DOLENJSKI GOZDAR LETNIK XXII. NOVO MESTO, NOVEMBER 1985 ŠTEVILKA 9 Težave pri skupinskem gospodarjenju z zasebnimi gozdovi 1. Smoter skupinskega gospodarjenja Gospodarjenje z gozdovi, na katerih je lastninska pravica, je bilo formalno urejeno z zakonom o gozdovih že leta 1964, koje bilo gospodarjenje z vsemi gozdovi združeno pod upravo GG. Takrat je bila podana zakonska osnova za strokovna poseganja v zasebne gozdove. Do leta 1972 so bili izdelani osnovni gospodarski načrti za zasebne gozdove na področju obeh belokranjskih občin. To je bila ugotovitev osnovnega stanja v zasebnih gozdovih in postavljeni so bili srednjeročni načrti gospodarjenja s temi gozdovi. Z zakonom o gozdovih iz. leta 1973-74 so dobila gozdna gospodarstva večja pooblastila za pose-govanje v zasebne gozdove. V skladu z letnim gospodarskim načrtom in srednjeročnim planom so bila dana toku pooblastila in obveze, da sam izvaja vsa načrtovana dela zasebnih gozdovih ne glede na soglasja lastnika gozda. Lastnik gozda je ime! le prednostno pravico do rokovno določenih del v svojem gozdu. Najnovejši zakon iz leta 1985 sicer ne prinaša velikih sprememb, temveč poudarja predvsem tiste določbe, ki določajo zagotavljanje največjih trajnih donosov iz gozda. Še nadalje imajo lastniki gozda prednostno pravico opravljanja vseh načrtovanih del v svojem gozdu, seveda rokovno vezano. Iz analize gospodarjenja v preteklem povojnem obdobju lahko sklepamo, da dosedanji način gospodarjenja v zasebnih gozdovih, ko so lastniki na svojo željo, neorganizirano, letno posegali v svoje gozdove, ni ustrezen, saj ne zagotavlja trajnih največjih donosov iz teh gozdov. Pomanjkljivosti nastajajo predvsem zaradi opuščanja negovalnih ukrepov ob premočnem pose-govanju po tehničnem lesu. Da ne znamo ceniti naravnih dobrin, nam izrazito ponazarja dejstvo, da lastniki gozdov sekajo v dokaj zagospodarjenih gozdovih najlepše drevje (celo hrast) in hlodovino uporabljajo za kurjavo. Take postopke, ki v Beli krajini niso redkost, bi morali zakon in sodišča oceniti kot kazniva dejanja, saj se uničuje splošna družbena dobrina — dolgoročno kot siromašenje gozda in kratkoročno kot uničevanje prepotrebne industrijske surovine. S kompleksnim poseganjem v gozdove bi se sicer te nepravilnosti zmanjšale, vendar so težave z. izvajanjem zaradi objektivne in subjektivne navezanosti lastnika na gozd ter gmotne odvisnosti od gozda. Že pri izdelavi gozdnogojitvenega načrta moramo upoštevati to dejstvo predvsem v ostarelih sestojih za obnovo, kjer je zelo težko uskladiti potrebe in želje lastnika gozda s strokovnimi in gospodarskimi smernicami. Še bolj se zatakne pri izvajanju tega načrta, saj ima lastnik gozda precej »zakonitih« možnosti, da pri tem ovira tok. Večina težav nastaja zaradi pravice lastnika, da sam izvaja načrtovana dela v svojem gozdu. Lastnik gozda sicer lahko podpiše pogodbo, da bo delal sam. z deli praktično tudi prične v več sečnih enotah, vendar delo opravi samo delno in nestrokovno (poseka boljše drevje), nato pa ima seveda nešteto »tehtnih« izgovorov, da dela nikoli ne dokonča. Dokončanje del z. delavci toka so potem zelo težavna, saj je potrebno dela ponovno normirati. hkrati pa delavcem-izvajalcem del tudi zbije delovno vnemo, kar vpliva na uspešnost dela in seveda na osebne dohodke. Hkrati so tudi vsi predračuni neuporabni. Za ponazoritev predstavljam izvleček gozdnogojitvenega in se-čnospravilnega načrta odd 241 GGE Tanča gora in analizo dosedanjega dela. Izdelan je bil junija 1985 in zakonski rok za dokončanje poteče do L januarja 1986. 1) Splošni podatki: — površina 34.00 ha (SLP 2,39 ha) — nadmorska višina 540-620 m — ekspozicije neizrazite, prevladujejo SV nagibi do 30° — podlaga apnenec — 30% površinska kamenitost — rodovitnost tal prav dobra do odlična 2) Podatki o sestoju: — predgorski gozd bukve (HF) 50%. — gorski bukov gozd (EF) 50%. Skupinsko raznodoben sestoj bukve s posamezni primesjo hrasta, belega in črnega gabra ter plemenitih listavcev v vseh razvojnih fazah. Pomlajevanje bukve in javorja je zadovoljivo (v pomladku in gošči je javor močno ogrožen od jelenjadi). Mestomaje podsejana jelka. Sestoj je v vseh razvojnih fazah nenegovan, na določenih površinah močno poslabšan (degradiran); — lesna zaloga 221 mVha, — tekoči letni prirastek 6,66 mVha, — etat 64% prirastka. Struktura lesnih zalog: — I debelinski razred 39% — II debelinski razred 50%, (Nadaljevanje na str.86) ^ -m pCk • >:: vi-.'; vi,- iSpSSŠ?! Gozd in življenjsko okolje V dneh, koje bilo letos maja v Sremski Mitroviči 23. proizvodno delovno tekmovanje gozdnih delavcev Jugoslavije, je bila postavljena tudi razstava pod gornjim naslovom. Slikovno in z besedami so bile predstavljene nevarnosti, ki zaradi onesnaženosti vode, zraka in zemlje grozijo človeštvu. Človeštvo troši okoli 23 odstotkov več kisika, kot je proizvedenega v naravnih procesih. Samo ZDA potrošijo 1,7-krat več kisika, kot ga nastane na njihovem področju. V nekaj sto letih bi lahko nastala prava lakota po kisiku. V večini gosto naseljenih industrijskih mestih le sedaj primanjkuje čiste vode. Celemu svetu preti žeja. Zaščita obnovljivih virov (gozdov, vegetacije, vode, živalskega sveta) in njihovo izboljšanje je pogoj za trajno in gospodarno izkoriščanje. Civilizacija je v svojem razvoju prišla do kritične točke. Pretirano izkoriščanje surovin bo povzročilo pomanjkanje za bodoče rodove. Zmanjkuje ne samo surovin in energije, temveč tudi vode, kisika in dobre pitne vode ter zdravstveno neoporečne hrane. Kmetijske površine se zmanjšujejo in manjka prostora za izgradnjo bivališč, število ljudi pa se vedno hitreje povečuje. V davni preteklosti seje število prebivalcev podvojilo v 1000 letih. Sedaj se podvoji že v 37 letih. J (Nadaljevanje s str. 85) — 111 debelinski ra/red 11%. Delež razvojnih stopenj po po- vršini: — pomladek 6%. — gošče 4%. — letvenjaki 1%. — drogovnjaki 24%. — prirastniki 50%. — ostali debeljaki 15%. Analiza nenegovanosti sestojev po razvojnih stopnjah: — pomladek in gošča sta popolnoma nenegovana (100% ); — letvenjaki in drogovnjaki imajo razmerje med konkurenti in prirejenimi nosilci funkcij 1,39. pri stopnji ustreznosti števila nosilcev funkcij 0,47: — v fazi prirastnika je 31% drevja poškodovanega (z vitlom in traktorjem) pri stopnji ustreznosti nosilcev funkcij 0,47: — v fazi ostarelih sestojev je stopnja negovanosti le 6%. (Analiza je opravljena na poizkusnih ploskvah 2-4% vse površine). Odprtost sestojev: — gozdne ceste 7 m/ha, — javne ceste 9 m/ha. — traktorske vlake 9 m/ha, — vlake za konjsko vprego 35 m/ha. 3) Podatki o lastništvu gozdov: Povprečna površina parcele v oddelku je 2.62 ha. Lastniki posedujejo v gospodinjstvu od 4.15 ha do 41.16 ha gozda, povprečno 13,47 ha na lastnika. Od etata je a) v mladju in goščah: — odstranjevanje predrastkov —uravnavanje zmesi — čiščenje — priprava tal in spopolnitev b) v letvenjakih in drogovnjakih: — prvo redčenje — kleščenje stoječega drevja (koši) c) v ostarelih sestojih za obnovo: — presvetlitev (priprava tal za naravno nasemenitev) — končni posek (direktna premena) — čiščenje in spopolnitev 43% lesa namenjenih za kurjavo lastnikom gozda. Večina lastnikov ima znaten vir dohodkov iz drugih dejavnosti (zaposlitve, obrti in pokojnine), zato je stvarna navezanost na gozd majhna ali neznatna. Le trije lastniki so kmetje brez pomembnih dodatnih dohodkov, vendar le-ti kljub razmeroma velikim gozdovom (6-24 ha) žive zelo skromno in so socialno ogroženi. Pri analizi dohodkov sem ugotovil. da je le-ta iz gozda v odnosu na ostale dohodke zelo majhen oziroma skoraj neznaten. Kljub navedenim ugotovitvam, lastniki v večini nasprotujejo kompleksni obdelavi objekta, čeravno so prednosti in koristi očitne tako kratkoročno (ureditev mej in izdelava vlak) kot dolgoročno z vlaganjem v nego in obnovo sestojev, kar zagotavlja trajne večje donose. 4) Povzetek gojitvenega načrta — Gojitveni cilji: Sestoji v odd 241 so po načrtu za GGE razvrščeni v gospodarski razred 2 (ohranjeni bukovi gozdovi), za katere je postavljen naslednji (niansirani cilj«. Sestoj bukve in plemenitih listavcev s skupinsko primesjo iglavcev. Na nižjih in prisojnih legah skupinska primes hrasta. Negovani, skupinsko raznodobni sestoji. — Gojitveni ukrepi: Okrepljena nega v vseh razvojnih stopnjah: 0,76 ha 7 dnin 0,07 ha l dnin l.39ha 12 dnin I.l6 ha 44 dnin 86.0 ha 85 dnin 25 dnin 1.87 ha 6 dnin 1.56 ha 36 dnin 1,25 ha 20 dnin d) v debeljakih prirastnikih: — redčenje — sanitarni posek — sanitarni posek poškodovanega in bolnega drevja. 