ZAKLJUČNO POROČENO O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA DELA NA PROJEKTU V OKVIRU CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (CRP) »KONKURENČNOST SI^VENIJE 2006 - 2013«
. . ------ ^ --
I. Predstavitev osnovnih podatkov raziskovalnega projekta
1. Naziv težišča v okviru CRP: Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša rast Informacijska družba

2. Šifra projekta:
V2-0219
3. Naslov projekta:
Digitalna forenzika in njena vloga pri sodnih postopkih
3. Naslov projekta 3.1. Naslov projekta v slovenskem jeziku:
3.2. Naslov projekta v angleškem jeziku:
4. Ključne besede projekta
4. L Ključne besede projekta v slovenskem jeziku:
Digitalna forenzika, dokazi v elektronski obliki, metodologija, programska orodja, računalniški kriminal
4.2. Ključne besede projekta v angleškem jeziku:
Digital forensics, digital evidence, methodology, software tools, computer crime
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008
Stran 577 od 10
5.
sfaziv nosilne raziskovalne organizacije:
2443 - Viris d. o. o.
5.1. Seznam sodelujočih raziskovalnih organizacij (R0):
2443	Viris d. o. o.
796	Fakulteta za elektrotehniko, računabiištvo in informatiko
592	Pravna fakulteta
2134	Fakulteta za varnostne vede
6. Sofinancer/sofinanceiji:
ARRS - Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije MVZT - Ministrstvo tsl visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
7. Šifia ter ime in priimek vodje projekta:
12156
Danilo Korže
Datum: 27. 10.2008
Podpis vodje projekta: Dr. Danilo Korže
TTJZ
Podpis in žig izvajalca:
Milan Gabor
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008
Stran 578 od 10
II. Vsebinska struktura zaključnega porocüa o rezultatih raziskovalnega projekta v okviru CRP
1. Cilji projekta:
1.1. Ali so bili cilji projekta doseženi?
a) v celoti KI b) delno c) ne
Če b) in c), je potrebna utemeljitev._____
Cilji projekta so bili v celoti doseženi le glede vprašanj in tem, povezanih z digitalno forenziko v kazenskih postopkih. Kar se tiče ostalih sodnih postopkov (civilnih, nepravdnih ipd.), so zaradi nepričakovanih sprememb v raziskovahii skupini (zamenjave delovnega mesta, porodniški dopusti) ostali ob strani. Vloga digitahie forenzike v teh postopkih ni bila raziskana in obdelana v taki meri, kot za kazenske postopke. Vendar pa je rezultate raziskave, povezane z digitahio forenziko v kazenskih postopkih, mogoče smiselno aplicirati tudi na ostale sodne postopke (predvideva se, da bi bili raziskovahii rezultati podobni, razlike pa bi temeljile le na splošno znanih razlikah med sodnimi postopki), zato je mogoče trditi, da spremembe v raziskovalni skupmi niso bistveno vplivale na celovitost in relevantnost rezultatov raziskave.
1.2. Ali so se cilji projekta med raziskavo spremenili? ^ a) da M b) ne
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008	^^^ 3 od 10
2. Vsebinsko poročilo o realizaciji predloženega programa dela :_
Projektno raziskovalno delo je potekalo v dveh glavnih oblikah - z desk-research metodo so raziskovalci preučevali, raziskovali, analizirali in povezovali ugotovitve domače in tuje teorije ter prakse, povezane s temo raziskovahiega projekta. Z metodo anketiranja pa so bili pridobljeni dodatni pomembni podatki za razumevanje pogledov pravne stroke in prakse na digitalno forenziko in njeno trenutno ter bodočo vlogo v sodnih postopkih, ter za analizo trenutnega obsega uporabe metod digitalne forenzike v predvsem v praksi kazenskega pravosodja. V okviru projekta sta bili izvedeni dve anketi: domača anketa med slovenskimi pravniki (odzvalo se je 84 ljudi) in EU anketa med akademskim pravnim kadrom v državah članicah EU (odzvalo se je osem strokovnjakov). Poleg tega raziskovahii izsledki temeljijo na rezultatih obsežne ankete, ki jo je o dopustnosti elektronskih dokazov na sodiščih na ravni EU izvedlo špansko podjetje Cybex, ki je dovolilo uporabo rezultatov svojega projekta tudi za namene pričujočega projekta.
