[Nftjrečji aloTooiki dnevnik ▼ Zdrnicmk državah
V«Ua t*c leto 1 - •	$6.00
Za pol leta .....	$3.00
Za New York celo leto •	$7.00
Za inOTffliirtfo celo leto	$7.00
GLAS NARODA *
The largest Slovenian Daily in tlvff United Stakos*
I
Iisf:sIovenskihidelavcev"Y AmerikL
iMoed every day except Sundays a and legal Holidays. 75,000 Readers.
TSLSrOH: OHelssa 3—887S
NO. 239. — fiTEV. 239.
Matmd m Bscoad 01m« Matter September 21, 1903, at ths Port Offlcs »t New York, N. Y., under Act of Ooagrws of March 8, 1870
TKLE70H: OHelsea 8—8878
NEW YORK, THUKSDAY, OCTOBER 12, 1933. — ČETRTEK, 12. OKTOBRA 1933
V0LX7MX TI J. — LETNIK XLL
NASILJA V PREMOGOVNIH OKROŽJIH DVEH DRŽAV
ADMINISTRACIJA ZA OBNOVO GOSPODARSTVA JE ZAČELA BOLJ ODLOČNO NASTOPATI
Pridelek bombaža v Calif orni ji je v veliki nevarnosti. — Kopači trdega premoga v okolici Scranto-na štrajkajo. — Napori senatorja Wagnerja niso imeli posebnega uspeha. — Državni policisti s plinskimi bombami proti štrajkarjem. — Velik d orgorčenje v Edgewater.
NRA je začela včeraj na celi črti splošno ofenzivo proti štrajkom, ki so izbruhnili v najrazličnejših industrijah po vseh delih dežele. Po nekaterih okrajih Pennsylvanije in West Virginije se vrše vroči delavski nemiri. V Californiji štrajkajo delavci v vinogradih in bombažnih nasadih ter ribiči in pristaniški delavci.
štrajkarji so z bombo razstrelili most, vodeč preko Jaohs Creek v Westmoreland okraju, Pa. S tem je zelo ovirano pridobivanje mehkega premoga. — Štrajkarjem se je posrečilo ohromiti nekaj rovov, ki so začeli na poziv predsednika Roosevelta zopet obratovati. Pri tem gre v prvi vrsti za rove Pittsburgh Termina) Coal Corporation.
Tudi v okrožju trdega premoga v Pennsylvaniji, posebno v okolici Scrantona, imajo štrajkarji znatne uspehe. Dva rova sta prenehala obratovati, vsled česer se je število štrajkarjev povečalo za par sto mož. Delavci zahtevajo višje plače. V Hazelton rovu, ki je last Lehigh Valley Coal Company, je za-štrajkalo 850 delavcev, ker je družba odpustila brez vsakega vzroka dva njihova tovariša.
Glen Alden Company je stavila sledeči ultimatum: — Rovi bodo zaprti, če se štrajkarji takoj ne vrnejo na delo.
Mrs. Gifford Pinchot, soproga pennsylvanskega governerja, je izpolnila svojo obljubo ter se pojavila v stavkarskem okrožju države. Dasi je župan važnega industrijskega mesta Apollo prepovedal vsa zborovanja, je imela na stavku joče jeklarje nagovor. Poslušalo jo je kakih petnajst tisoč delavcev.
V	premogovnem okrožju Illinoisa so se zopet spopadli člani progresivne unije in United Mine Workers.
V	Sullivan County v državi Indiana so se ponovno završila javna nasilja. V bližini Gibson rova je eksplodiralo šest dinamitnih bomb. Delavci v onem rovu so nekaki družabniki podjetnikov in dele ž njimi dobiček.
Organizacija United Mine Workers je le z veliko težavo preprečila generalni štrajk premogarjev v Indiani.
Državni policisti so pričeli včeraj metati plinske bombe proti piketom pred Weirton jeklarno v Weir-ton, W. Va.