5) Povzetek sečnospravilnega načrta: Da se lastnikom gozda omogoči izpolnjevanje zakonskih pravic (delo v svojem gozdu) v okviru njihovih zmožnosti, je objekt Odkazan les: I debelinski razred 941 II debelinski razred 1124 III debelinski razred 458 Skupaj: 2524 razdeljen na 33 sečnih enot (SE) v zasebnem in eno v SLP gozdovih. Meje se pokrivajo s posestnimi mejami, v parceli pa spravilnimi polji oziroma gojitvenimi enotami. Tako je omogočeno lastnikom gozdov, da spremljajo načrtovana dela v delu svoje parcele, hkrati pa ne ovira toka v ostalih SE, kjer lastnik ne more ali ne želi delati. i' brutto mase ali 37% r’ brutto mase ali 45% i’ brutto mase ali 18% ’ brutto mase Intenziteta sečnje je 74,2 mVha ali 173% desetletnega etata, kar pomeni za 11% zmanjšano glavnico. Ukrep je oster, vendar je, up- oštevajoč stopnjo zanemarjenosti, nujen. Zaradi slabe kakovosti od-kazanega drevja je izkoristek mas 80-odstoten, po strukturi sor- timentov pa je hlodov F-lll 12%, lesa za lesne plošče in celulozo 42% ter prostorninskega lesa 46%. Poprečna masa odkazanega drevesa je 0.34 m3. Način izvajanja sečnje je sortimentna metoda z izdelavo prostornine. Načrtovani čas sečnje skupaj znaša 488 dnin ali 5.20 m3 na dan. Lastniki gozdov so se s pogodbami obveza- li izdelati 649 m3 ali 32% lesa, za kar je načrtovano 126 dnin ali 26% vsega delovnega časa. Spravilo bo opravljeno s traktorjem 1MT in s konji prostorninski les. Povprečna spravilna razdalja znaša 400 m. Razpored odkazanega lesa po spravilnih razdaljah je naslednji: — 100 m 20% 300 m 9% —200 m 14% 400 m 9% 500 m 24% 600 m 24% Povprečni normativi za spra- ur vrtalnega stroja »pionjer«. vilo znašajo za oblovino IMT 11 1150 kg amonala ter kapic in vži- m3 na dan, za prostorninski les s galne vrvice za 3600 min. konji 15,57 prm/dan. Odvoz lesa bo na razdalji 15 km Izdelava vlak: v celoti opravljen s kamioni GG. V odd. 241 je potrebno zgraditi Denarna utemeljitev, izražena v 3540 m glavnih in stranskih vlak. sekaških dninah (odnos velia za za kar je potrebno 109 dnin, 32 avgust 1985): strojnih ur buldožerja. 32 strojnih Dohodki: — odkupna vrednost lesa 1330 dnin 78% — dodatek SIS za gozdarstvo za I . redč. 85 dnin 5% — dodatek SIS za gozdarstrvo za II. redč. 41 dnin 2% — prisp. porabnikov lesa za dodatno redčenje 248 dnin 15% Skupaj gozdnogojitvena dela in vrednost lesa 1704 dnin 100%, Stroški: — OD sekačev 488 dnin 40% — materialni del - motor, žaga 46 dnin 3% — spravilo s traktorjem 203 dnin 17% — spravilo s konji 161 dnin 13% — vlaka (osebni del) 109 dnin 9% — odvoz lesa 202 dnin 18% Skupaj: 1209 dnin 100% sa na panju, znaša 501 sekaško dnino oziroma povprečno 0.2479 dnin/m3, kar predstavlja 38% povprečne odkupne cene franko železniška postaja. Glede na spra-vilno razdaljo se ta cena lahko poveča ; li zniža do 5%. Če upoštevamo zelo slabo kakovost lesa. je cena lesa na panju za lastnika zelo ugodna, vendar seje le en lastnik odločil, da pogodbeno odstopi delo delavcem toka, kar znaša samo 5% odkazanega lesa. Če odštejemo še 32% lesa, za katerega so se lastniki obvezali, da ga bodo posekali in spravili sami, ostane še 63% sečnje in večina gozdnogojitvenih del, za katere lastniki ne želijo podpisati nikakršnih pogodb, zato mora tok za izvajanje del počakati na zakonski rok najmanj 6 mesecev od odkazi-la. Da je težava še večja, nekateri lastniki sekajo posamezna od-kazana drevesa tako, da bo potrebno pred pričetkom dela napraviti popravke normativov. To je za gozdarske strokovnjake dodatno delo, pri delavcih pa povzroča slabo voljo in malodušje. Tudi dela na tistih sečnih enotah, kjer so se lastniki s pogodbami zavezali. da bodo dela opravili sami, zamujajo, so nestrokovno opravljena in nepopolna. Vprašanje je. kako bo z gozdnogojitvenimi deli, saj lastniki gozda po stari navadi sekajo le boljša odkazana drevesa, koše, predrastke, prvo redčenje in ostalo nego pa puščajo za konec, ki ga bodo morali seveda z večjimi stroški odpraviti delavci toka. Nehote se mi zastavlja več vprašanj: — Kje so vzroki za tako stanje? — Ali lastniki ne razumejo nege v svojih gozdovih? — Ali so njihovi cilji le kratkoročni? — Ali ne zaupajo delu in strokovnosti gozdarjev na toku? — Ali je morda še kak povsem oseben razlog? Na taka in še nekatera vprašanja bo potrebno poiskati odgovore, če želimo, da bi uresničili dolgoročne cilje gospodarjenja v zasebnih gozdovih na našem toku. Vprašujem se tudi: ali smo res samo delavci toka dolžni, da za vsako ceno bijemo bitko za večje donose na kar 70% površin belokranjskih gozdov? Angelbert Tesari 40 Cet GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO Dograjevanje sistema delitve osebnih dohodkov po rezultatih dela Z začasno sprejetimi merili za ugotavljanje delovne uspešnosti smo pridobili nekaj izkušenj, tako da bomo na njihovih osnovah dopolnili merila in jih dokončno sprejeli tudi po pravno formalni strani (referendum). Pri spremembah osnov in meril moramo v prvi vrsti upoštevati cilje, ki jih hočemo doseči. Zato morajo biti osnove in merila ustrezno izbrana. V praksi še vedno pojmujemo osebni dohodek kot vzrok, ne pa kot posledico. Ko smo dokončno spremenili gledanje na osebne dohodke, lahko pričakujemo napredek na tem področju. GOZDNOGOJITVENA DELA OPRAVLJENA DO KONCA SEPTEMBRA 1985 Plan. Pogozdovanje Nega Redčenje TOZD, TOK Real. Gs.p .tSfc>,te Ml ,03,te 1, ir,pc»š«č. skupaj Sif. Naziv % ha plan. 18,87 176,60 213,35 908,82 01 TOZD NOVO MESTO real. 9,07 116,30 118,10 293,97 % 48,1 65,9 55,36 59,5 plan. 8,15 73,27 281,13 170,76 362,55 02 TOZD STRAŽA real. 5,79 86,22 262,77 * 71,0 117,7 60,7 72,5 plan. 30,10 101,20 102,20 233,50 03 TOZD PODTURN real. 18,95 91,00 35,60 195,55 % 63,0 89,9 39,B 62,3 plan. 13,90 63,50 100,00 176,90 04 TOZD CRM0SNJICE real. 6,30 61,56 85,70 153,56 % 97,0 96,9 85,7 86,8 plan. 21,00 252,95 325,00 598,95 05 TOZD ČRNOMELJ real. 5,91 213,62 135,99 355,52 % 28,1 84,4 41,8 59,9 plan. 2,00 28,85 8,25 39,10 13 TOK TREBNJE-SLP real. 0,50 8,31 2,15 10,96 % 25,0 28,8 26,1 28,0 plan. 93,52 696,37 1029,93 1819,82 SLP real. 96,52 577,01 598,30 1171,83 % 99,7 82,9 53,2 64,4 plan. 39,19 20,14 187,85 191,80 418,84 11 TOK NOVO MESTO real. 132,91 63,17 216,22 % 51,9 70,7 32,9 51,6 plan. 95,66 127,30 70,92 115,60 288,56 12 TOK ČRNOtELJ real. 27,08 97,90 145,90 * 59,3 55,7 41,4 50,6 plan. 10,20 80,10 78,30 168,60 13 TOK TREBNJE real. 0,90 63,70 47,42 112,02 * 8,8 79,5 60,6 66,4 plan. 95,05 395,25 385,70 876,00 ZS real. 48,12 267,53 158,99 474,14 % 50,6 67,7 41,1 54,1 plan. 188,57 1091,62 1915,63 2695,82 GG real. 9^,64 844,54 706,79 1695,97 * 50,2 77,4 99,9 61,1 PROIZVODNJA IN ODKUP DO KONCA OKTOBRA 1985 IGLAVCI GOLI iOJVVLl LISTAVCEV GOLI PROSTOR. LES SKUPAJ načrtov. m3 3.720 7.023 5.359 4.311 20.413 TOZD NOVO MESTO doseženo m3 3.672 4.772 5.758 4.686 18.888 % 99 68 107 109 93 načrtov. m3 9.403 9.236 9.038 4.284 26.961 TOZD STRAŽA doseženo ra3 10.006 7.638 3.979 3.308 24.931 % 106 83 99 77 92 načrtov. TJ3 20.485 9.367 5.977 4.234 39.563 TOZD PODTURN doseženo ra3 20.544 3.224 4.473 3.047 31.288 % 100 74 82 72 91 načrtov. m3 9.622 9.812 9.628 2.868 26.930 TOZD CRM3SNJICE doseženo m3 9.830 6.890 5.759 3.392 25.871 % 102 70 124 118 96 načrtov. m3 3.837 4.943 7.873 5.422 22.075 tozd Črnomelj doseženo m3 3.130 4.128 4.214 9.881 21.353 % 82 84 54 182 97 načrtov. ra3 321 425 012 599 2.157 TOK TREBNJE doseženo m3 965 144 1471 211 2.291 -družbeni i 145 34 181 35 106 načrtov. ra3 47.368 35.806 28.187 21.718 133.099 SKUPAJ DRUŽBENI doseženo ra3 47.647 26.796 25.654 29.525 129.622 % 101 75 91 113 99 načrtov. m3 7.000 12.360 4.880 10.340 39.580 IX).< NOVO MESTO doseženo m3 7.856 15:323 3.387 5.285 31.851 % 112 124 69 51 92 načrtov. m3 1.040 14.910 4.760 2.590 23.300 tok Črnomelj doseženo m3 1.305 14.701 3.950 1.038 20.994 % 125 99 83 40 90 načrtov. in3 1.950 3.850 1.500 3.100 10.400 TOK IHEBNJE doseženo ra3 1.958 3.090 564 1.526 6.638 % 75 80 38 49 64 načrtov. tu3 9.990 31rf20 11. 