Pomemben del raziskovahiega udejstvovanja je predstavljala tudi izmenjava mnenj m pogledov ter ugotovitev med aktivnimi člani raziskovalne skupme. Ugotovitve, zaključke in predloge je v elaborat z naslovom "Digitalna forenzika v kazenskih postopkih" povzela dr. Liljana Selmšek. Predlogi novih pristopov in potrebnih sprememb so v elaboratu obdelani na štirih nivojih:
- PODROČJE ZAKONODAJE: mnenja pravne stroke in računalniških forenzikov o trenutnem stanju dopustnosti elektronskih dokazov na sodiščih sovpadajo v tem, da obstaja potreba po specifičnih predpisih oziroma določbah, ki bi pripomogle k pravni varnosti. O tem, da so potrebne spremembe na področju zakonodaje, torej ni dvoma. Kar se njihovega obsega m vsebine tiče, pa je v splošnem treba poudariti, da morajo biti spremembe zakonodaje na tem področju zelo skrbno premišljene in pripravljene ob upoštevanju značilnosti in posebnosti sodobne visoke tehnologije, se pravi z interdisciplinarnim pristopom. Kar se tiče kazenske materialne zakonodaje, ki jo sestavljata Kazenski zakonik in Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, je potrebno z interdisciplinarno metodo preveriti, ali so vse dovolj nevarne oblike visokotehnoloških deviantnih pojavov ustrezno inkriminirane v obstoječi materialni kazenski zakonodaji.
V kazenski procesni zakonodaji je v prvi vrsti treba poskrbeti za uskladitev zakonodaje s Konvencijo o kibemetski kriminaliteti. Nadalje bi bilo koristno premisliti oziroma preveriti, ali so v obstoječi ureditvi posebnih preiskovanih ukrepov primemo in dovolj dobro izkoriščene prednosti in možnosti sodobne tehnologije. V kazensko procesno zakonodajo pa je treba vnesti tudi določbe o zasegu, zavarovanju, hrambi in analizi digitalnih dokazov. S formahiega vidika se pri tem se kažeta dve možnosti: 1) dopohiitev veljavnega ZKP ali pa sprejem enovitega sistemskega predpisa, ki bi vsa vprašanja na relaciji pravo - sodobna tehnologija uredil na enem mestu (npr. Zakon o elektronskih komunikacijah, elektronskem poslovanju in elektronskih dokazih). Glede na trend razpršenosti zakonodaje se zdi realnejša in enostavnejša ter hitrejša možnost sprememba veljavnega ZKP. Kar se tiče vsebine, pa je treba opozoriti dvoje. Prvič: po vzoru tujih držav (zlasti ZDA in Velike Britanije) bi bilo smotrno v zakonu (ne glede na to, ali je to
^ Potrebno je napisati vsebinsko raziskovalno poročilo, kjer mora biti na kratko predstavljen program dela z raziskovalno hipotezo in metodološko-teoretičen opis raziskovanja pri njenem preveijanju ali zavračanju vključno s pridobljenimi re2jultati projekta.
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008	^^^ 3 od 580
ZKP ali kak drug zakon) določiti le temeljne smernice in morebitne omejitve v zvezi s posameznim procesnim dejanjem, podrobnosti pa urediti oziroma izdati v obliki navodil, prilagojenih funkciji posameznega organa (optimalno bi bilo pripraviti ločena navodila o digitalnih dokazih za policijo, za tožilstvo in za sodišča). Prednost takega pristopa je v tem, da so navodila precej bolj fleksibihia od zakona in je z njimi lažje slediti hitremu tehnološkemu napredku ter razvoju teorije in prakse na področju digitahie forenzike. Navodila bi lahko v obliki npr. podzakonskega akta izdal kateri od državnih organov, lahko pa bi jih pripravila tudi kakšna specializirana institucija. Drugo opozorilo pa se nanaša na to, daje potrebna izjemna previdnost pri oblikovanju navedenih besedil (členov zakona in navodil). Dejstvo je, da napačno razumevanje digitalnih dokazov in sodobne tehnologije v pravnem predpisu lahko povzroči precej škode v praksi, zato je pri oblikovanju zakonodaje in navodil na tem področju ponovno nujen interdisciplinarni pristop. Ker gre za zelo fleksibibie pojave, se priporoča mmimahia in odprta pravna regulacija (kolikor pač narava kazenskega prava to dopušča); hkrati pa je bistveno, da se policiste, tožilce in sodnike izobrazi v takšni meri, ki bo zagotavljala pravihio interpretacijo pravne regulacije. Treba se je zavedati, da bi (bo) priprava kv^itetnih zakonskih in izvedenih podlag teijala ogromno dela, praktična realizacija tako vzpostavljenega pravnega okvira pa bi bila (bo) zelo finančno zahteven projekt, sploh zaradi tega, ker bi bilo (bo) hkrati treba projekt razširiti na preseganje trenutne informacijske podhranjenosti policije in pravosodja na ravni opreme in kadrov. Vendar pa se je treba hkrati zavedati, da druge poti ni - država sicer lahko odlaša s prilagoditvijo pravosodja sodobni tehnologiji, lahko na tem področju deluje nesistematično in parciahio, do zaključka projekta CRP V2 - 219 si je lahko celo zatiskala oči pred nujnostjo sprememb, toda vse to bo v prvi vrsti čez čas škodilo državi sami in s tem vsem njenün državljanom.
