiore. Poznata je stvar, da je u prijašnje doba, pa sve do početka XVIII. stolječa morska obala išla mno¬ go dublje prema unutrašnjosti grada i da su današnji veliki trg (piazza della Borsa) bili dobrim dijelom pod vodom. A sam gradski centar, sredina poslova i prometa, nalazio se baš oko Crosade i Riborgo, gdje su se u XVI. stolječu na- Iazile gospodske kude. U jednoj od tih kuda, koja je sada po- sve porušena, nadjen je ovaj latinski natpis: rotat omne fatum aon. ab urb. cond. II Mili. - CXIII - salutis MCCC - VIII iun. ioan. baptista et petr. christopho- ri cancellarii filii autae fabr. adder. šibi suisq. Iegitimis haeredib. ad commun. usum erexerunt Poslije oznake II Mili. je jedan gla¬ golski znak, a poslije MCCC urezano je židovsko slovo zade koje znači 9. Vrijeme, u kojem je natpis urezan, bi¬ lo bi dakle 1498. Godina od osnutka grada ne odnosi se, kako bi se moglo misliti na Rim, nego na sami Trst, jer pošto ji legendama predaja, da je Trst osnovan g. 715 prije Krista. Pa bi sto- ga glagolsko slovo imalo da znači 100 tako da bi se računalo od osnutka Tr¬ sta 1498 + 715 = 2213 godina. Koliko stane Afrika Italijo vsako leto? Trst, februarja 1938. — (Agis). — Italijansko ministrstvo za kolonije ima v državnem proračunu posebno postav¬ ko, ki skoraj presega poldrugo milijar¬ do lir letno. Toda to ni dovolj. Odkar je Italija zasedla Abesinijo so mogli tej redni letni postavki dodati še marsi¬ kakšen visok znesek. Tako je uradni list prinesel že dva dekreta, ki se nanašata na izdatke za italijanske kolonije. Za prispevek k proračunu Abesinije je do¬ ločeno za 6 let vnaprej vsako leto po eno milijardo italijanskih lir. Poleg te¬ ga sta določeni še nadaljni 2 milijardi lir letno — tudi za šest let vnaprej — za javna dela v AbesinijL Iz tega je razvidno, da mora Italija poleg rednih vsakoletnih postavk za kolonije dodati izredne še za Abesinijo v znesku 3 mi¬ lijard na leto, kar bo dalo v predvide¬ nih šestih letih skupaj 18 milijard lir. To je ogromna investicija kapitala, ki bo, po mnenju tujih časopisov, ostal ne¬ rentabilen. Italijamkot-nemško kolonijsko sodelovanje Francoski listi navajajo potovanja v Afriko raznih italijanskih in nemških osebnosti, in sicer: Libijo je obiskal šef vojaških sil Nemčije maršal Blomberg, šef hitlerjevskih organizacij Rudolf Hess ter pomočnik vojaškega atašeja v Rimu. Nadalje je šel šef nemškega ge¬ neralnega štaba v Egipt, vodja hitler¬ jevske mladine je potoval v Damask in Bagdad, glavni Gobbelsov sotrudnik v Egipt, vseučil. prof. dr. Maj v bivše nemške kolonije itd Ispod prvog retka (rotat. omne fa¬ tum) je urezan u kamenu čudnovati natpis pomiješan od glagolskih, židov¬ skih, grčkih slova, koji je sadržavao običajnu zakletvenu formuiu (formula imprecatoria) kakvih imamo u dosta velikom broju po mnogim mediteran¬ skim i levantskim gradovima, osobito u južnoj Španjolskoj i u Maloj Aziji i čak u staroatičnim zgradama. Sva je prili¬ ka da se značenje tog natpisa mora po¬ kriti s izrekom »Osvetio im se Isus«. Autor ovog natpisa bio je Giambat- tista de Monticoli iz Sassuole blizu Mo- dene, sin tršdanskog gradskog kancela¬ ra Cristofora de Monticoli. Otac mu je bio ubijen tokom jedne svadje 14 kolo¬ voza 1469. A sam je Giambattista rodjen u Trstu god. 1468., postavljen g. 1497. za kap- tolskog kanonika sv. Justa u Trstu, ali odmah dojduču godinu premješten u LJjbljanu i dobio kao nadarbinu