140 16.030 68.280 SKUPAJ ZASEBNI doseženo m3 10.619 33.114 7.901 7.899 59.983 % 106 106 71 49 87 načrtov. m« 57.378 66.926 39^ 37.748 201.379 SKUPAJ GG doseženo m3 58.266 59.910 33.555 32.379 189.105 * 102 09 85 86 91 Delovna uspešnost se vedno izkazuje prek vsaj treh pomembnejših sestavin: količine ali obsega dela, kakovosti opravljenega dela in gospodarnosti. Te sestavine so v neposredni proizvodnji nekoliko bolj opazne, pri raznih strokovnih in razvojnih delih pa nekoliko manj in se odražajo v obliki kakovostnih kazalcev gospodarjenja. Zato moramo pri določanju osnov in meril to upoštevati. Kjer je pomembnejša količina dela. bomo dali večjo težo tej sestavini, kjer pa je količina manj pomembna, bo imela manjšo težo. Se vedno je težavno ugotavljati delovne uspešnosti z merjenjem za nekatera dela. Za ta dela. ki sodijo v posebno skupino in so razvidna v prilogi, je nesmiselno uvajati posredna merila v celoti, ker že vnaprej vemo, da ne bodo vplivala na delavce tako. da bi dosegali boljše delovne uspehe. Zato predlagamo za dela tudi poslej ocenjevanje posameznih sestavin (količine in kakovosti) delovne uspešnosti. To ocenjevanje mora opraviti neposredni vodja dela, ki mu pravzaprav tudi že iz samega dela izhaja dolžnost in odgovornost za oceno opravljenega dela. ki ga vodi. Gradivo je pripravljeno v do-polenjeni obliki, tako da je sistemsko urejeno na drugih osnovah. Do sedaj smo se opirali na tri skupine del: proizvodno delo. administrativno-računovodska in strokovno-vodstvena dela. V gradivu so dela opredeljena po stroškovnih mestih zaradi boljšega pregleda in bo pozneje služilo za zbiranje direktnih osebnih dohodkov po stroškovnih mestih. Po posameznih stroškovnih mestih so grupirana dela in naloge v imenovana merna mesta. Definicija mernega mesta določa, da je to skupina del in nalog, ki ima ista merila in enako težo za ugotavljanje delovne uspešnosti (priloga I). Pričakujemo, da glede sistemskega opredeljevanja del v merna mesta po stroškovnih mestih ne bo posebnih pripomb. Ostaja pa veliko pomislekov o določanju teže posameznemu merilu in izbor meril za posamezno merno mesto, ludi nekatera merila so problematična. posebno tista, na katera . vplivajo, inflacija in druge spremembe. V prilogi je opisanih deset meril, ki jih bomo v razpravi razširili ali skrčili oziroma zamenjali. V celoti je ugotavljanje delovne uspešnosti rešeno tako, da se merilo za ugotavljanje količine opira na sprejetje normativa časa in na ocenjevanje količine dela. Ker normative obravnava pravilnik o normah, pravilnik o delitvi osebnih dohodkov ne bo vseboval norm. V prilogi pravilnika bo označeno, za katera dela je pomembna količina dela in kako bo vplivala na višino osebnega dohodka (priloga III.). Ugotavljanje kakovosti opravljenega dela upošteva ocenjevanje neposrednega dela in posredne kakovostne kazalce gospodarjenja. Za ocenjevanje kakovost' i bomo morali pripraviti predpise z določeno kakovostjo. Vprašanja, na katera bomo morali odgovoriti med razpravo: 1. oblikovanje merilnih mest: 2. določanje ciljev, ki bodo podlaga za izbor meril: 3. izbira meril: 4. določanje meril po mernih mestih: 5. določanje teže posameznemu merilu po mernih mestih: 6. razpon med spodnjo in zgornjo mejo osebnega dohodka za isto delo (npr. 80-120) in ali velja to za vsa dela (proizvodna, administrativna. strokovno-vodstven-a): 7. za enaka dela po temejnih organizacijah morajo b.c06.204,00 43.748.314,00 15.200.1/3,00 9.992.1(81,® 4. Datotek. 1-2-3 104.333.849,10 27.322.910,74 162.383.480,00 d6.422.208,85 62.576.542,00 67.111.299,70 5. (treznosti iz detoda 30.824.495,00 6.173.700,00 27.042.572,50 17.d44.3S7,00 15.783.423,33 13.607.899,® 6. čisti dohodek (4-5) 73.509.354,10 21.149.210,74 135.340.907,50 68.577.641,05 46.793.218,70 53-303.955,70 7. Za aeefcne (mode 54.843.777,00 19.863.526,50 37.986.496,00 27.712.911,50 21.799.374,50 93.795.5®,® 6. Za sklade (skopaj) 18.665.577,10 1.285.664,24 97.354.409,50 40.864.530,35 24.^3.344,20 9.507.996,70 9. I2»±B 10. Za rezervni sklad 4.173.353,97 349.883,74 6.495.339,20 3.«6.6d8,35 2.503.066,00 n. Za poslovni doad 9.019.374,13 - 36.823.230,30 34.364.519,50 20.142.034,20 ~ 12. Za skiad skjp.ptrabe - preti del 2.920.000,® - 4.260.000,00 I.d40.000,00 1.440.000,00 7.971.567,70 13. Za sklad stav.pcrabe • siancv.del 2.552.849,® 935.600,50 1.755.640,00 1.203.522,50 907.444,00 2.036.379,® w. Ftvpr.št.zaposlenih knoau toesecB 73 34 57 46 36 60 b. ftjvjrečru. neto CD 59.717 48.941 51.477 51.VT7 51.640 63.721 Poslovni uspeh Gozdnega gospodarstva Novo mesto v obdobju od 1.1.1985 do 30.9.1985 v primerjavi z obdobjem preteklega leta in planom za leto 1985 Zap. hLtt-ENTi Doseženo od Plan Doseženo od indeks St. 1.1.89-30.9.69 19ob 1.1.65-30.9.05 dos.85/64 65/pa.an 1. Celotni prinodek 1.349.819.903,45 3.310.430.000,00 2.671.837.211,15 213 o7 2. .idcenaini stroski 562.391.107,10 1.531.418.000,00 1.229.415.915,56 219 60 3. amortizacija 60.957.6*2,00 407.992.000,00 326.170.664,60 535 30 4. LtoitodeK (1-2-3) 726.471.104,35 1.371.020.000,00 1.316.250.430,99 181 96 6. Obveznosti iz donodKa 257.633.160,10 337.767.000,00 295.534.466,00 115 67 6. Cisti dohodek 466.637.944,25 1.033.233.000,00 1.020.715.964,99 216 9* 7. Za osebne dohodke 265.692.079,93 622.576.000,00 476.720.159,70 160 U 6. 2a sklade (6-7 ali lO-n.12,-13) 203.895.869,62 910.658.000,00 591.955.805,29 266 132 9. izguba - - 10. Za poslovni sklad 147.317.262,16 261.320.080,00 936.908.398,53 295 167 11. Za rezervni okJad 27.676.420,49 51.610.920,00 49.222.534,06 176 95 12. Za sxiad sKupne porabe (prosti dei) 15.537.289,15 69.998.081,00 39.083.567,70 219 53 U. Za skiad skupne porabe (stanovanjski dei) 12.114.896,00 33.026.919,00 22.261.305,00 164 67 14. Povprečno st.zaposienin 77.1 735 759 96 103 15. Povprečni neto OD 30.525 51.528 55.707 162 lOo 16. izpi.sred.3Kup.por. - prosti del - 27.515.071,90 51.750.020,90 168 Novice iz Podturna — V nedeljo, 18. avgusta, je bila otvoritev asfaltirane ceste, ki vodi iz Podturna (Grič) na Rigelj. Predstavnik našega tozda je z motorno žago prežagal prek ceste položen jelov drog in s tem cesto predal v uporabo. Slavnostni govornik je bil predsednik sveta KS Dol. Toplice Alojz Puhan. Potem se je kolona vozil podala po novi cesti navkreber do konca 1950 m dolgega črnega traku. Sledil je piknik v naravi za graditelje, tiste, ki so kakorkoli pomagali pri novi pridobitvi, in za vse domačine. Prostor za zaključek je bil res posrečeno izbran. O tehničnih podatkih nove ceste smo že poročali. — 20. avgusta seje v našo brunarico pri Rdeči luži vselila skupina desetih vojakov, ki delajo pri polaganju telefonskega in električnega kabla za Lukov dom. V hlev pa so postavili prav toliko konj, s katerimi nosijo pesek, kije potreben za posipovanje izkopanih jarkov. Peska gre precej, saj so jarki zaradi predpisane oddaljenosti med obema kabloma široki skoraj 1 meter. — 31. avgusta je bila na jasi v Dolenjskih Toplicah turistična prireditev »Gozdarska noč«, ki so jo priredili Dolenjska turistična zveza. Zdravilišče Dol. Toplice, Turistično društvo Dol. Toplice in naš tozd. Istočasno so bile tudi Delo-Kompaosve .igre. V prireditev, ki je tudi propaganda za gozdarstvo, smo vložili precej truda. Kaže, da seje izplačalo, prireditev je uspela, kar potrjujejo tudi pohvalni članki v časopisju. V tekmovalnem delu se je najbolje odrezal Domine Krese, ki je zmagal kar dvakrat. Najbrž, bomo »gozdarsko noč« prirejali vsako leto. — Že dolga leta je običaj, da pisarniško osebje našega GG-ja vsako leto obišče eno od temeljnih organizacij. Po osmih letih smo bili 7. septembra zopet mi na vrsti. Poučne ekskurzije in srečanja seje udeležilo okoli 40 oseb, povečini žensk. Pokazali smo jim delo sekačev, traktoristov in minerjev v odd. 5, videle so Kunč, Veliko ledeno jamo, pripravo tal in primer uspelega osnovanja nasada pod Najnarsko cesto. Zaključek je bil na Primožu. Slavko Klančičar. dipl. inž. Usklajevanje naših pravilnikov s panožnim sporazumom Panožni sporazum smo gozdarji podpisali med prvimi v SR Sloveniji že v minulem letu. V naši delovni organizaciji smo določila o ugotavljanju dohodka in čistega dohodka ter o oblikovanju sredstev za osebne dohodke sprejeli z referendumom v drugi polovici prejšnjega leta. Nadaljnje usklajevanje pa zadeva delitev sredstev za osebne dohodke. To se nanaša na: — poenotenje vrednotenja zahtevnosti dela tipičnih del in nalog; — poenotenje osnov in meril za ugotavljanje obsega del (normativi); — uskladitev osnov in meril za izplačevanje nadomestil osebnih dohodkov, osebnih dohodkov pripravnikov in dodatkov, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa; — skupne osnove in merila za ugotavljanje zahtevnosti in uspešnosti dela poslovodnih organov (direktor in vodje tozdov); — skupne osnove in merila za delitev sredstev skupne porabe (regres za dopust, jubilejne nagrade in nagrade ob odhodu v pokoj). 1. Poenotenje vrednotenja zahtevnosti tipičnih del in nalog V panožnem sporazumu so opredeljena naslednja dela in naloge za tipična: Ponderji zahtevnosti dela GG N.M. Sporazum GG-korigiran z 1.136 Indeks Panožni sporazum GG-korigir. 