Unijski voditelji v Buffalo, N. Y., pravijo, da bodo ohromili obratovanje v napravah Republik Steel Corporation, ako družba ne bo ugodila zahtevam delavcev. Delavci trdijo, da družba nesramno krši NRA postavo. Svoje ljudi sili delati po oseminštiri-deset ur na teden, vsled česar je 150 mož izgubilo delo in zaslužek.
Senator Wagner, ki je načelnik razsodiščne oblasti, ni imel dosedaj posebnega uspeha pri uravnavi št raj kov.
Med Fordovimi delavci v Edgewater, N. Y., je zavladalo veliko ogorčenje, ker je župan poslal k tovarni 30 nadaljnih policistov. Roditelji stavke pravijo, da se delavci obnašajo kot pravi ameriški državljani in da je vsled tega brezpotrebno pošiljati k napravam nadaljne policiste.
V	Californiji je zastavkalo deset tisoč delavcev, ki so zaposleni pri bombažnih nasadih.
Pridelku bombaža, ki ga cenijo nad petdeset milijonov dolarjev, preti velika nevarnost.
"Stavke niso potrebne"—pravi Johnson
PROCES PROTI P0ŽIGALCEM
Obravnava je bila premeščena iz Leiptziga v Berlin. — Obtoženi Belgijec je vse priznal.
Berlin, Nemčija, 11. oktobra. — Po tritedenski sodnijski obravnavi proti požiralcem nemške državne zbornice je najvišje sodišče premestilo nadaljnje postopanje ■v Berlin, kjer se obravnava nadaljuje v nepoškodovanem delu drža vno-zborske palače.
Pri prvem zasliševanju prič v Berlinu je prva priča izjavila, da je videla samo enega moža. ki je šel z goref-o bakljo <v palačo državnega zbora ; druga priča, pa je zopet, pričala, da je videla dva moža. tki sta tudi nosila baklje in sta razbila okno ter stopila, v palačo.
O bra vnava se vrši v dvorani, kjer je imel doslej svoje .seje odbor za državni proračun. Kakor v Lipskem, tudi v Berlinu ni ob-ravna odprta »splošni javnosti. Dostop je dovoljen .samo s posebnim dovoljenjem. Med poslifcal-ei je okoli 150 časnikarskih poročevalcev. Predno je kdo pripuš-čen v dvorano, ga policija preišče zaradi orožja.
Kot prva priča je nastopil dijak Hans Floeter, ki je izpovedal. da je 27„ februarja okoli devetih zvečer šel mimo državno-zbor.ske palače in je slišal kot bi kdo razbil šipo. Ko se om-e naiv-zgor. zapazi nekega moškega, ki je stal na podstavku razbitega okna v pritličju. Mož je imel <v rokah prižgano bakljo.
Floeter je »vse to. kar j« videl naznanil policistu, ki je stal na voglu ulice. Xato je šel domov, je večerjal in se je zopet vrnil ter videl, kako so gasilci gasili požar. Floeter pa pravi, da moža ni videl «v obraz.
Werner Thaler, ki je šel mimo palače skoro ob Istem času kol Floeter. je rekel, da je videl dva moža, ki sta imela prižgane *>ak lje.
Xato je bil poklican policist Kari Burvvert. ki je rekel, da j«! iznotraj posloja, opazil za oknom senco enega uno.-ikega, z gorečo bakljo. Proti senci je oddal en strel iz svojega revolverja-
Van der Lubbe. ki je že priznal, da je zažgal palačo, se je zopet obnašal, kot v Lipskem. Na vprašanje sodnika Buengerja, ako je sam šel »v palačo, je kratko in komaj slišno odgovoril z "Da".
PAKT MED OSMIMI DRŽAVAMI
V Varšavi je bila podpisana obsežna pogodba. V njej so udeležene severne države, pa tudi Romunska in celo Turška.