Na širšem področju (kazenske) zakonodaje je treba poskrbeti še vsaj za naslednje: za potrebe pravosodja je treba določiti seznam preizkušenih forenzičnih orodij, ki so primerna za forenzične preiskave digitahiih medijev, naprav in sistemov. Najti je treba tudi način, kako ta seznam ohranjati ažuren. Določiti pa je treba tudi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati forenzični strokovnjaki, ki opravljajo operativno delo na področju digitahie forenzike. Premisliti bi bilo potrebno tudi prednosti in slabosti morebitnega sistema certifickanja (po domačem programu, priznavali bi se lahko tudi ustrezni tuji pogrami), ter pri tem ustrezno upoštevati, da se morajo strokovnjaki digitahie forenzike zaradi naglega tehnološkega razvoja nenehno dodatno izobraževati in nadgrajevati znanje (certifikat ozkoma drugo potrdilo o izpohijevanju pogojev torej ne more biti trajno, ampak podeljeno na principu obveznega obnavljanja). Ob vsem tem je treba zagotoviti tudi potrebno notranjo usklajenost celotne zakonodaje na terminološki ravni.
-	PODROČJE SODNE PRAKSE: količma m prodornost digitahiih dokazov silita pravo m pravosodje k spremembam. Če želimo slediti spremembam, bodo potrebni dodatni visoko izobraženi ki usposobljeni ljudje ter vedno nova strojna m programska oprema. Na področju sodne prakse je premike mogoče doseči le na podlagi predhodnega oblikovanja ustrezne zakonodaje ter ustreznega izobraževahiega sistema - primerni pristopi na teh dveh področjih se bodo v sodni praksi odrazili kot pozitivna posledica.
-	PODROČJE IZOBRAŽEVANJA: Slovenija sodi med države, v katerih visokošolske ustanove, ki izobražujejo bodoče državne tožilce ki sodnike (torej pravne fakultete) v svoje programe nimajo vključenega predmeta »Digitahia forenzika (z osnovžmi kiformatike)«, niti se teme s tega področja ne predavajo v sistematični obliki v okviru
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008	Stran 5 od 10
predmetov Kazensko procesno pravo in Kriminalistika. Prav tako v naši državi zaenkrat m organiziranega, permanentno izvajanega izobraževalnega programa na to temo za pravosodne organe. To je stanje, ki je z vidika prihodnosti zelo zaskrbljujoče, zato so spremembe na tem področju nujne. Kar se tiče izobraževanja bodočega kadra, je to stvar pravnih fakultet in tudi fakultet za računahiištvo in informatiko. Glede izobraževanja aktivnega pravosodnega kadra pa nujno potrebujemo nacionalni izobraževahii program, ki bo prilagojen procesni funkciji posameznega organa. V prvi vrsti je treba zagotoviti polno informacijsko pismenost pravosodnega kadra ter poznavanje osnovnih zadev v zvezi z digitalno forenziko in digitalnimi dokazi. Osnovni del izobraževalnega programa na temo »Kaj mora pravnik vedeti o digitahii forenziki in digitalnih dokazih?« bi moral imeti najmanj naslednje vsebine:
-	osnove informatike, komunikacij in računahiištva ter temelji delovanja računalmških m drugih digitalnih naprav in sistemov;
-	predstavitev digitalne forenzike;
-	najpogostejše oblike kaznivih dejanj in drugih pravnih dogodkov, ki se (lahko) dokazujejo z elektronskimi dokazi;
-	predstavitev najbolj znanih oziroma najbolj zanesljivih forenzičnih orodij;
-	temelji postopka zbiranja, shranjevanja in zavarovanja digitahiih dokazov (zaseg medijev, zaseg podatkov);
-	temeljno o analizi digitalnih dokazov;