1. Nega nasadov z ročnim orodjem 2.09 2.46 2.38 103 2. Merjenje in kakovostno razvrščanje pri prevzemu in oddaji lesa 2.02 2.46 2.30 107 3. Vrtanje s prenosnim vrtalnim kladivom 2.41 2.65 2.74 97 4. Prevoz lesa s srednje težkimi tovornjaki ter nakladanje in razkladanje s hidravličnimi napravami 2.44 2.85 2.77 103 5. Sečnja in izdelava gozd. sortimentov 2.57 2.94 2.92 101 6. Delo z buldožerjem 2.53 2.94 2.88 102 7. Spravilo z adaptiranim traktorjem 2.64 2.97 3.00 99 8. Neposredno vodenje del pri taksaciji 2.64 2.99 3.00 99 9. Operativno vodenje in organiziranje proizvodnje po deloviščih 2.97 3.06 3.38 91 10. Spravilo z. žičnimi napravami 2.66 3.18 3.02 105 11. Podrobno gojitveno in sečno- spravilno načrtovanje z. odkazilom 3.07 3.40 3.49 97 12. Načrtovanje in usmerjanje gozdnogospodarskih del na TO 3.60 3.98 4.09 97 13. Izdelava gozdnogospodarskega načrta enot 3.69 3.99 4.19 95 Iz tabele so razvidna razmerja tipičnih del in nalog. V prvi koloni so vrednosti naše delovne organizacije, v drugi koloni so vrednosti iz panožnega sporazuma in v tretji koloni so vrednosti naše delovne organizacije, popravljene s faktorjem 1,136. Četrta kolona izkazuje odstopanje naših korigi- ranih vrednosti od panožnih vrednosti. Korekcijski faktor 1.136 dobimo tako, da delimo zahtevnost (ponder) dela čistilke iz družbenega kataloga del, ki je 1.25 z zahtevnostjo dela čistilke naše delovne organizacije, ki ima vrednost 1,10. 1,25:— 1,10= 1.36. To pomeni, da so naša razmerja v pravilnem odnosu (glej indekse v koloni tabele štiri) le za 13.6% nižja. Nižje vrednotena zahtevnost dela v naši delovni organizaciji pa ne pomeni nižji osebni dohodek delavcev. Na to vpliva vrednost enote dela (ali točke), ki pa je odvisna od razpoložljivih sredstev za osebne dohodke. Družbeno priznana enota dela je 22.000 din, medtem ko je v naši delovni organizaciji vrednost enote dela 18.535 din. Drugače povedano bi to pomenilo, da bi imelo delo čistilke vrednost za normalno opravljeno delo 27.500 din, medtem ko ima sedaj 23.161 din, kar je za 19% manj. Po panožnih sporazumih je možno odstopanje ± .O % (razmerja ali vrednost dela). Iz zapisanega lahko zaključimo, da vrednotenja zahtevnosti dela ne bo potrebno spreminjati. Za uskladitev bomo morali ustvariti le večji dohodek, da bomo lahko izločili več denarja za osebne dohodke. 2. Osnove in merila za ugotavljanje obsega dela (normativi dela) V dosedanji razpravi so bili analizirani normativi dela s primerjavo z našimi normativi. Ugotovili smo določena odstopanja, zlasti pri sečnji lesa iglavcev. Da bi pojasnili nekatera odstopanja v normativih, smo ponovno snemali sečnjo iglavcev. 3. Nadomestila osebnih dohodkov, osebni dohodek pripravnikov in dodatki osebnega dohodka Nadomestilo osebnega dohodka se obračuna delavcu ob upravičeni odsotnosti od dela. Osnova je dosežen osebni dohodek v preteklem letu in revaloriziran s povečanjem osebnih dohodkov v tekočem letu. To velja za redni letni dopust, praznike, izobraževanje. mladinske delovne akcije in samoupravo. Nadomestilo osebnega dohodka za odsotnost zaradi vremena je 60% poprečnega doseženega osebnega dohodka. Nadomestilo osebnega dohodka zaradi vojaških vaj, civilne zaščite, poziva vojaških in drugih organov in opravljanje javne funkcije, se izplačuje po posebnih predpisih. Osebni dohodek za pripravnike s srednješolsko izobrazbo znaša do 75%, z višješolsko izobrazbo do 90% in visokošolsko izobrazbo do 105% povprečnega devetmesečnega OD preteklega leta. 4. Osnove in merila za dodelitev sredstev skupne porabe Iz sredstev skupne porabe se izplačujejo regres za letni dopust, jubilejne nagrade, nagrade ob odhodu v pokoj in solidarnostna pomoč. Sporazum predvideva druge oblike splošne porabe, ko ne gre za izplačilo neposredno delavcu. To so: izobraževanje delavcev, preventivno zdravljenje, organizirana kulturna dejavnost in množična rekreacija. Novost, ki jo vsebuje sporazum, je v merilih za jubilejne nagrade. kjer se upošteva celotna delovna doba. za nagrade ob upokojitvi. ki so za vse delavce enake ne glede na delovno dobo, in v merilih za regres letnega dopusta. Vsota denarja za letni oddih se oblikuje v višini 50% povprečnega osebnega dohodka (sedaj 45%) v gospodarstvu SR Slovenije v devetih mesecih preteklega leta. 50% se razdeli vsem delavcem v enakem znesku. 50% tega denarja razlikovano po naslednjih merilih: — težji materialni in socialni položaj delavcev in njihove družine 40% — zdravje delavca 20% — težje delovne razmera 20% — nadpovprečni delovni rezultat 20% Zaradi spremembe meril za jubilejne nagrade se bo število jubilantov v letu 1986 povečalo za 105 in bo zahtevalo dodatno okrog 4 milijone dinarjev sklada skupne porabe. 5. Skupne osnove in merila za ugotavljanje zahtevnosti in uspešnosti poslovodnih delavcev Poleg že upoštevanih osnov za ugotavljanje zahtevnosti del in nalog poslovodnih delavcev bomo morali dodati še nekatera, kot so: razmere za gospodarjenje in uporaba znanstvenih in tehničnih dosežkov. Ravno tako bomo morali k osnovam za ugotavljanje uspešnosti dela dodati še doseženo stopnjo izrabe proizvodnih zmog-gljivosti. Jože Lukšič, inž. organizacije dela O gozdarstvu v družbenem planu Jugoslavije za obdobje 1986 — 1990 V obsežnem dokumentu je gozdarstvu pod poglavjem »Osnovne surovine« namenjen naslednji odstavek: Povečala se bosta obseg in kakovost gozdnovzgojnih del, še posebno pogozdovanje poslabšanih gozdnih tal ter osnovanje plantažnih in intenzivnih nasadov. Povečale se bodo lesne zaloge, zmanjšala se bo erozija, z urejanjem hudournikov se bodo zmanjševale poplave in izboljšala se bo zaščita našega okolja. S tem bodo ustvarjene možnosti za povečanje sečnje od 5,5 na 6,9 milijonov kubičnih metrov lesa in za gospodarnejše izkoriščanje gozdov in posekanega lesa za čim večje pokrivanje potreb po lesu za vse vrste porabnikov. Iz poročila SDK, podružnice Novo mesto O poslovanju v prvem polletju 1985 Poročilo je sestavljeno na podlagi 108 predloženih periodičnih obračunov. Organizacije združenega dela v gospodarstvu občine Novo mesto so razvrščene v enajst gospodarskih področij, od katerih sta po celotnem prihodku najmočnejša industrija in rudarstvo s sedmimi desetinami celotnega prihodka, enajst odstotkov ga je ustvarila trgovina, ostalih 19% pa kmetijstvo, gozdarstvo, vodnogospodarsko, gradbeništvo, promet in zveze, gostinstvo in turizem idr. Gozdarstvo je za vodnim gospodarstvom in takoj za industrijo in rudarstvom celotni prihodek najbolj povečalo. V celoti zbrani podatki kažejo, da v polletju gospodarstvo občine ni doseglo načrtovanih ciljev. Medtem ko se je v republiki industrijska proizvodnja povečala za 1,5%, se je v občini v primerjavi z lanskim prvim polletjem zmanjšala kar za 4,7%. V proizvodnji žaganega lesa in plošč npr. znaša zmanjšanje 18,5%, v nekaterih drugih industrijskih proizvodnjah pa še za več. Pri izvozu je gospodarstvo občine doseglo več od načrtovanega, toda ker je močneje po- rasel tudi izvoz, je pokritost manjša kot lani (116% lani. 113% letos). Na konvertibilnem trgu je uvoz pokrit z izvozom 98,8-odstotno. S prihodki od izvoza so organizacije združenega dela pridobile 27,6% celotnega prihodka. Ta se je v primerjavi z lanskim prvim polletjem povečal kar za 82%, vendar največ zaradi vrednosti dinarja oziroma povečanja cen. Amortizacija se je povečala razmeroma manj kot so se povečale cene. To pa pomeni, da iz nje ne bo mogoče zagotoviti nadomestila proizvajalnih sredstev. Vedno večje breme so obresti za kredite pri organizacijah združenega dela, ki nimajo lastnih obratnih sredstev. Obresti so namreč že dvakrat tolikšne kot je akumulacija. Z izgubo je poslovalo 9 delovnih organizacij, skupne izgube je bilo za 1,6 milijarde novih dinarjev, kar je 44% več kot lani. Enajst delovnih organizacij pa ni zmoglo oblikovati skladov. V organizacijah z izgubo je zaposlenih 3671 delavcev, kar je 16,3% od skupnega števila delavcev v občini. Obračunani čisti osebni dohodki so se povečali za 83,4%, kar pomeni v primerjavi s 75,8% rastjo življenjskih stroškov tudi stvarno povečanje. Manj kot osebni dohodki so se povečala sredstva skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo. Ker se je akumulacija razmeroma manj povečala kot dohodek, bo manj denarja za poslovni sklad Teden gozdov' Na seji odbora za tisk in propagando pri splošnem združenju gozdarstva Slovenije je bilo dne 20. septembra sklenjeno, da bo letošnji teden gozdov od 14. do 20. oktobra 1985. Novih idej za propagiranje gozdarstva ni bilo, pač pa smo priporočali, naj gozdnogospodarske organizacije delajo po lanskem programu. Posebej je bilo še poudarjeno, da propagandne akcije niso točno vezane na en sam teden. Dejavnosti gozdnih gospodarstev naj bi obsegale: 1. objave propagandnih prispevkov o pomembnih vprašanjih gozdarstva v krajevnem časopisju in radiu, glasilih delovnih organizacij itd.; 2. predavanja o gozdovih po šolah in drugo spremljano s filmi in diapozitivi; in za izboljšanje materialne osnove dela. To pa ob zmanjšanju amortizacije za razvoj gospodarstva nikakor ni ugodno. Primerjave celotnega prihodka in važnejših drugih postavk iz polletnega obračuna gospodarstva v območju SDK Novo mesto ter GG Novo mesto. 