župu u Hrušici (Crusizza). Uzrok toga pre- mještenja bila je svadja s kaptolskim dekanom, kojemu je Monticoli, čini se, opalio dosta tešku dušku pred skuplje- nim narodom tokom službe Božje. Da je prilikom svojeg, valjda nedo- brovoljnog odlaska dao urezati gornju zakletvenu formuiu nije nikakvo čudo. »Rotet omne fatum« (ili, kako je naš Gundulič rekao, kolo sreče unaokolo vrteči se ne prestaje) hode da izrazi nadu u preokret u prilikama izagna- nog kanonika. Zanimljivo je, da se ovdje glagoljicom poslužio, prernda samo za mali broj slo¬ va, rodjeni Talijanac, podrijetlom iz okoline Modene. Sva je prilika, da su svečenici tršdanske biskupije morali uči¬ ti u ono vrijeme za potrebe svojih vjer nika hrvatski jezik i naše staro pismo. To nas nema čuditi, kada znamo, da je selo Opcina tik do samoga Trsta za- bilježena, kako svjedoči djelo opata Ja¬ kopa Cavalli (Trieste nel Quattrocen- to) n XIV. stolječu (Opchiena 1337) i da su se propovjedi održavale slovenski za puk gradske okoline i za Stanov¬ nike sv. Jakoba i sv. Vida (S. Vito) još u vrijeme renesanse. Glagolicu je do¬ bro poznavao medju drugima biskup \ergerije, prijatelj reformacije. A sami trščanski trgovci — grad je onda bro- jio jedva 4.000 Stanovnika, t. j. manje od Dubrovnika — bili su radi svojih poslovnih potreba, barem do neke mje- re vješti jeziku neposredno.r gradskog zaledja. Ovaj natpis što je pobudio pažnju našeg svijeta u Trstu čuva st u trščan- skoin lapidariju. I Reorganizacija fašističke Italije Trst, februara 1938. Poznate su iz talijanske štampe točke dnevnog reda za sastanak^ veliko fašističkog viječa, koji se održaje 3 marta ove godine. Jedna od glavnih točaka dnevnog reda velikog fašističkog viječa biti če sva- kako najvažnije pitanje reorga¬ nizacije faš is tičke Italije. Stvar raspravljanja biti če reorganiza¬ cija fašističkog parlamenta i osnivanje i konstituiranje novih fašističkih sta- leških komora. U vezi sa gornjim sastankom velikog fašističkog viječa saznajemo iz dobro obavještenih krugova, da se isti nije ra¬ ni] e održavao i ako je bio više puta za- kazan zb o g nastalih nesuglasica izme¬ dju najviših državnih funkcionara i Mussolinija, a isto tako i radi spora na- stalog upravo radi gore navedene točke dnevnog reda izmedju same krune i Mussolinija. (t.) kalija i španjolsko maslinovo ulje Italija producira godišnje oko 13,5 nrili- iuna metarskib centi maslina. Citav prinos skoro iskliučivo ide u rafinerije, koje od njega produciraju 2,3 milijuna hektolitara maslinovog ulja. Ta industrija ima oko 30 poduzeča, od kojih je večina u Liguriji. Največi producent maslinovog ulja je me¬ djutim bila Španija, čija je godišnja pro¬ dukcija 1933-34 godine iznosila 3,1 milijun hektolitara. Italija je svoje učestvovanje u španjolskom ratu iskoristila očigledno pri- vredno i u tom pogledu. U Španjolsku su poslani talijanski radnici. da za talijanske rafinerije osiguraju prinos maslina u An¬ daluziji. Ulje od španjolskih maslina je pak prodano u inostranstvo ili za devize ili za pravo na kompenzacionu razmjenu. Izvoz¬ nici su dobili specijalne premije. STRANA 4. ISTRA« BROJ «. JAVNA GOVORNICA NAŠA KULTURNA KRONIKA Jo* o Organ. • prop. otsjeku Primili smo četiri članka o u ovoj rubrici. Bnduči da su sva gumentima brane stanovište članak iz Slovenije, dok članak donosimo iz razloga što je u i ta dva neobjavljena članka. - mo i veseli nas da je