-	predstavitev digitalnih dokazov na sodišču;
-	problematika antiforenzike.	, . Ta temeljni program bi moral biti na konkretni ravni po potrebi nadgrajen z dodatmmi vsebinami ločeno za sodnike in za državne tožilce, pač glede na njihovo procesno funkcijo. Seveda razmeroma kompleksno izobraževanje ne more biti izvedeno v dnevu ali dveh, poleg tega je zaradi hitrega razvoja tehnologije in z njo digitalne forenzike potrebno zagotoviti program stahiega oziroma kontinuiranega in ne enkratnega izobraževanja. Osnovni izobraževahii program bi moral biti nenehno na voljo državnim tožilcem, sodnikom in strokovnim sodelavcem, s tem, da bi bilo smotrno razmisliti o postavitvi določene starostne meje, do katere bi bila udeležba na tem izobraževanju obvezna (nad njo pa torej opcijska). Dejstvo je namreč, da pri starejšem, informacijsko razmeroma nepismenem kadru, ki za tovrstao izobraževanje ni zamteresiran, ni pričakovati uspeha, zato naj bi se ta kader za izobraževanje odločil sam glede na svoje interese. Seveda pa bi bilo ob tem potrebno sistem dodeljevanja zadev prilagoditi tako, da bi starejši tožilci m sodniki dobili v obravnavo zadeve, kjer digitalna forenzika ni aktualna.
Hkrati bi bilo potrebno manjšemu številu posebej zainteresiranih državnih tožilcev in sodnikov omogočiti posebno specialistično izobraževanje (tudi v lastni režiji m v tujini) predvsem glede tehničnih vidikov digitahie forenzike in digitalnih dokazov. Ta specializirani kader bi prevzel obravnavno primerov težjega visokotehnološkega kriminala, hkrati pa bi v okvhu svoje delovne obveznosti lahko svetoval ostalhn kolegom. Sklepno pa je treba omeniti še, da seveda niso samo pravniki tisti, ki potrebujejo posebno izobraževanje - istočasno bi bil potreben tudi izobraževahii program »Kaj mora digitahu forenzik vedeti o pravu?«. Dejstvo je, da morajo digitalni forenziki zaradi korektnega opravljanja svojega dela poznati vsaj pravne standarde za zakonito zbiranje dokazov, koristno pa je, če poznajo tudi osnove kazenskega procesnega prava, vključno z dokaznim pravom. To znanje mora biti opredeljeno kot eden izmed pogojev, da lahko oseba deluje kot digitahii forenzik v predkazenskem oziroma kazenskem postopku.
- INSTITUCIONALNA RAVEN: glede na tekom projekta ugotovljene nujne aktivnosti v
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008	^^^ 3 od 582
zvezi z implementacijo digitalne forenzike in digitalnih dokazov v pravosodno prakso se seveda kot končno postavi vprašanje, kdo naj bi (po)skrbel za te aktivnosti, se pravi pripravil predlog kvalitetne zakonske podlage, oblikoval ustrezne izobraževalne programe ter nudil širšemu pravosodju potrebno strokovno pomoč pri vprašanjih, povezanih s sodobno tehnologijo. Optimahia rešitev je, da te naloge na podlagi pooblastila države prevzame ena, krovna institucija. Ni pomembno, kako je ta institucija organizirana in kako se imenuje, pomembno pa je, da so v njej združeni najboljši strokovnjaki s širšega področja digitahie forenzike in prava. Medtem ko je izvajanje digitahie »forenzike« v zasebnem sektoiju (torej na relaciji zasebni sektor - zasebni sektor) lahko oziroma celo mora biti podvrženo pravilom konkurence, se to nikakor ne bi smelo dopustiti na področju izvajanja storitev digitalne forenzike za potrebe policije in pravosodja.