3. razobešanje plakatov in delitev propagandnega gradiva; 4. izlete šolske mladine in drugih v gozd; 5. pogozdovanja s šolarji. V zvezi s tednom gozdov na našem območju bi opomnil, da imajo nekateri tozdi že od prej diapozitive (gozdni bonton) za predvajanje pred predstavami v kinematografih. Zato se je potrebno povsod, kjer je prikazovanje možno (Novo mesto, Trebnje, Črnomelj), pogovoriti s kinematografskim podjetjem. Od propagandnega gradiva so naše temeljne organizacije letos prejele le gozdni bonton. Z predvajanje dveh filmov, ki sta na razpolago, se dogovorite s tov. Kruhom. Zaradi velike suše bo pogozdovanje prestavljeno na kasnejši čas, ko bo bolj vlažno. Član odbora za tisk in propagando: Slavko Klančičar, dipl. inž. iHlliillHIIIIIIIIIlllllllillllillllllillilillllllllllllllliilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllHIIIIIIIlilllllillllltlllllililllllil V bližini razvalin vasi Kulova sela stoji mogočna bukev, najdebelejša na Brezovi rebri in med najdebelejšimi na Dolenjskem. (Foto: J. P.) V oddelku 19 na Brezovi rebri pa kraljuje najlepši bor. (Foto: J. P.) Tudi v tričetrtletju dobri poslovni uspehi IZ ZASEBNIH GOZDOV KAR 33% VEČ LESA KOT LANI En dan v pragozdu Pečke V letošnjem devetmesečnem obdobju smo dosegli ugoden poslovni uspeh tako po količini proizvodnje kot po iztržku. V zadnjih treh mesecih poslovanja so se nadaljevale težnje, ki smo jih opazili že v I. polletju. Tako je proizvodnja gozdnih sortimentov v družbenem sektorju znašala 108.232 m3, kar je za 2% več, v zasebnem sektorju pa 57.516 m3, kar je celo za 33% več kot v enakem obdobju lanskega leta. Na večji obseg proizvodnje je vplivalo ugodno vreme v tem obdobju in nekoliko višje odkupne cene v zasebnem sektorju gospodarjenja. Na tak poslovni uspeh je vplivalo v dobri meri tudi dejstvo, da poslujemo z lastnimi obratnimi sredstvi, kar pomeni, da nam ni potrebno plačevati visokih obresti za kredite, ki znašajo sedaj že okrog 70%. Letošnjih poslovnih izidov ni mogoče primerjati z lanskimi zaradi sprememb v obračunskem sistemu. Ta velja predvsem za biološko amortizacijo, ki smo jo prej plačevali iz dohodka, sedaj pa je prenešena med porabljena sredstva, kar pomeni, da bremeni celotni prihodek in je zato toliko manjši dohodek. Zato je šele čisti dohodek primerljiv z lanskim. Čisti dohodek znaša 1.020 milijonov din in je za 118% višji kot lani. To je v dobri meri posledica inflacije, vendar pomeni tudi realen porast. V teh sredstvih so zapopadena tudi sredstva zasebnega sektorja, ki bodo ob koncu leta manjša zaradi doplačila odkupa. Osebni dohodki so porasli v masi za 80%. Povprečni neto osebni dohodek znaša 55.707 din. kar je za 82% več kot lani. Glede na večje izplačilo osebnih dohodkov v zadnjem trimesečju pričakujemo do konca leta nekoliko višji indeks, tako da bo letos povprečni osebni dohodek tudi realno za nekaj odstotkov višji. Vsi tozdi in toki so poslovali uspešno. Težave pri poslovanju so imeli letos le v tozdu Vrtnarstvo in hortikultura, zato bo potrebno tam odločno ukrepati, da bi se razmere obrnile na bolje. MILAN DRAGIŠIČ, dipl. oec. Kot že nekaj let nazaj je tudi letos (9. oktobra 1985) dr. inž. Mlinšek pripeljal v pragozd Pečke študente 4. letnika gozdarstva z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Do Soteske so se študentje pripreljali z rednim potniškim avtobusom, od tam pa jih je do Malega studenca prepeljal Milan Bradač z avtobusom tozda Gozdarstvo Straža. Tokrat sem bil po pragozdu vodič jaz. Z ogledom pragozda smo pričeli na jugovzhodnem delu, kjer je dr. Mlinšek povedal, kaj je pragozd v naših razmerah, kako je nastal in o pomenu pragozda na sploh. Sledila je predstavitev razvojnih stopenj, to je od optimalne, inicialne do terminalne. Za vsako od omfenjenih faz je dr. Mlinšek izbral primeren sestoj, tako da so imeli slušatelji vedno živo sliko obravnavane teme pred seboj. Po končani predstavitvi posameznih faz je študente razdelil v več skupin in jim dal različne naloge; od skiciranja optimalne faze, kakšen je razpored vodilnih osebkov in kakšen položaj zavzemajo krošnje, do štetja najmlajših mladic in mladja na določeni površini. Študentje so to opravili v slabi uri, nato jim je dr. Mlinšek še povedal, kako naj oblikujejo naloge in jih nato čez teden dni predložijo kot terensko nalogo. Zatem smo si ogledali še del pragozda proti odd. 36, od tu dalje pa gospodarski gozd. Ustavili smo se na cesti pod barako v Pečkah in po dobri malici, ki smo jim pripravili, slišali tudi pomočnika vodje tozda Karla Turka, ki je v nekaj besedah predstavil gospodarjenje v gozdovih na našem območju. Glede na to, da nas je začel preganjati čas, smo morali kar pohiteti — seveda peš čez odd. 25. Tu je dr. Mlinšek obrazložil primer gospodarjenja in obnove starih sestojev. V načrtu smo imeli še ogled nege v naravnem mladju, gošči, letvenjaku itd., pa nam je zmanjkalo časa, tako da smo v Sotesko skoraj pridirjali in komaj še pravočasno prišli do odhoda avtobusa proti Ljubljani. Sodeč po zadovoljnih mladih obrazih, ki bodo kmalu prevzemali odgovorne naloge v našem gozdarstvu, sklepam, daje ekskurzija uspela. Nemalo je k temu prispevalo prelepo jesensko vreme. Franc Čibej Za gozdovi še polja? FAO, Organizacija za prehrano in poljedelstvo Združenih narodov, je letos v letu gozdov, 13. in 14. junija, priredila v Rimu seminar o izkoriščanju in uničevanju gozdov na svetu. Okrog dve milijardi ljudi v najrevnejših deželah je neposredno odvisnih od gozda, ki ga izkoriščajo za kurjavo, gradnjo bivališč ali v industriji. Ob takem izkoriščanju, pravijo strokovnjaki, bi s sveta v 40 letih izginili tropski gozdovi, ki jih je po površini polovica vseh gozdov na svetu. Prav naglica, s katero izginjajo gozdovi, je prisilila strokovnjake FAO, da se posvetujejo v okviru Odseka za gozdove. Vsako minuto na svetu posekajo deset tisoč dreves. Posledice izkoriščanja in uničevanja gozdov so škodljive za okolje in za gospodarstvo. V razvitih deželah ni več nasilnega krčenja gozdov, pojavlja pa se umiranje zaradi industrijskega onesnaževanja, ki v nekaterih deželah ogroža tudi do 30 odstotkov gozdov. Vendar so strokovnjaki FAO mnenja, da evropske in severnoameriške države razpolagajo s toliko znanja in kapitala, da bodo zmogle ob resnem prizadevanju v daljšem času rešiti te težave. V deželah v razvoju, zlasti v tropskih predelih, pa prevladujejo gospodarske težave. Stotine milijonov ljudi je neposredno odvisnih od gozdov, ki jim dajejo kurjavo, zemljo za gojenje poljedelskih rastlin, za gradnjo hiš ali za predelavo. Ocenjujejo, da je uničenih vsako leto okoli 11 milijonov hektarov tropskih gozdov, samo 1,1 milijonapa jih zasadijo. Razmerje 10:1! Dvema milijardama ljudi je les edini energetski vir. Najslabše je v tem pogledu v vzhodni Afriki, na Madagaskarju, na indijskem polotoku in v jugovzhodni Aziji. V Južni Ameriki so posebno ogroženi obronki Andov, kisovseboljgoli. Če se bo tako izkoriščanje nadaljevalo, okoli leta 2000 več kot dve milijardi ljudi ne bo moglo zadovoljiti niti najnujnejših potreb po lesu. Pogosten vzrok za uničevanje gozdov je pridobivanje obdelovalnih površin s krčenjem. Prebivalci dežel v razvoju so primorani krčiti ogromne gozdove za njive. Toda že v nekaj letih dež in veter popolnoma ogolita tla. Ljudje se selijo, krčijo nove gozdove in uničevanje zemlje se nadaljuje. Še posebno težko je na sušnih področjih, kjer se drevje suši. FAO le s težavo vodi pogozdovanja z vladami teh dežel. Pri pogozdovanju sodelujejo zlasti ženske, ki v teh deželah pretežno skrbe za kurjavo. Pred petimi leti je FAO dajal 60 do 70 milijonov dolarjev kot tehnično pomoč državam, ki si prizadevajo za izboljšanje razmer v gozdarstvu. Danes daje dvakrat 40 Cet GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO več. FAO se ne zavzema za prekinitev sečenj, ker je to neizvedljivo. S svojimi strokovnjaki išče najpomembnejše načine za ohranitev gozdov, pospešuje pogozdovanje in osnovanje plantaž ter svetuje, kako racionalneje izkoriščati gozdove. To leto je na pobudo FAO pro- glašeno za mednarodno leto gozdov. V Mehiki je bil vzačetku julija 9. svetovni kongres z glavno temo, kako ohraniti gozdove. Strokovnjaki pravijo: »Če bomo dovolili, da umrejo gozdovi, bodo prišla na vrsto poljedelska zemljišča, potem pa je v nevarnosti tudi obstanek človeštva.