otvaranje z iv. — UREDNIŠTVO U odgovoru, koji mi je uputio "brat J. B., govori o metli. Kad je več sponri- nje, onda je radije trebao reči da valja čistiti pred našim, tj. pred našim za- jedničkim pragom, jer svi smo mi je- dno, pa nam je i prag isti. Prema torne ' uspjeh jedne naše organizacije ili ko- jeg višeg foruma je i uspjeh sviju nas, čemu se svi radujemo, dok je neuspjeh jednih, neuspjeh drugih. A to nas sve takodjer iskreno boli. Da ču u slijedečem broju čitati od¬ govor na članak o Propagandnom otsje¬ ku, to sam sa sigumošdu očekivao. Iz- nenadjuje me samo što se prijatelj J. B. u odgovoru ne drži predmeta, več se od njega odalečuje. Očekivao sam da če moje tvrdnje otkloniti i pobiti jednim dostojnim, uvjerljivim odgovo¬ rom i dokazati protivno, ali to nije uči¬ li io, več je prešao na sasvim drugi te¬ ren. žao mi je što moram ustvrditi, da me brat J. B. nije dobro shvatio. U »inkriminiranem« članku nišam cmio, a niti kritikovao rad Otsjeka, več na- protiv, istakao sam nepobitnu važnost stoga bez kojeg se rad naše emigra¬ cije ne da ni zamisliti. Posumnjao sam j edino u uspjeh Otsjeka u Zagrebu, jer sam u činjenici, da je Propagandni otsjek podjeljen vidio razdvajanje za- edničke akcije upravo na propa¬ gandnom polju koji treba da je jedin- stven. Ja se iskreno radujem tvrdnji brata J. B., da oba Otsjeka rade sada spo¬ razumno, radujem se u toliko više što sam doznao, da je izmedju oba ova otsjeka ipak bilo nekih manjih nespo¬ razuma ili slično, a koji su sada otklo- ■ijeni. želim samo da tako uvijek i 'tane. članak, na koji mi odgovara brat J. B., napisao sam u najboljoj namjeri. Tstina, bio sam na Kongresu u Brodu. Kad se govorilo o diobi Otsjeka, u disku¬ siji nišam uzeo učešča, jer dok ova točka nije došla na dnevni red, ni pojma nišam imao o kakvim če predlozima Kongres raspravljati, jer dnevnog reda a ni poziva za Kongres nišam imao, kao što ga nije imala ni organizacija o istoj temi, tj. odgovor na članak J. B. ta četiri članka slična i sličnim argu- !-• J., to donosimo članak sarnog J. i i iz Dalmacije i članak iz Karlovca ne ova dva odgovora rečeno i ono što sadrže Saradnicima u ovoj rubrici zahvaljuje¬ te rubrike naišio na tako lijep oda- kojoj se brat J. B. sa omalovažavanjem izražava, što nikako ne doliči jednom višem funkcioneri naše organizacije. I da sam na licu mjesta bio upoznat sa ovim predlogom, ne bi se usudio izni- jeti svoje mišljenje, jer za to treba vre¬ mena i stvar dobro proučiti. To što sam tek poslije Kongresa, kada je stvar več bila gotova, pokrenuo ovo pitanje, neka brata J. B. ne buni, jer sam htio sa- znati, šta drugi o torne misle, pošto se na Kongresu to tačno nije moglo čuti, jer su predloži uvijek zadnja tačka dnevnog reda jednog Kongresa koji tra- je čita” dan, a na red dolaze tek na sat dva prije razlaza delegata, pa kako se svima žuri na vlak, nije rijedak slučaj da razne predloge izglasuje polovina ili čak samo trečina delegata. Neka mi brat J. B. ne zamjeri na iskrenosti. Ja sam zaista očekivao od¬ govor, ali sasvim drugi — odgovor koji če pobiti moje tvrdnje. Još nešto. Predbacuje mi da mi oko naše organizacije, mjesto »naprej« ide- mo »nazaj«. Drugim riječima, napada jednu or- ganizaciju i pojedine funkciomere što ne doliči njemu kao jednom višem funkcioneru. Ukoliko ima nešto što mu se ne dopada, ima puta i načina da se stvari razbistre, a ne da svoje neraspo- loženje