Varšava, Poljska, 11. oktobra. Romunski zunanji 'minister Xiko-laj Titirleseu ki se nahaja, v Varšavi, je objavil, da "Romunska, Rusija in Poljska pripadajo k državam, ki so podpisale novo pogodbo osmih držav. Tekom njegovega bivanja v Varšavi je bila ta pogodba, ki je bila že 3*. septembra sklenjena v Londonu, podpisana v ruskem poslaništvu.
Takoj po podpisu pogodbe se je TituJeseu odpeljal v Beograd, Sofijo in Angoro, da posreduje še druge potrditve te pogodbe. Izvedelo se je tudi, da pri tej pogodbi sodelujejo tudi države Letska, L it vinska, Estlandska. Finska in Turčija.
Rusija in Poljska sta bili prvi državi, ki sta potrdili pogodbo in njima je sedaj sledila Romunska.
Titirlescu je pred svojim odhodom iz Varšave izjavil:
—	IS potrditvijo pogodbe sem izrazil željo Romunske, da stopi z Rusijo v prisrčno prijateljske odnošaje in pri vsem tem sem bi! presenečen, ko sem se prepričal, da Rusija to prijateljstvo vrača.
Kot drugi namen svojega obiska v Varšavi je Titulescu označil obnovitev prijateljskih vezij med Poljsko in Romunsko.
—	Obe državi, — je rekel. — želita vzdržati mir v vzhodni Evropi ter ostati v prijateljskih od-nošajih a (vsemi državami. Obe državi pa sta tudi edini v tem. da morajo njene pogodbe ostati nedotaknjene.
Nova pogodba osmih držav tudi natančno označuje .napadalca v slučaju vojne.
V varšavskih političnih krogih velja pogodba za zmago poljske zunanje politirke kot sporazum, ki •veže srednjeevropske držaev.
JAPONCI SE IGRAJO Z OGNJEM
Rusko časopisje izjavlja, da bo Japonska pričela vojno, ko .se polasti kitajske železnice. <— Napetost narašča.
Moskva, Rusija, 11. oktobra. — Glasilo sovjetske vlade "I zvest ja" pravi, da se japonski ministri igrajo z ognjem ter v svojem u-vodnem članku ostro obsoja japon sko politiko z ozirom na listine, ki so bile objavljene <v Moskvi in ki dokazujejo, da je Japonska izdelala načrt, kako bi se Mančukuo polastila kitajske vzhodne železnice.
"Pravda" se strinja z "I z vest-ji'" ter pripomni, da je sovjetska vlada dvakrat opozorila Japonsko, da mora prevzeti vso odgovornost. kar se zgodil, ako se Mančukuo polasti kitajske železnice.
Tretji sovjetski list "Za Industrializacijo" obvešča svoje čitate-da japonski vojaški krogi javno poživljajo Rusijo na 'vojno in na zavzetje sovjetskega edinega pristanišča ob Pacifiku, Vladivo-stoka.
— Očividno je, — pravi list, — j da je govorica o ruskem izzivanju j samo krinka za propagando ja-(pon-skih imperija! isto v, ki so prepričam. da je sedanji položaj primeren za napad. Ako imperi-•jalistični posredovalci posežejo samo po enem palcu sovjetskega (ozemlja, tedaj bodo zadeli na mogočen odpor, j Ena izmed štirih v Moskvi objavljenih 'listin podaja zanimive 1 podatke o japonskem načrtu za polastitev ozemlja v Aziji. Kot pravi ta listina, je japonski poslanik pri mančukuo vladi in vrhovni poveljnik japonske vojske j v Mandžuriji, general Takaši Hi-šikari. pisal zunanjemu ministru v Tokio: — Z ozrrom na to, da i Japonska do leta 1935 ne more izzvati »vojne v Aziji, je priporočljivo, da ne stori nobenega neprevidnega koraka, ne glede na to, j da je potrebno polastiti se kitaj-Jske železnice.