Obrazec AJRRS-Rl-CRP-ZP/2008	^^^
3. Izkoriščanje dobljenih rezultatov:
3.1.	Kakšen je potencialni pomen^ rezultatov vašega raziskovalnega projekta za: ^ a) odkritje novih znanstvenih spoznanj;
□ b) izpopolnitev oziroma razširitev metodološkega instrumentarija;
c) razvoj svojega temeljnega raziskovanja; ^ d) razvoj drugih temeljnih znanosti; ^ e) razvoj novih tehnologij in drugih razvojnih raziskav.
3.2.	Označite s katerimi družbeno-ekonomskimi cilji (po metodologiji OECD-ja) sovpadajo rezultati vašega raziskovahiega projekta:
a)	razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribolova - Vključuje RR, ki je v osnovi namenjen razvoju in podpori teh dejavnosti;
b)	pospeševanje industrijskega razvoja - vključuje RR, ki v osnovi podpira razvoj industrije, vključno s proizvodnjo, gradbeništvom, prodajo na debelo in drobno, restavracijami in hoteli, bančništvom, zavarovalnicami in drugimi gospodarskimi dejavnostmi;
c)	proizvodnja in racionalna izraba energije - vključuje RR-dejavnosti, ki so v funkciji dobave, proizvodnje, hranjenja in distribucije vseh obhk energije. V to skupino je treba vključiti tudi RR vodnih virov in nuklearne energije;
d)	razvoj infrastrukture - Ta skupina vključuje dve podskupini:
•	transport in telekomunikacije - Vključen je RR, ki je usmeqen v izboljšavo in povečanje varnosti prometnih sistemov, vključno z vamostjo v prometu;
•	prostorsko planiranje mest in podeželja - Vključen je RR, ki se nanaša na skupno načrtovanje mest in podeželja, boljše pogoje bivanja in izboljšave v okolju;
e)	nadzor in skrb za okolje - Vključuje RR, ki je usmeijen v ohranjevanje fizičnega okolja. Zajema onesnaževanje zraka, voda, zemlje in spodnjih slojev, onesnaženje zaradi hrupa, odlaganja trdnih odpadkov in sevanja. Razdeljen je v dve skupim:
i) zdravstveno varstvo (z izjemo onesnaževanja) - Vključuje RR - programe, ki so usmeqeni v varstvo in izboljšanje človekovega zdravja;
^ g) družbeni razvoj in storitve - Vključuje RR, ki se nanaša na družbene in kultume probleme;
^ h) splošni napredek znanja - Ta skupina zajema RR, ki prispeva k splošnemu napredku znanja in ga ne moremo pripisati določenim ciljem;
i) obramba - Vključuje RR, ki se v osnovi izvaja v vojaške namene, ne glede na njegovo vsebino, ali na možnost posredne civihie uporabe. Vključuje tudi varstvo (obrambo) pred naravnimi nesrečami.
Označite lahko več odgovorov. Obrazec ARRS-Rl-CRP-ZP/2008	^^^ ^ ^^
3.3. ^ Kateri so neposredni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj
označen potencialni pomen in razvojne cilje?_
Neposredni rezultati raziskovalnega dela so naslednji:
-	definiranje trenutnega stanja glede uporabe metod digitalne forenzike v kazenskih postopkih v domači sodni praksi;
-	definiranje odprtih vprašanj, povezanih z uporabo metod ditigalne forenzike v kazenskih postopkih v Sloveniji in primeijalno-pravno (s poudarkom na državah članicah EU);
-	konkretni predlogi za izboljšanje obstoječega stanja na treh nivojih: 1) na'nivoju
zakonodaje, 2) na nivoju sodne prakse in 3) na nivoju izobraževanja (vrstni red bi lahko bil tudi obraten!).
3.4.	Kakšni so lahko dolgoročni rezultati vašega raziskovakega projekta glede na zgoraj okačen potencialni pomen in razvojne cilje?
Ce bodo na ravni države sprejete in konkretizirane ideje, predstavljene v gradivih raziskovalcev in sodelavcev na projektu (zbrane bodo v zborniku razprav "Digitalna forenzika v kazenskih postopkih," ki izide predvidoma konec novembra 2008), bo dolgoročen pozitiven rezultat raziskovanega dela informacijsko osveščeno in tehnološki dobi prilagojeno pravosodje, ki bo sposobno obvladati tudi najtežje primere visokotehnološkega kriminala. Težava pa je v tem, da to poleg izdatnega vložka v izobraževanje m materialna sredstva teija tudi nekatere sistemske spremembe v posameznih institucijah, kar presega domet tega raziskovalnega projekta.