na taj način ispoljava. Ne valja pote j en j iva ti rad jedne mlade organi¬ zacije, kao ni preejenjivati rad druge organizacije, što se same organizacije tiče, u kojoj saradjujem sa svojim pri¬ jatelj ima i saradnicima svom dušom i svom voljom, uvjeren sam da če brat J. B. promijeniti svoje mišljenje čim se bude bolje upoznao sa dosadašnjim ra dom organizacije. Brata J. B. uvjeravam, da mi ipak »gremo naprej« i da do sada nismo učinili, ni jedan korak »nazaj«, niti to mislimo učiniti. Mi smo to dokazali več u nekoliko navrata, čak i onda kada su ostali, ako i nisu pošli »nazaj« ostali tamo gdje su. Išli smo »naprej« kada se niko nije usudio poči napred. »Na prej« čemo iči i u buduče, a »nazaj' nikada! — J. L. ŠE ENKRAT O ORGAiNIZA TORNO-PROP. ODSEKU Z začudenjem sem prečital žolčni članek »Red, rad i disciplina« objavljen v rubriki .lavna govornica« v 4 štev. »Istre« z dne '‘S januarja t. 1. V »Istri« nismo bili nikdar Vajeni takih člankov s tako izrazito oseb- nr stjo. Zato šeni poiskal 3. številko »Istre« in ponovno, počasi in pazljivo prečital čla¬ nek J. L.-ja, ki je rodil tako reakcijo. Reči moram, da me je po prečitanju stvar še bolj začudila. Pisec članka »O organiza- turnc-propagandnom otsjeku« je uvodoma, z mastnimi črkami tiskano, povdaril. da iz¬ raža le svoje osebno mnenje, za kar je menda bila uvedena tudi rubrika »Javna govornica«. V svojih nadaljnjih izvajanjih ostaja na dostojni višini; ne napada, ne namiguje in ne zasmehuje. Iznaša le stvar¬ no svoje mišljenje. In odgovor? Ze zače¬ tek o pometanju pred lastnim pragom do¬ kazuje, da je pisec nestrpen in ujedljiv. Morda se pisec tega članka, J. B. prišteva ned velike demokrate. Ne da bi hotel biti oseben, ker pisca niti ne poznam, moram ugotoviti, da je njegov način polemike da¬ leč, zelo daleč od prave istinite demokra¬ cije O velikih demokratih v teoriji, ki pa v praksi uporabljajo čisto avtoritativne me¬ tode ne bom danes podrobneje govoril, če- ♦udi bi morda bilo tudi za prilike v naši organizirani emigraciji to potrebno, kar nam potrjuje baš članek »Red, rad i disci¬ plina«. Pa preidimo na stvar samo. Pisec trdi: da u emigrantskim organizacijama imade reda i discipline, ne bi se ovakova pitanja petezala po stupcima našeg glasila, več bi se ona rješavala na mjerodavnim saveznim fortimima — bez nervoze — bez galame — bez žurbe sve u interesu saveznih or¬ ganizacija — sa puuom voljom svih organi- zovanih emigrauata.« Točno! Pri nas se vse dela na »brzo roko«, ker nimamo časa, da bi poslušali »sve emigrante sa punom voijcm«. Res je, nekje nedostaje volje, da bi se upoštevalo tudi mnenje posameznih zavednih emigrantskih skupin. Da pride na kongresih do »nervoze i galame« pa goto¬ vo ne nosi odgovornosti niti J. L., niti pod¬ rsani Krivce za naglico in površnost na kongresih bo moral J. B. poiskat, pač kje drugje. dovolj zgovoren dokaz - razjedmjema. Člankar J. B. je najbrže zelo blizu eneji izmed propagandnih odsekov, kar sklepam m iz njegove trditve, da sta odseka stvorilaij svoj program dela »koji sada punom parom|| izvršavaju«. Zato nam bo lahko odgovoril gl na vprašanje: Ali ni morda že nastalo medg odsekoma vprašanje prestiža, kar je pred-|f videval in prorokoval J. L. v svojem^ članku? Žal mi ni znano delo odseka v Zagrebu® in morda res dela s »punom parom«, karjjj bi bilo vsekakor hvalevredno. O delu od-r seka v Ljubljani pa naše organizacije