GEORGE KELLY IN NJEGOVA ŽENA V PASTI
Priče z vrača jo na Kelly-jevo ženo veliko krivdo. Kupila je strojno puško. Izpoved mladega dekleta.
DETEKTIVA SO ZAPRLI čE BI JUDEŽ DENAR
Watertrartry, Conn., 12. okto-ba. — Bivši privatni detektiv Ch. Ii. Boven je priznal danes, da je napadel in izlorabil Mrs. Edith Manning. Sodišče mu je prisodilo od 7 do 12 let ječe.
0BREST0N0SN0 NALOŽIL...
BLAZNIKOVE
Prati ke
za leto 1934 IMAMO V ZALOGI
Cena 20c
s poštnino vred.
" Glas Naroda
216 West 18th Street New York, N. T.
fi
UČITELJI ŠTRAJKAJO
Harrisburg, Pa., 11. oktobra. — Učiteljski štrajki zopet delajo skrbi šolskim oblastim v Pennsvl-| vaniji. Učitelji v petih javnih šo-
11 alt v JeSsup zahtevajo zaostalo plačo saj za štiri mesece ter so v
I nasprotnem slučaju zagrozili s štrajkom. 'Pred dvema tednoma so učitelji dobili zaostalo plačo za dva meseca. Država je dolžna na učiteljskih plačah še $100.000.
Alva, Okla., 10. oktobra. — J. X. Cameron, profesor na North Western University, je izračunal: Ako bi Judež Iškarijot, ki je izdal Jezusa, naložil en dolar v banko in če bi mu pripisali vsakega pol >eta štiri odstotke obresti, bi znašalo danes to premoženje deset oktillijonov. To število dobite, ako zapišete iza številko 1 osemindvajset ničel.
KONVENCIJA PROTI TRGO-VINl Z DEKLETI
PISATELJA SO ARETIRALI
Rim, Italija, 11. oktobra. — Dane« so tukaj aretirali pisatelja Erica Suckerta, ki je širil po inozemstvu protifašistično literaturo. Svoječasno <je 'bii urednik turiskega lista "Stampa".
Ženeva, Švica, 10. oktobra. — Pod pokroviteljstvom Lige narodov se bo vršila tukaj konvencija. eije malnen je omejiti trgovanje z dekleti. Trgovina z dekleti. posebno mladoletnimi, se je vi zadnjem času strahovito razširila. Iz srednjeevropskih držav prodajo vsako leto v južno Ameriko na tisoče in tisoče deklet v jnvne hišf\ -
DELAV. FEDERACIJO JE POSVARIL
PRED GOSPODARSKO SABOTAŽO
«
WASHINGTON, D. C., 1 1. oktobra. — Kot dodatek k svojemu svarilu, da je podlaga za združenje in edinstvo delavstva postavljena na preisku-šnjo, je administrator NRA general Hugh S. Johnson na konvenciji American Federation of Labor rekel, da štrajki po načrtu predsednika Roosevelta niso potrebni.
—	Resnica je, da štrajkov ni mogoče trpeti. — je rekel Johnson več sto delegatom, — ker bo konečno javnost vse uporne zahteve uničila. Ako sedaj — »v času. v katerem je vsa sila vlade in naroda obrnjena na to, da spozna pravico ^vsakega delavca — to gospodarsko sabotažo dovoljujete ali podpira-te, tedaj .se bo javno mnenje obrnilo proti vam.
Johnsona je delegatom predstavil predsednik .Delavske federacije "William Green, ki je administratorju XRA zagotovil podporo delavcev.
Med svojim nsdaljnim govorom je rekel Jolinson, da delavska organizacija še ni dovolila monopola nad delavskimi organizacijami pod DCRA.
—	Vsak delavec, — je rekel Johnson, — se sme pogajati za delavske pogoje sam. ali pa skupno, in misel, da je ka.k delavec prisiljen pridružiti se kaki kom-panijski uniji, je po določnih besedah pravilnika zavržena.