« Mariborski primer propagiranja gozdarstva Ena izmed sej odbora za tisk in propagando pri splošnem združenju gozdarstva Slovenije je bila 20. septembra 1985 v Mariboru. Razlog za spremembo je bil ta, da so nam mariborski kolegi želeli pokazati, kako seznanjajo občane s programom gozdarstva. Najprej nam je kolegica Marta Rechberger predstavila prospekt nove gozdne učne poti Svečina-Kopica. Na mariborskem območju je to že tretja taka pot. Po končani seji pa nam je inž. Franc Cafnik prikazal tri kratkometražne filme od šestih, ki so skupno delo skupine prizadevnih članov. Videli smo filme o pridobivanju lesa nekoč in danes, obdelavi in uporabi lesa nekoč in danes ter oglarjenju na Kozjaku. Vsi filmi so zvočni, opremljeni so z glasbo in spremno besedo. Te filme uporabljajo tudi pri predavanjih po šolah. Nazadnje sta nas Peter Pintarič in Marta Rechberger popeljala še na prizorišče »Vesele jeseni«. Ozračje ob Dravi je bilo v opoldanskem času precej umirjeno. Prevladovali so razni kramarji s stojnicami in seveda gostinci. Vse drugače je najbrž zvečer, ko zabavišče v središču mesta zaživi. Svetla točka pa je bila razstava »Življenje in delo gozdnih delavcev na Pohorju«, ki so jo v športni dvorani pripravili gozdarji v sodelovanju s pokrajinskim muzejem. Razstavljeno je bilo staro gozdarsko orodje, izdelki nekdanjih glažut in zlasti precej slik. Razstava je predstavila tudi pojav umiranja gozdov zaradi onesnaženja ozračja. Domiselni aranžerji so razstavo namestili v gozdu, kije »zrasel« v dvorani. Za razstavo so izdelali tudi plakat in prospekt. Kot mnogi pozorni obiskovalci sem tudi sam z. razstave odnesel koristen nauk in pobudo, da bi se kaj podobnega dalo organizirati tudi pri nas. Priložnost se ponuja ob vsakoletni razstavi »Gozd. gobe, cvetje«. Verjetno bi bilo zanimivo videti, kako so nekoč živeli in delali gozdarji na Gorjancih ali v Rogu. Prav rad pa verjamem Mariborčanom, da je zbiranje in pripravljanje zlasti slikovnega gradiva zelo zamudno in tudi drago (preslikave, povečave). Toda enkrat bi bilo potrebno s tem pričeti. Slavko Klančičar, dipl. inž. Proslave 40-letnice Gozdnega gospodarstva so se udeležili številni upokojenci. (Foto J. P. in F. Ferlin) Izlet na Cres 13. in 14. septembra je odbor sindikalne organizacije DSSS priredil za svoje člane izlet na Cres. S Straškim avtobusom, ki ga je varno vodil mladi Stane Kozan, je trideset delavcev DSSS preko Kočevja in vedno lepega Gorskega Kotarja pripeljalo na Reko, kjer je bil prvi postanek, namenjen ogledu bogate guvernerjeve palače, zgrajene leta 1896 in v kateri je sedaj pomorski muzej. Zanimivo palačo in še zanimivejšo razstavo nam je vešče in zgovorno predstavila kustodinja muzeja. Za kratek postanek kar preveliko obilje zanimivosti in novosti! V Opatiji smo se ustavili le toliko, da smo kosili, med vožnjo pa smo opazili, da je ob stalno lepem vremenu turistični vrvež še zelo živahen. S trajektom med Brestovo in Porozino pa le ni bilo nobene zamude. Gostejši je bil promet v nasprotno smer, kar je kazalo, da se naše obale od konca avgusta naprej praznijo. Slikovita je vožnja vzdolž Cresa in na izpostavljenih cestnih odsekih se je nekaterim zdela kar nevarna. Res je, da se v osebnem avtomobilu, nizko pri tleh, počutiš varneje kot na razglednem visokem sedežu avtobusa. V Martinščici smo se razporedili po sedmih počitniških stanovanjih, ki jih je GG kupilo v zadnjih dveh letih. Zvečer so nam naj-pridnejši pripravili obilno zakusko pa tudi pijače je bilo dovolj. Pesmi ni zmanjkalo, prav tako ne kot vso pot na avtobusu. Petje, največ slovenskih pesmi, je prav gotovo ena lepših strani takih izletov. Sončno, prijetno vreme in še vedno toplo morje pa je le malokoga zvabilo na kopanje. Žal smo v Martinščico prispeli že malo pozno popoldan. Le malo se jih je predalo prijetni vodi in neprostovoljno manj prijaznim meduzam. Nazaj grede smo si drugega dne ogledali Postojnsko jamo. Znova, večina torej ne prvič, smo občudovali čudovit podzemski svet. Tistim, ki so pripravili izlet, moramo priznati temeljitost. Preskrbljeni smo bili do vseh podrobnosti, s prehrano smo bili več kot zadovoljni. Žal pa ne moremo biti zadovoljni izletniki sami s seboj. Kljub dobri volji prireditelja, na izletu nismo opravili vsega načrtovanega. Izpustili smo ogled čudovite in vse bolj sloveče vasice Lubenice na Cresu in obisk Hrastovelj. S tema dvema ogledoma bi izlet za mnoge pomenil veliko več. Z nekoliko več reda in upoštevanja urnika bi nam to lahko uspelo. Večerjali smo na Mašunu. Le malo je bilo časa pred mrakom, da nam je vodja tamkajšnjega tozda, inženir Smrekar. razkazal ožjo okolico. Prijazno, prijetno zeleno, skrbno urejeno okolje je vabljivo za sicer ne številne obiskovalce, ki jih je menda več pozimi, na smučanju, kot poleti. V gostišču so nam z odlično postrežbo dokazali, da so sposobni zadovoljiti tudi zahtevnejše in izbirčnejše goste, kot smo bili mi. Še si želimo takih izletov, še posebno z neokrnjenim programom. IIIIIIIIIIIIIUIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllll.....UHU........................................................................ Srečanje knjigovodskega in pisarniškege osebja v Podturnu 7. septembra 1985 je bilo že običajno vsakoletno srečanje knjigovodskega in administrativnega kadra, tokrat pri tozdu Podturn. Po ogledu kuhinje z jedilnico in pisarniških prostorov smo si ogledali nekaj filmov o športnih in gozdarskih tekmovanjih v preteklih letih. Nato smo si šli ogledat gradnjo nove ceste od Podturna proti Bazi 20. Del ceste je bil že asfaltiran, del je bil pripravljen za asfaltiranje, dober del pa je bil še v izgradnji. Potem smo si pod vodstvom strokovnjakov iz Podturna ogledali sečnjo in spravilo lesa, izdelavo gozdnih vlak in enega od gozdnih nasadov. Zaključili smo pri logarnici na Primožu. Vreme je bilo zelo ugodno. Obisk pri tozdu Podturn nam je prinesel nova spoznanja o gozdarstvu, ki nam bodo prišla prav pri našem delu. Obenem smo se med seboj nekoliko bolj spoznali, kar nam bo tudi koristilo v nadaljnjem sodelovanju. Milan Dragišič, dipl. oec. 40Cet GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO Prepoved kajenja Izvršni svet skupščine SR Slovenije je julija letos določil besedilo osnutka zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pri delu. Od številnih sprememb omenjamo le novi 26,a člen, ki se glasi: »Delavcem je prepovedano kaditi pri vsakem delu oziroma opravljanju del in nalog na sestankih, zborovanjih in prireditvah v zaprtih prostorih ter v javnih prevoznih sredstvih«. Predlagatelj je tako določil zakonsko prepoved kajenja, da bi lahko bolj kot do zdaj uveljavili zdravstveni vidik varstva pri delu. Novo na dolenjskih cestah v obdobju 1986—1990 Iz priloge k osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za ceste Slovenije je razvidno, da so na Dolenjskem v letih 1986—1990 predvidena naslednja dela: Novogradnja avto ceste Šmarje Sap-Višnja gora v dolžini 11,3 km v vrednosti 3,6 miljard dinarjev (po cenah junija 1984) in modernizacije cest: Škofljica—Šmarje Sap 0.940 km Perovo—Višnja gora 5,310 km Karteljevo—Mačkovec 2,330 km Trebnje—Karteljevo 6.320 km ter Bič—Trebnje 2.760 km 13 milij. din 92 milij. din 32 milij. din 86 milij. din 38 milij. din Večja rekonstrukcija je predvidena tudi na odseku Mačkovec —Novo mesto v vrednosti 83 milij. dinarjev. V osnutku so naštete le avtoceste in magistralne ceste. Za nove ceste in za vzdrževanje vseh cest v Sloveniji bo potrebno zbrati v srednjeročnem obdobju 80 milijard dinarjev. Do sedaj znani viri pa še zdaleč ne pokrivajo te vsote. Zveze kulturnih organizacij občin Črnomelj. Metlika. Novo mesto in Trebnje RAZPISUJEJO OBMOČNO SREČANJE literatov — začetnikov, ki bo 15. februarja 1986 na Vinici, v rojstni hiši pesnika Otona Župančiča. K sodelovanju vabimo vse tiste literate začetnike, ki še niso izdali lastne zbirke pesmi ali proznega dela. Prispevke (pesmi, prozo, humoreske, dramske tekste, eseje itd.) pošljite na naslov: ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE ČRNOMELJ. Kidričeva 18/a. 68340 Črnomelj, najkasneje do 31. decembra 1985. Prispevki morajo biti podpisani s šifro, v kuverti pa mora biti priložena še zaprta ovojnica s podatki o avtorju: ime in priimek, letnica rojstva, poklic, bivališče. Dela bo izbrala posebna strokovna komisija. Najboljša dela bodo predstavljena na literarnem