nlso| bile poučene. Minilo ie od kongresa četrt-f letje, pa smo prejeli eno okrožnico. J. B.I se pritožuje, da niso odseki dobili odgovo-| rov na svoje okrožnice. E, težko je brate! človeku, ki dela iz idealizma in iz navdu-| šenja, ki dela radi stvari in tudi žrtvuje? svoj čas, denar in zdravje, napisati gdgo-| vor na take okrožnice s — tarifami. Tega j nismo bili vajeni in človek težko zadrži vi peresi, trpko besedo. J. B. predbaclva, se¬ veda kar pavšalno, poedincern, ki so v| upravah društev, da so se naučili da gredo! samo nazaj, pa se skrivajo pod masko 1 »Gremo naprej!« Nimam namena, da bi muf dokazoval, da ni tako. kot trdi on, ker se g mi zopet dozdeva, da sam ne verjame temu* kar je napisal. No, dopuščam mu, da gremo! res nazaj Ali se ne zdi J. B.-ju, da je temus kriv tudi »svetel« vzgled tarifiranega idea-i lizma, ki se nam kaže z one strani, ki bil nam morala biti vzor emigrantskega nese-f bičnega dela? ”• Novo emigrantsko društvo u Vukov aru S av?zTS iZ &u P ?»Je to ^c?m je oko Š ka eml^rantSog društva u Vukovaru što te| bila davna žel.ia tamošnjlh emlgranata. Uzj pročelnika Propagandno?; P^sJeKa R.J. Bre- j te vica, prisustvovao .Je to j osnivackoj skup- , Stim i pretsjednik. Saveza g- ®£ nJ £® k ’ ie aketlu oko osnivanJa tog društva uvijek f poduptrao. Izabran je pripremnl odbor, koji! ?e nč niti sve shodno kako M društvo štol prljc otiKulelo djelovanjem. Kako *n vukoj Tarski cmisrufi^i i flo sada stalno okuDu i žm> pratili rad nase emigrancije, I možemo* ved sa P da sa slgurnošCu ustvrdit, rta de maleni broj einigranata iz V okovaia i Bo-i rova sačin tavati .tednu vrlo disciplinovann s saveznu jeatnicu, koja «e tj« povudl takodjer dosta velik broj naših ljndt i Iz svih ©bližnjih mjesta. Sv * 'Z 1 ®,™ ko iMpmt i zračili o radu nasUi organizacija, | pa di rado podnpirati sva!«. -5*5$" S u korist uašoj cmigrantskoj stvari, a u naj-? krade vrijeme pretplatiti de se svi i M n* glasilo — list »Istra«. C :oju priredjuje društvo »Istra« u su- 1 ► >otu 19 o. mj. Program zabave, u ko- < i em naslupaju i »Franlna i .lurina« po- < > linje točno u 9 sati. Ples otvarajn Tre- «i njevčani poslije koncertnog dijeia svo- im i našim »balunom«. Ulaznina 6 dinara za članove i 1« linara za ostale. Obitelji s više člano- 'a popust. Rezerviranje stolova n društvu »Is- ;ra« (telefon 84-66) uz cijenn od 10 1 15 dinara. Glavna godišnja škupština u Zemunu Udruženje Jugoslovena iz Istre, Trsta, Go¬ rice i Zadra u Zemunu održalo je 3 februara o. g. u 15 sati svoju VI redovitu glavnu skup- štinu u društvenim prostorijama u Domu Kralja Aleksandra I u Zemunu. Škupština Je od Strane članstva bila vrlo dobro posječena. Od Strane Saveza skupštinl su prisuatvo- vali pretsiednik Saveza g. dr. Ivan M. čok i tajnik Saveza g. dr. .Vllhovll Bradamante; Visoke dječje papučice tzradjene od vanenog filca sa kožnim d.jonom i filcanim medjudjonom, griju noga do iznad zglobova. 2451—13682 Tople dječje cipele, tzradjene od fine kože toplo potstavljene i obšivene sa finim peleom. 78155—(Sa Ženske gumene aaljače sa poluvisokom petom, sa pojačanim spicevlma i ru- bom, sačuvače Vašu abuču od vlage, a kuču od blata u vlažnim zimskim danima. ;. Ivan Mohorovlč i arh. Lorencin strane udruženja »Orjem« iz Novog Lujo - ' - - ipštini su Lorencin Juričič i Cukon Mijo. govorili gg. dr. I. M. čok, ___ Lujo Juričič. Skupštinu Je otvorio u 15 i po sati pret- sjednik udruženja g. Andeo Cerovac pozdrav¬ nim govorom i komemoriranlem smrti blaže- nopočivšeg Viteškog Kralja Aleksandra I Uje- dinitelja i naših narodnih mučenika, čija su imena bila pred prisutnima pročitana. Tajnik g. Matko Lorencin podnio je iscr- pan izvještai o radu udruženja. Zatim su pod- nijeli izvještaje blagajnik i nadzorni odbor. 