•Nadalje je govoril o gospodinjah, o katerih je rekel, da je .njihova dolžnost, da kupujejo v trgovinah. 'ki so| podpisa-le XRA pravilnik, kajti s tem ne bojkotirajo drugih trgovin, kajti 90 odstotkov ameriške trgovine se je zavezalo poslovati <v mislu in po določbah XRA. Gospodinja je moralno primorana kupovati v XRA trgovinah, kajti drugače bi nasprotovala, svojemu možu. ki dela pod XRA.
Johnson je zatrjeval, da je temeljna podlaga NRA složno skupno delovanje med industrijo, 'vlado in delavcem, da s skupnim delom vzdrže zdravo gospodarstvo dežele. Organizirana industrija in organizirano delavstvo pa bo stalo pod vladnim nadzorstvom, tako da ne "bo nobena organizacija mogla izkoriščati druge.
Stari red je za vedno minul in nastopila je aova doba. v kateri mora narod pokazati, ako i in a v setoi moč. da se izvleče iz najob-upnejše luknje, v katero je kdaj zalezla ta dežela.. Ijuč. ki nas vodi na tem potu. pihaja Lz predsednikovega načrta za izboljšanje gospodarskega položaja. Izboljšanje tega položaja je odvisno od organiziranega delavstva, ki se sedaj z veliko naglico organizira.
Oklahoma City, Okla., 11. oktobra. — Gerakline Arnold, ki je stara 12 let in katero, sta George Kelly in njegova žena Katherine vzela s seboj za svoj ščit, je proti obema izpovedala zelo obtežil-na in Geraldina je oblastim izdala, kje sta bila oba skrita in sta bila pozneje aretirana.
Deklica je izpovedala, da je videla, kako sta na begu oba pisala pisma in kako je Kelly na pisma pritisnil svoje prste.
Obtožnica pravi, da so bila to grozilna pisema, katera je Urschel prejel tekom sodnijske obravnave, ki je končala z obsodbo sedmih zločincev.
Geraldine je rekla, da je Kelly nekoč rekel, da bo Ursehela umoril in ga zakopal nekje v Arizoni. Njegova žena mu je k temu pritrdila.
—	Medtem ko sta pisala pisma, sta govorila, da bosta koga umorila. — je rekla dekle.
—	Koga? — vpraša državni pravdni k Hyde.
Deklica omeni ime sodnika Vaughta, ki je* predsedoval pri prvi sodnijski obravnavi ter državnega pravdnika Hyde in namestnika državnega pravdnika Keenana.
Geraldinina mati. Mrs. Luther Arnold, katere možu je Kellvjeva žena naročila, da naj za njo najame zagovornika, je izpovedala, da je Kellvjeva žena v njeni navzočnosti rekla: "Tega bi — (mislila je Ursehela) — ubila".
Obtožnica skuša dokazati, da je bila Kellvjeva žena voljno o-rodje svojega moža.
Posojevalec denarja J. Klar iz Port Worth. Tex., je rekel, da je v februarju Katherine KeMv sama prišla v njegovo trgovino in je kupila strojno puško za $250. Ta strojna puška je bila najdena pri Harvey Bailey, ko je bil aretiran na Shannovi farmi v Paradise, Tex. Bailey je tudi imel to puško, ko je s Kellvjem prišel v Ursehelovo hišo in ga je od vedel.
E. E. Kirkpatrick, Urschelov prijatelj, je s prstom pokazal na Kellvja kot moža. kateremu je v Kansas City izročil $200,000 odkupnine za Ursehela. Farmer Cass Oolemain. <ki je Kellvju in njegovi ženi dal stanovanje, je izpovedal, da mu je Kelly grozil z revolverjem, da mu je dovolil, da je na njegovi farmi tzakopal $73.000 odkupnine.