3.5.	Kje obstaja veijetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva?
a) v domačih znanstvenih krogih-^ b) V mednarodnih znanstvenih krogih* K c) pri domačih uporabnikih; d) pri mednarodnih uporabnikih.
3.6.	Kdo (poleg sofinancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih?
3.7. Število diplomantov, magistrov in doktoijev, ki so zaključiH študij z vključenostjo v raziskovalm projekt?__
Na Pravm f^ulteti UM sta bili v času trajanja raziskave pod mentorstvom doc. dr. Liljane Sehnsek izdelam dve diplomski nalogi, povezani s predmetom raziskave (Pravni vidiki racunalnske forenzike in Kibemtski gospodarski kriminal), vendar avtoria nista bila tormalno vključena v raziskovalni projekt._
4. Sodelovanje z tujimi partnerji:
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008
Stran 9 od 10
4.1.	Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujimi raziskovalnimi institucijami, _
Število: 1
Oblika sodelovanja: izmenjava izkušenj in rezultatov raziskovalnega dela z raziskovabio skupino španskega podjetja Cybex, ki je v okviru AGIS okvirega programa (izvajal gaje Generalni direktorat za pravosodje, svobodo in varnost v okviru Evropske komisije) na nivoju EU izvedlo raziskavo na temo "Dopustnost elektronskih dokazov na sodišču" (s podnaslovom: "Boj proti visokotehnološkemu kriminalu"._
4.2.	Kakšni so rezultati tovrstnega sodelovanja?_
Dognanja španske raziskovalne skupine so dostopna zanteresirani domači javnosti, saj je podjetje Cybex v okviru sodelovanja z našo raziskovalno skupino dovolilo prevod sklepnega poročila svoje raziskave v slovenski jezik in tudi objavo tega prevoda. Prevod so pripravili trije člani domače raziskovalne skupine, objavljen pa bo v že omenjenem zborniku "Digitalna forenzika v kazenskih postopkih."
5. Bibliografski rezultati^:
Za vodjo projekta in ostale raziskovalce v projektni skupini priložite bibliografske izpise za obdobje zadnjih treh let iz COBISS-a) oz. za medicinske vede iz Instituta za biomedicinsko informatiko. Na bibliografskih izpisih označite tista dela, ki so nastala v okviru pričujočega projekta.
6. Druge reference'^ vodje projekta in ostalih raziskovalcev, ki izhajajo iz
raziskovalnega projekta: _
Reference dr. Liljane Selinšek (Pravna fakulteta UM):
-	članki in predavanja, razvidni iz izpisa priložene bibliografije za obdobje 2006-2008 pod
št 6, 20, 21, 23, 28, 33, 40, 45, 47, 62 in 66,
-	uredništvo zbornika na temo "Digitalna forenzika v kazenskih postopkih," ki izide predvidoma konec meseca novembra 2008,
-	priprava in vodenje sekcije na temo "Digitalna forenzika in digitalni dokazi" na 1. Dnevih kazenskega prava in kriminologije, ki bodo 19. in 20. novembra 2008 v Portorožu (vključno s pripravo prispevka in predavanja "Kaj (če sploh kaj) bi morali pravniki vedeti o digitalni forenziki?",
-	priprava članka "Computer forensics in criminal procedures," ki bo objavljen v Zborniku znanstvenih razprav PF UM, ki izide predvidoma konec meseca novembra 2008,
-	priprava članka "Legal aspects of digital forensics," ki bo objavljen v reviji Acta Universitatis Carolinae luridica (Republika Češka), datum objave pa še ni znan._
^ Bibliografijo raziskovalcev si lahko natisnete sami iz spletne stram:htqj:/www.izum.si/
^ Navedite tudi druge raziskovalne rezultate iz obdobja financiranja vašega projekta, ki niso zajeti v bibliografske izpise, zlasti pa tiste, ki se nanašajo na prenos znanja in tehnologije.
Navedite tudi podatke o vseh javnih in drugih predstavitvah projekta in njegovih rezultatov vključno s predstavitvami, ki so bile organizirane izključno za naročnika/naročnike projekta.
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008	Stran 10 od 10