28632—635 Snlježne cipele za djeca toplo posta Ijene, čuvaju Vašu djecu od vlage prehlade. Od broja 31—36 Din 59. 4055—64709 IT o vi m činelama biti če Vam noge kao u peci, izradjene m od toplog snkna i obšivene kožom. brana je nova uprava sa g. Duklčem Milanom na čelu. Društvo »Soča« nadaljuje z delom Po odkritju Gregorčičevega spomenika Je imela »Soča« nekaj zanimivih predavanj in že opisano lepo uspelo Zupančičevo proslavo. Tudi v 1938. letu nadaljuje svoje zabavno, socijalno, prosvetno, a tudi gospodarsko delo. 1. Agilni odsek »Soče« vrla obitelj Istra pod načelstvom svojega požrtvovalnega roja¬ ka dr. Prodana nam je priredil 5. t. m. živa¬ hen družaben večer. V prostorih »Frankopan- skega dvora« v šiški so se zbrali vsi zavedni Istrani naše bele Ljubljane in njene okolice, da se še bolj vzljubijo med seboj. Umljivo, da so jih obiskali mnogi prijatelji Sočani in Ta- borjani. Naš istarski mentor profesor Bačič je pe¬ ljal vse Istrane in njih prijatelje na vrb vi¬ soke Učke (1400 m) ter nam pokazal vse le¬ pote »sirotice naše« ob času narodnega pre¬ poroda v dobi Spinčič, Mandič in Laginja, a tudi vse bolesti današnjih dni. Ljubka Is- tranka Slavica Radoševič je z odlično izreko deklamirala krasno Rikard-Katalinic Jereto- vo »Istro« z vsemi čuvstvi pesniške bolesti. Lepo nam je zapela narodno istarsko pesem v spremstvu domačega Seljaka in se tudi od¬ likovala v istrskih narodnih plesih s svojim očetom Alfonzem Radoševičem, ki je bil spre¬ ten voditelj »baluna« in kola z domačo god¬ bo na mešič, katero je izvajal gospod Puti- nja. Vsi plesalci v narodnih istrskih nošah so bili vedno živahno pozdravljeni in akla- mirani za svoja lepa plesna izvajanja. Ljubki so bili tudi deklamacijski, recitacijski in pev¬ ski nastopi istrske dece. Domača godba Is- tarske obitelji je razveseljevala svoje rojake do ranega jutra. 2. Dne 12 februarja bo imel mestni zdrav¬ stveni svetnik, dr. Mis Franta zanimivo pre¬ davanje: »Zdrava in srečna družina temeljna edinica narodnega zdravja in moči«. Sloves odličnega predavatelja strokovnja¬ ka nam ta dan napolni dvorano pri Levu. 3. Odvetnik dr. Matej Pretner, priznan pravnik že iz narodnega življenja tržaških Slovencev iz predvojne dobe posebno na po¬ lju narodnega gospodarstva bo 26. t. m. pre¬ daval: »O povračilu vojne škode prevzrocene med svetovno vojno jugoslovanskim državlja¬ nom v Italiji«. „ , , 2e v letu 1922. je naše društvo »Soča« zbralo 735 prošenj in ocenitev vse vojne ško¬ de svojih članov ter jih vložila pri pokrajin¬ ski vladi v Ljubljani. Do marca 1924. se je nabralo pri ministrstvu socijalne politike 1144 prijav za povrnitev vojne škode iz goriških krajev. Vse prijave so v redu z že dovršenim nreeledom in z urejeno kartoteko, ki doka¬ zuje v skupni vsoti 3,930.740 Lir, 8,498.272 zlatih kron in 30,358.716 povojnih kron, to¬ rej okroglo 10 milijonov zlatih kron škode. To vprašanje za povrnitev vojne škode na¬ ših državljanov od strani Italije je še vedno le v evidenci ker še danes m zaključena konvencija za to likvidacijo. Zadnji čas bi