večeru, organizirana pa bo tudi okrogla miza — pogovor o težavah, s katerimi se srečujejo literati — začetniki. Izbrana dela bodo objavljena v Samorastniški besedi. Na OBMOČNEM SREČANJU bodo izbrani avtorji, ki bodo sodelovali na REPUBLIŠKEM SREČANJU LITERATOV — ZAČETNIKOV. Podrobnejše informacije so na voljo pri ZKO Črnomelj, ki organizira srečanje (tel. 51-811) in pri domači ZKO. v*f ''■u. P.K. Vonj po brinju Upokojeni gozdar Stane Pirc in Matija Mazovec doživljata gozdarsko in lovsko (Foto: J. P.) Urejen je izvir Bič Brezovo reber V gozdovih Brezove rebri gozdarji in lovci lepo sodelujejo. Skrb enih in drugih je uspevanje rastlinskega in živalskega sveta in skladnega sožitja obeh. Tu so v življenju uveljavljena načela, zapi-sana v obeh zakonih: o gozdovih in o lovstvu. V skrbi za nemoten razvoj gozda in divjadi se lovci in gozdarji lotevajo skupnih nalog. Ena takih je bila opravljena letos. GG-jevci in lovci so obnovili izvir Bič v oddelku 27 na Brezovi rebri. Studenec je bil obzidan že pred mnogimi leti. Sem so hodili po vodo vaščani iz 10 minut oddaljenih Kulovih sel. vasi. od katere so ostale le razvaline, med katerimi rastejo že stoletna drevesa. Po sto letih in večje bilo potrebno kamniti zid obnoviti, izvir pa temeljito očistiti blata. Zid je povišan, nad njim pa zgrajena kamnita kupola, ki se kar dobro sklada z okoljem. Iz 3 m globokega vodnjaka, ki vsebuje kakih 90001 vode, se višek pretaka v malo nižje ležeče dno vrtače, ki služi divjadi kot napaja- lišče. S sprednje strani kamnite kupole so kovinska vrata, tako da bo izvir kar dobro zaščiten pred onesnaževanjem z listjem in drugimi drevesnimi ostanki. Pobudnik in vodja obnove Matija Mazovec, ki so mu rade volje pomagali delavci tozda Straža, je lahko zadovoljen. Ohranjen in izboljšan je vir pitne vode. ki se sicer v našem kraškem gozdu, žal. tako redko pojavi. Studenec ne presahne niti v suhem poletju. Upokojeni gozdar Stane Pirc si je ogledal lepo pridobitev in se spominjal svojih mladih let. koje oglaril po vrtačah Brezove rebri in semkaj hodil po vodo. Takrat, ko so oglarji morali bivati v gozdu ob kopi po cele tedne, je bil studenček prava dragocena blagodat. Toda morda je danes vrednost še večja. Obnova izvira kaže primerno spoštovanje do čiste vode, ki je je v našem onesnaženem okolju, žal, vse manj. Čista voda pa je za zdravje človeštva pomembnejša od čistega zlata. Takole zavarovan je sedaj studenček Bič (Foto: J. P.) Začelo se je pravzaprav čisto nedolžno, vsega pa je bil kriv ta presneti Žižo. Saj vesti, tako pač pravijo pomočniku vodje tozda za hortikulturo in vrtnarstvo prijatelji in znanci in tudi sam nima nič proti. Zadolžen pa je med drugim tudi za stranske gozdne proizvode. Bito je nekega dne preteklo jesen. Stoje smo srebali kavico po malici, ko se je prikazal na vratih in rekel mimogrede: »Drugi teden dobimo v našo destilarno kar 10 ton brinovih jagod. Kuhali bomo olje. sedaj pa razmišljam. kam bi z ostanki. Najbrž jih bomo vozili kar v Novo mesto za kompost.« S tem nam je vrgel kost, ki smo jo potem še dolgo, dolgo glodati. Večini starejših Podturnčanov je namreč ob teh besedah srce močneje pognalo kri po žilah. Spomnili smo se takoj, kako odličen brinjevec smo pred leti skuhali iz brinja, ki ostane po pridobivanju olja. Prvi se je oglasil delovodja Lojze: »Kaj bi vozil brinje v Novo mesto in delal stroške! Kar tu. v kakšno deponijo, ga navozite, saj za kompost ni primeren.« Nasmehnili smo se njegovemu predlogu. Ni kaj, Lojz je namazan z vsemi mažami. Vedeli smo. da bi že preko noči brinje izginilo kot kafra. No, pa tudi Žižo ni bil od včeraj. Rekel je namreč: »Kaj niste pred leti iz tega odpadka kuhali brinjevec?« S tem je popolnoma razkril naše skrivne misli in me prisilil, da sem se vključil v razpravo. Prizna! sem, da je to res, vendar da je bilo potrebno dodati sladkor in dolgo čakati, da je stvar prevrela. Vsa lesena posoda pa je za vedno imela vonj po brinju. » V kotel gre 700-800 kg jagod«, je nadaljeval Žižo, »koliko brinjevca bi dobili iz tega?« Tu se je vključila v računanje naša blagajničarka Milena, ki že dolgo velja za strokovnjaka v žganjekuhi. Hitro je izračunala, koliko kotlov bi to bilo, koliko bi dobil »najge« in spet, koliko kotlov za prežigo. To bi dalo pa toliko in toliko brinjevca. Rezultat je biI tak. da je bilo popolnoma razvrednoteno delo tistih, ki so doma kuhali tropinovec ali sadjevec. »Če je pa tako, bomo prodajali kote! po 3.000.00 din«, je rekel Žižo. Ponudba je bila videti ugodna. Hitro so se javili prvi kupci. Po brinje so prihajali tudi drugi ljudje, kajti glas o tem se je hitro širil po vsej dolini. Nastopilo je obdobje, ki ga smatram za najlepše v vsej zgodbi in zadnjih letih. Ljudi so povezovale iste koristi in povsod so se pogovarjali le o brinjevcu. Če sta se kje na vasi srečala dva se je pogovor začet nekako takole: »Ti ali tvoje že vre?« In oni drugi je potem na dolgo razložil, kako je z zadevo. Najbolj neučakan od naših je bi! Peter in nekega dne je povedal: »Včeraj sem skuha! prvi koteI in prav nič ni dalo. Samo voda je pritekla. Vse skupaj sem vrgel na gnojišče.« Malce razočarani poslušalci smo ga obsuli z vprašanji in hitro ugotovili, da je dodal premalo sladkorja, da je bilo vrenje zaradi mraza preslabo in da masa ni»odkisala«. Zaradi novih ugotovitev so se mnoge kadi in sodi preseliti v tople kurilnice centralne kurjave. Še nekaj dni je minilo in potem je, kdo drugi kot Milena, neko jutro prinesla prvo stekleničko domačega brinjevca. Drugi dan ga je prinesla Pavla, potem France Murenček in drugi. Ni bilo dneva, da ne bi kdo prinesel svojega vzorca za poizkušajo. Za vsakega smo imeli pohvalno besedo. Ta brinjevček je bil najbolj čist, drugi najbolj močan in tretji ravno »pravšnji«. Najtežje je bilo dobiti bister brinjevec. Včasih je kdo prinesel popolnoma čistega, pa se je na mrazu kmalu spremenil v mleko. Prav so imeli tudi tisti, ki so trdili, da je brinjevec zdravilo proti ženskim boleznim in težavam. Naša dekleta so dobila vselej, pa naj je bi! požirek še tako kratek, rahlo rožasta lica in vsem so se zdela še bolj prikupna kot že sicer. Brinjevec je počasi popolnoma spremenil navade naših ljudi. H katerikoli hiši si prišel so ti postregli z njim. Tako je dogodek z brinjevcem kmalu izgubil svojo privlačnost in veljavo. Potem so tudi delavci v destilarni postali večji mojstri za pridobivanje olja. Bilo ga je čedalje več. Odpadno brinje pa je bilo suho, prazno in kar prežgano. Nekateri kupci so se z njim dobro . nasmodili. Kupi neprodanega odpadnega brinja pred destilarno so se pričeli večati. Tako se je zlata doba žganjekuhe kmalu končala. Še dogo pa bo ostal spomin nanjo in na vonj po brinju. Slavko Klančičar, dipl. inž. V srednjeročnem planu SR Slovenije je ocenjeno, da ho leta 2000 lesna zaloga v družbenih gozdovih 284 nT/ha,v zasebnih 193 mVha in poprečna zaloga 214 m3 ha. Posekali naj bi tega leta 4 milijone m' lesa, temu povečanju pa bo največ prispevalo povečanje v zasebnih gozdovih (na 2,32 milij. m’). Pripravljeni bodo programi in ukrepi za zaščito gozdov pred propadanjem zaradi posrednih in neposrednih učinkov onesnaževanja zraka. Nekaj smešnih (s kapljico pelina) Eden naših kooperantov, ki je ravnokar prejel masten izkupiček enega samega dne, meje med pomenkom pobaral: »Gospod šef, kje naj pa jutri začnem sekati?« Ob misli na svoj osebni dohodek sem mu odvrnil: »Od danes naprej, gospod kooperant, mi recite kar lepo tovariš logar.« Pridem v Podgorje, kjer je na dvorišču kmetije stala velika skladovnica »na črno« posekanih drv. Da mi ne bi lastnik zaradi prijave, ki sem jo začel pisati pred njim, kdaj brade odrezal, sem se hitro znašel. Potegnil sem iz torbe oguljeno kuverto in mu skesano pojasnil: »Saj vas jaz za prmej ne bi prijavil, ko ne bi prišlo v pisarno tole nepodpisano pismo«. Možakar pa pokonci, z dvignjeno pestjo: »Mu bom že pokazal, hudiču, saj vem, kateri je bil!« Kako je obračunal, s kakšnim nedolžnim revežem, ne vem. Ženska,gluha kot top,je privihrala v pisarno z računom in me začela nadirati, da smo ji les premalo obračunali. »Paste takrat obljubljali, da boste plačali milijon!« je kar bruhalo iz nje. Zdaj sem zarjovel, da so se stene zatresle: »Kako ste pa mogli to slišati, če kar naprej trdite, da ste gluhi?« »Kaj ste pa zdaj rekli?« meje vprašala z roko za uhljem. »Halo, po čem so pa kaj drva letos pri vas?« je že navsezgodaj zapiskal v slušalko ženski glas. Povem ji ceno, ona pa: »Saj drevesa sama rastejo in drva tudi zlata niso! Pa jih vsaj na dom dostavite?« »Da, tovarišica, pripeljemo, razložimo, razžagamo in po želji tudi nasekamo...