BOUVUSKA ARMADA NI POLITIČNO ORODJE
L& Pas, Bolivija, 10. oktobra. Bivši nemški -častnik, general Hans Kundt, ki poveljuje bolivij-skhn četam v boju proti Para-gvavu, je poslal danes s fronte poročilo, v katerem pravi, da sta armada in narod združena v skupnem idealu, ki se imenuje — dežela.
— Armada — je rekel general — ne pozna nobenih političnih •zvez. Noben, politik se ne more udajati upanju, da bi ee posluževal armade kot političnega sredstva. Žrtve, ki jih armada dopri-nasa, ji bodo pa dale nekega dne pravico z razsodnimi možmi bo« odločevati pri u*odi dežele, i
• - ■------rz^

tclf rtronv
HBW YORK, THURSDAY, OCTOBER 12, 1933
THE LARGB8T" SLOVHQ DilLT te: Ur. &
Owned and PnbM by
<A
of tfc« corporation and addi
of above officers:
T«k CMr. N. I
e.
•O L A 8 NARODA" (Yoke mi Ifc
Dar Except 8na£ey» and i HottOty*
•i Pd tm
leto
o ... leta .
▼elja »
ta
96.00
_________W-00
•%•«••**»« BO
odo leto
fia Vhm YortT:
JBa pol leta..............
Za Inozemstvo ■ celo leto Bi po) leti
e • e • • «
f7.0t 13.60 97.00 93.51»
HoberHptkm Yearly 96.00
it on
daa lsrsetail nedelj Iv pracafkoe
PO
podpisa ln oeebnoetl se Money Order. Prt prejflnje blrallMt*
pri obsujejo, lienar naj se-UagoTOll kraja naročnikov, prosimo, da es da hitreje najdemo naslomlka.
NARODA", 919 W. 18th Street. Near Ii i: CHelsea 9—9919
N. ?
prijateljstvo 8 ^turki
Še pred dvajsetitoi leti so bili Turki najbolj zaničevan narod v Evropi. Itoparski pohodi, ki so jih v srednjem veku vprizarjali Turki v dežele osrednje Evrope, so bili evropskim narodom še vedno v kosteh.
Turka je vse smatralo za nevemika, ki mu je glavno opravilo od njegove vere dovoljena moritev.
Proti okupaciji Boene in Hercegovine .od strani Av-stroogreke ,ni imel nihče ničesar, kajti vsem je šlo za tem, da se zada Turčinu v Evropi smrtonosni udarec. Da so bili pri tem v prvi vrsti merodajni politični razlogi, skoro ni treba omenjati.
Pod isto parolo sta se vršili tudi prva in druga balkanska vojna.
V	svetovni vojni je pa dobila Turčija dve mogočni zaveznici — Avstrijo in Nemčijo, pa tndi Bolgarska, ki je bila nekoč njena smrtna sovražnica, se ji je pridružila.
Da to prijateljstvo ni bilo naravno, je umevno *samo posebi. Skovano jo bilo namreč v diplomatskih kovaeni-cali na Dunaju hi v Berlinu.
Tekom svetovne vojne sta skušali Nemčija in Avstrija, posebno pa Avstrija, na preeudue načine utemeljiti to svoje najnovejše prijateljstvo oziroma zavezništvo, pa se jima je le deloma posrečilo.
Celo naše preproste ženice, katerim so duhovni gospodje utrjevali vero v cesarja in ljubezen do slavne hal>s-burške dinastije, so neverno kimale z glavami, češ, kako se je mogel presvitli cesar zvezati s turškim galjotom.
Toda čas vse zaceli in vse zabriše ter je zabrisal tudi mržnjo napram Turkom.