bil da bi se to uredilo v obliki marčnega spo- 5ku£a med Jugoslavijo in Italijo To bi dvi¬ gnilo naše gospodarstvo in vsaj deloma pri¬ bližalo naše vzajemne prijateljske odnošaje, ki bodo osnovani le na dejstvih s priznava¬ njem manjšfnskm pravic naših bratov pod Ital Dr°uštvo »Soča« hoče pospešiti likvidacijo teh gospodarskih vprašanj in di resnične uspehe tega gibanja, ker je go¬ spod predavatelj dr. Pretner res gospodarsk strokovnjak, ki hoče z resnim delom urediti tudi to našo emigrantsko zadevo. lužbo _ Rojaki in vsi naši prijatelji, ki ste siuzoo^ vali na Primorskem, pohitite vsi nato preJ riavanle. da se po navodilih gospoda preaa Tople 1 trajne ča- rape od najboijeg mako flora. TOPLE ZIMSKE CARAPE VFeUngtoi; moške Din 15. ženske „ 12. dječje 6.— 9, ŽENSKE DUGAČKE ČARA Tatjana čista vuna Din datirane izvana svila, iznu- tra vuna Din 98992—69., Dječje gumene čizmice, postavljene to- jilom flanelskom postavom i pojačanim, spicevima. Vrlo podesne za školsku dje¬ cu po vodi i blatu. 98157—660 Jake maske kaljače sa specijalnlm pojačanim d Jonom, čuvaju Vaše cipele od vlage, a kuču od blata. vatelja ponovno latlmo dela za dosego vojne odškodnine! Pa prihodnjič še. Soški Poročilo o občnem zboru emigrantskega društva »Soča« na Jesenicah Jesenice, febr 1938. — VII. redni občni zbor »Soče« na Jesenicah se je vršil v soboto 22 januarja v restavraciji Tancar. Udeležba na občnem zboru Je bila zelo lepa in je do¬ segla število 46 večinoma mladih fantov-de- lavcev. Pogrešali pa smo našo jeseniško inte- OSEBNE VESTI Naš rojak Kerševan Vekoslav je bil imenovan za člana v vrhovno ko¬ misijo za ocenjevanje uslužbencev v re¬ soru notranjega ministrstva, Bata¬ gelj Anton pa kot namestnik. Dosedanji docent na filozofski fakul¬ teti v Skoplju in naš rojak dr. Fran¬ ce Mesesnel je bil imenovan za izrednega vseučiliškega profesorja na isti fakulteti v Skoplju. (Agis.) Dr. Mijo Mirkovič, dosadanji van- redni profesor pravnog fakulteta u Su¬ botici, postavljen je redovnim profeso- rom na istom fakultetu za katedru eko¬ nomske politike. v Mariboru vas vljudno vabi na svojo veliko predpustno zabavo. Rojaki pridite 26. t. m- v Narodni dom kjer se bodete prijetno zabavali ob zvokih dobre godbe lepega petja in veselega humorja. Do¬ stojne maske so dobrodošle. Nalljepše bo¬ do nagrajene. — ODBOR. POROKA V nedeljo, dne 6 t. m. sta se v Lju¬ bljani poročila naš idrijski rojak, tov. Lado Božič, podpredsednik Del. pro¬ svetnega in podpornega društva »Ta¬ bor« v Ljubljani, in tovarišica Slavi¬ ca Lenarjeva iz Tolmina, članica in bivša tajnica istega društva. Drugo- vala sta jima tovariša Rado Prelovec in Srečko Šorli. Novoporočencema iskre¬ no čestitamo in jima želimo obilo sreče na novi živi jenski poti. Čestitkami se pridružuje tudi ured¬ ništvo ker sta novoporočenca sotrudni- ka našega lista. »ZVONČEK« ilustrirani mladinski mesečnik, je namenjen domači deci in našim zamejčkom in izse- Ijenčkom po vsem svetu. Prijatelji sloven¬ ske mladine, podpirajte plemenito narodno¬ obrambno akcijo »Zvončka« in darujte v »Zvončkov«^ sklad, da bo čim več otrok onstran naših mej brezplačno prejemalo »Zvonček« in se po njem duhovno vezalo s svojo domovino! odbor pomladil In pridobil nove delovne moči. Obimi zbor je potekel zelo lepo, Kar nas navdala z upanjem, da bo društvo umelo krepko delovati in sodec po novem odboru, x _ _ _i; »mn«, n a cii m nrufmTzcioi iom