« No to bi pa že šlo...« Glas onstran je bil že prijaznejši, vendar sem, da bi ostalo vse v mejah dostojnosti, odložil slušalko. V delovni skupnosti imamo tudi nekoga, ki na sindikalnih izletih rad kaj popije, ampak zmeraj le na tuj račun. Enkrat pa smo ga ujeli v past. Pred mejo, na poti domov, smo se začeli glasno pogovarjati, kako tod vsakega, ki se vrača z valuto v žepu, zapro. Stiskač je vse slišal, pozelenel, izvlekel listnico in povabil: »Ajde, fantje, gremo pit!« UROŠ KASTELIC OPOMIN Ostani zelena, moja dolina! In blage sape naj ti pojejo pesem pesem o sreči, pesem o ljudeh, ki so znali prisluhniti gozdu in reki in travniku in pticam in — človeku... Ti, zelena dolina, si dediščina mojih dedov, naših očetov... A jaz, človek, hitim, iz dneva v dan drvim in ni mi mar sonca, lovim srečo brez konca... A sreče ne ujamem. Sonce se skriva za umazan oblak. Stok ptic opomin, bister potok spomin... Jaz pa bi tekel, teke! skoz gozd čez čistino, v reke modrino, v nebesno sinjino, v sončno toplino — neskončno milino — v mojo zeleno dolino! M. P. ______ N Ve se, kdo je kriv ____________________________J Naš počitniški dom v Novigradu ima tudi to prednost, da dopustnikom zaradi bližine plaže sploh ni potrebno kaj dosti skrbeti za oblačenje. Okrog lahko hodiš kar v kopalkah ali pa po ves teden v isti majici. Neko jutro, ko smo za mizami brali časopise, pa nekdo vseeno opazi, da ima tovarišica, ki sedi sredi jedilnice, narobe oblečeno obleko. Prav lepo so se videli sešiti robovi. Pa jo naglas opozopi. Njen odziv je bil presenetljiv. Bliskovito je pograbila zavitek časopisov in z njim — pok — po glavi svojega presenečnega moža, ki je ob njej prebiral časopis. »Kam pogledaš, da nič ne vidiš?« ga je pokarala. Hiter ukrep je pri vsem prisotnem ženskem svetu naletel na odkrito odobravanje. Kdo pa je kriv, če ne mož. kadar žena hodi takšna okoli! Slavko Klančičar, dipl. inž. »Tele macesnen ob srednji postaji nekdanje žičnice, ki sojo kmalu po vojni zgradili Močnik in bratje Podgorniki, doma nekje od Tolmina, pa sva posadila s Purebrom«, pravi 64. letni Stane Pirc, kije dolga leta gozdaril po Brezovi rebri. (Posajeno leta 1958, oddelek 23 B. r.) (Foto: J. P.) Seminar za revirne gozdarje Oktobra je bil na Resi dvodnevni seminar o podrobnem gozdnogojitvenem in sečnospravilnem načrtovanju v družbenih in zasebnih gozdovih. Seminar je poteka! po novih smernicah, ki sojih osvojili na skupnem republiškem seminarju letos junija na Bledu. Kasneje bo seminar z enako vsebino za delovodje, na katerem bo danih več napotkov za izvajanje načrtovanih del. Še posebej bo govor o krojenju in pravilnem vrednotenju lesa. Odbor za izobraževanje V začetku septembra je bila 3. seja odbora za izobraževanje pri GG Novo mesto. Od desetih članov odbora, ki mu predseduje Tone Kruh, je bilo navzočih osem članov in vodja splošne službe Lado Javornik . Na seji smo zvedeli, daje bil uspeh štipendistov v srednjem usmerjenem izobraževanju dober, saj od enainpetdesetih ponavlja letnik le eden. Dober uspeh je prav gotovo tudi posledica analize in ukrepov, ki smo jih sprejeli marca zaradi slabega polletnega učnega uspeha. Tako bo treba poskrbeti tudi v tekočem šolskem letu. Za vpis v A program GŠC Postojna je vse manj zanimanja. Štipendiji sta bili podeljeni le Boštjanu Bradaču in Aleksandru Baverju. Za visokošolski študij na VDO Biotehnična fakulteta VT-OZD za gozdarstvo je bila dodeljena štipendija Antonu Turku. Vanji Furlanu in Iztoku Mazov-cu. za višješolski študij pa Alešu Kumpu. Štirim prosilcem za študij na gozdarski fakulteti prošnje niso bile odobrene. Pri izbiri je odbor poleg gmotnega položaja prosilcev upošteval, ali ima prosilec stalno bivališče na območju GG Novo mesto. Zavrnjene so bile tudi prošnje petih prosilcev za štipendije v smereh, za katere ni bilo razpisa. Odbor je bil obveščen o izrednem povišanju štipendij, o upoštevanju kraja bivanja v času šolanja ter o obveznosti zaposlitve štipendista vsaj za čas pripravništva. Spodbudna bi bila določba v SaS o izplačevanju štipendije tudi glede na polletni uspeh. Tovariš Kruh je odboru poročal o uspešnem poteku internega tečaja za gozdarje. V program pripravništva za gozdarske tehnike pa bodo vključena tudi nega mladovja in sečnja. Pripravniki naj bi na teh področjih spoznali organizacijo dela. tehniko in »rodje med delom. Nekdaj gozdarska, sedaj lovska koča, lepo preurejena, prijetno zbirališče lovcev in gozdarjev (Foto: J. P.) HL'B! V TE(t tRtlU JEV1UII ZIMI OD 6.00 tS.JAMUAR j A1942 UBOBIU SfUfINA 8 ĐDLEMJSktH PARTIZAMOV IR BORCEV POZMEJSEBA I.OOLEtUSkEBA PARTIZANSKEGA BATALJONA. iSIŽliffn0Ž,,IA SKUPiOST BORCEV IMEIJ- «0V0 HEST8. SIE8A PARTIZANBCE6A ,3 27.tfl.138S BATALJONA. * Letos ob novomeškem občinskem prazniku so lovci na kočo namestili ploščo v spomin na NOB (Foto: J. P.) Padla je. znamenita in mnogim gg-jevcem znana poročna smreka. Tako mogočnega panja že dolgo nismo videli. Več nam bo o njej v prihodnji številki DG napisal mlajši Stane Pirc. (Foto: J. P.) Rezultati tekmovalnega dela prireditve »Gozdarska noč in Delo-Kompasove igre« Novice iz tozda Novo mesto — Letos je Jz tozda odšlo šest delavcev. Štirje so bili invalidsko upokojeni, trije pa so umrli. V istem času smo zaposlili pet novih delavcev: dva sekača, žičničarja, delavko na gojenju in gozdarja — pripravnika. — Do konca oktobra smo realizirali proizvodnjo lesa 92%, gojenje pa 75%. Z jesenskim pogozdovanjem smo začeli šele novembra, ker zaradi suše nismo mogli prej začeti z izkopom sadik in sajenjem. — V oktobru smo začeli z adaptacijo upravne stavbe tozd in tok. Gradbena dela izvaja Pionir Novo mesto. Že ves čas — 10 let — smo bili na tesnem s prostori. Z dograditvijo bomo pridobili v vsakem nadstropju po tri prostore in s tem ustreznejše razmere za delo. — Leta 1942 je bila na Gorjancih — pri logarnici — formirana Tomšičeva brigada. Ob obletnici ustanovitve je bilo septembra odkrito spominsko obeležje. Ob tej priložnosti je bil obnovljen tudi leseni most čez potok Palež. — November in prvi sneg sta že tu, obljubljenih čevljev za delavce pa od nikoder. M. Bajt 40/et GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO kije bila 31. avgusta 1985 v Dolenjskih Toplicah 3) Delo-Komaposve igre Med 30 poljubno prijavljenimi tekmovalci, seje v finale uvrstila ekipa, ki jo je sestavljalo 5 delavcev tozda »Gozdarstvo« Podturn. Ti so tekmovali med seboj v držanju bukove celuloze in dosegli naslednjo uvrstitev: 1. Domine Krese, 2. Ilija Sivo-njič, 3. Franc Avguštin, 4. Domine Saratlija in 5. Dušan Stojič. Slavko Klančičar, dipl. inženir 1) Tekmovanje v gozdarskih veščinah (kleščenje vej, prežagova-nje z obeh strani) 1. Domine Krese 2. Dušan Stojič 3. Franc Avguštin (Grič) Tekmovali so trije izbrani tekmovalci med seboj 2) Podiranje droga na balon 1. Junuz. Marošlič 2. Alojz Bobnar 3. Ilija Sivonjič Tekmovalo je 15 prijavljencev. Zmagovalec je prejel pokal Dolenjske turistične zveze. Zahvala Delavci tozda Transport in gradnje so se tudi letos ob dnevu mrtvih s cvetjem na grobu spomnili najinega prerano umrlega moža in očeta Toneta Goršeta. Za izkazano pozornost se prisrčno zahvaljujeva. Žena Vika s sinom Tomažem DOLENJSKI GOZDAR Glasilo izdaja delavski svet gozdnega gospodarstva Novo mesto Odgovorni urednik ing. Janez Penctr, Uredniški odbor: Mirko Bajt, Franc Bartolj, Torte ■Fabjan, ing. Jože Falkner, ing. Slavko Klančičar, Uroš Kastelic, Matija Mazovec, ing. Jernej Piškur, Janez Še; benik, Angelbert Tesari. -Izhaja enkrat na mesec v 1000 izvodih. Uredništvo: Novo mesto, Gubčeva 15 -Časopisni stavek, filmi in prelom DIC Novo mesto, TOZD Grafika: tisk Tiskarna 'Novo mesto. GAČE ČAKAJO SNEG Pripravljeni na novo smučarsko sezono NOVO MESTO — V smučarskem centru Krkinega tozda Zdravilišča, Rog na Gačah pri Črmošnjicah, je že vse nared za smučarsko sezono 85/86. Čakajo le še na sneg. Površina smučišča znaša približno 25 hektarov. Obratovale bodo tri smučarske vlečnice v skupni dolžini 1.800 in z zmogljivostjo 2.500 smučarjev na uro. Višinska razlika znaša 260 m (najvišja točka je na 950 in najnižja na 690 m). V novo zgrajeni brunarici bodo na voljo tople jedi in pijače. Smučarske karte bodo prodajali pri novomeškem Globto-uru, črnomaljskem Integralu in na smučišču. Dnevna karta s prevozom in enolončnico iz Novega mesta ali Metlike bo veljala za odrasle 1.300, za otroke do 10. leta starosti pa 1.100 din. Tedenska karta za odrasle bo 3.700 za otroke do 10 let pa 2.500 din. Neizkoriščene smučarske karte iz sezone 84/85 so ob doplačilu pri Globtouru in Integralu še veljavne.