V	svetovni vojni je bila Turčija s centralnima velesilama vred premagana. Pri tem je najbolj značilno to, daj *^ . Be'kIovli; Spodnje Zilje, . ... .	?	.. J. „ ' .	... 1 Srednje Zilje m Zgornje Zilje je bila izmed vseh premaganih držav edino!e Turčija na pa<iaia kakor oreh debela toča
ki je .storila veliko škodo v t eni že itak siromašnem kraju Bele Krajine. Kortlza. ajda in proso so deblo popolnoma uničene, mnogo pa <»o pretrpele tudi drupe kulture. Posebno občutna je škoda v vinogradih, kjej- je grozdje pravkar dozorevalo m so marsikod o-stale le okleščene trte. Preostalo grozdje pa je včeinoma tako raz-pokanio. da bo jediva še uporabno.
Smrt v hladni Krki.
19. septembra kmalu popoldne a a izapazHi ljudje pod strmo skalo v bližini »vavtovškega mostu v Krki moško truplo. Potegnili so ga ven in spoznali v njem 20-Iet-nega Silvestra Ke.snika iz Dol. Straže. Katkor pripovedujejo, je fant, v nedeljo 17. septembra popoldne popival s tovariši po gostilnah. Zvečer se je »vračal s tovarišem S. vinjen domov. Ker ni mogel hoditi, ga je tovariš zapeljal na vrt posestnika T. tik ob Krki. Tam je pri vrtni mizici nad vodo zaspal. Ponoči se je v spanju hotel premakniti, pa je zdrknil po skali kakih pet metrov globoko v Krko. V tenmi noči in zbeganosti se revež ni vedel kam o-brniti in ker ga je skoraj gotovo prijel tudi krč, je žalostno končal.
Toča v Beli Krajini.
Iz Metlike pišejo 26. septembra : Kolpa le redko kdaj poplavi kraje v Beli Krajini, vendar pa je zadnje dni narasla do višine, kakršne ne pomnijo ljudje že dolgo ivrsto let. I*ri Metliki je bila 7 m visoka, dočim proti Kar-loveu še višja. Najvišja je bila Kolpa pri Ozlju in to nad jezom I blizu 12 metrov, pod jezom pa »tanje sploh <ni bilo moproče ugotoviti, ker je Kolpa preplavila merilo. Tujii pri Karlovcu je bil porast obeutnejši in je voda po-plaivila mnoga polja in livade, ka-■koT tirdi nekatere nižje ležeče uli-ee v -mestu. Pri Metliki je korito Kolpe preeej globoko in je lahko zmagovalo ogromne množine vode. In vendar je Kolpa poplavila nižje k-žeče livade in je tudi delno prepVavila novo metliško kopališče. kjer je v kabinah dosegla ivršino pol metra, čeprav je kopališče zgrajeno na preeej vzvišenem bregu, kabine pa še posebej na meter visokih stebrih. Posebna nevarnost je pretila staremu mostu, ki ga podirajo, in novemu provizoričnemu, ki ga grade tik poleg starega, ker je voda .skoraj -dosegla 7 metrov nad vodo. Skoda pa ni bila občutna, ker sta oba mosta uspešno kljubovala navalu vode in je odneslo le precejšnje količine Jesa. pripravljenega za gradbo.
Tudi v višje ležečih krajih ob Ko I pil niso poplave naredile večje škode. Pač pa je na področju občine Vinica med silnim vetrom in grmenjem v (vaseh Pristava. Ma-
dobičku, in so se kmalu po vojni začele vse države poteza-ti za njeno naklonjenost.
Anglija ji je dala obširne koncesije, Sovjetska Unija je njena najboljša zaveznica, Grška je sklenila z njo pogodbo, pred kratkim je bil pa isam jugoslovanski kralj Aleksander v Istanblu, kjer sta s Kemal pašo zapečatila jugoslovansko-turško prijateljstvo.
Izmed slovanskih narodov so imeli v srednjem veku Poljaki najbolj britke izkušnje s Turki. Bili so večkrat tepeni, slednjič so pa Turke le naklestili in sicer pred 250 leti pod poveljstvom kralja Sobijeskega pred Dunajem.
To značilno obletnico je te dni praznovala Poljska z velikimi svečanostmi. Ves Krakov je bil v zastavah, in pred maršalom Pilsudskim je defiliralo deset izbranih poljskih polkov.
Ko so bile svečanosti zaključene, je pa podelil predsednik Poljske, Moscicki, turškemu poslaniku najvišje odlikovanje, kar jih Poljska premore.
Prebivalci teh vasi so potrti. Nag bi. komisija ugotovila škodo Vprašanje prehrane v zimskih mesecih postaja zopet silno resno.
laska snedenost
Da 9o Italijani ljubitelji ptičje pečenke, je znano. -Vsako jesen si jo v obilici privoščijo v polenti in pokon-čujejo s tem na stotisoče drobnih krilatcev.
Lansko jesen je razburil prijatelje živali ostuden dogodek, ki jasno osvetljuje nevzdržne razmere v pogledu varsrtva ptic.
Y Bergamu v Italiji se je sestala večja družba švicarskih Italijanov in zasmehovala švicarsko prepoved uničevanja ptic na posebni izzivalni pojedini, pri kateri so ve mastili s taščicami, skrjančki in sinicami.
Ta barbarski nastop je prisilil svetovno ligo za varstvo ptic, da je pri merodajnih faktorjih in pri italijanskem ministrskemu predsedniku energično posredovala ro4i uničevanju malih prijateljev in ddbrotnikov člove-
Ce bo protest kaj zalegel, je seveda drugo vprašanje
Ubijalec pred sodiščem.
V vinotoču Bezdirca Mihe na Girnu pri Metliki se je mudil meseca julija 24-letni Starašinič Alojzij iz Krasinca, ki je s fanti popival. «Ko je fant vinotoč zapustil in šel po cesti v Podzemelj,se je sestal z nekoliko vinjenim po-»>estnr>kiin sinom Jakličem Martinom. Slednji j e tedaj groizil s pretepom, ivendar do tepeža. ni prišlo, ker so navzoči trezni fantje oba pomirili in se dogovorili, da pojdejo skupno Boršt, kjer se udeleže na ženitovamju maške-rade. Fanta sta se v resnici napotila z družbo na Boršt. Šli so skozi vas Zemelj ob reki Kupi čez kamen it i most na Virje. Niso še dospeli na Vir, ko se je na mah. kakor od strele zadet, zgrudil Ja-kHč Martin in zastokal. Stareši-nič, ki je z grabrovim kolom od zadaj udaril Jakliča po glavi, je pričel kričati nanj, naj pogine. U-daril je še Berkopca Mihaela, katerega je najrnal iz besedo "marš". Ne meneč se za ubijalče-vo izzivanje je Berkopec stopil k težko hropečemu Jakliču in opo-zooril ubijalca, da naj gre raje pogledat svojo žrtev. Starešinič pa je bil tako divji, da je venomer vpil. naj pogine. Jak4ič je kmalu umrl.
18. septembra se je ubijalec zagovarjal pred okrožnim sodiščem. Uboja obtoženi Starašimč. ki je dejaaije priznal, se je zagovarjal, da je dejanje izvršil v siPobranu. češ. da sta mu Brkopec in ubiti že na potu v Podzemelj od daleč grozila, da ga morata izaklati. in da sta se pa tudi dejansko lotila. Kol. s katerim je ubiP Jakliča, pa je že preje pobral. Da je Jaklič radi njegovega udarca umrl, je zvedel šele naslednji dan, Sodišče je lnladepa ubijalca obsodilo na 1 in pol leta ječe in na 3 leta izgube častnih pravic.
Tragična smrt.
42-letmi Ivam Koritnik. zaposlen v lirastniški steklarni, je bil že nekaj mesecev duševno močno potrt. 20. septembra dopoldne jc čel po banovinski cesti proti Zidanemu mostu. Za njim je privo-zil iz Hrastnika osebni vlak štev. 623, iki ga je kakih 20 korakov od cestnega prehoda čez tir povozil. Ponesrečenec je bil takoj mrtev. Ker je bil zaslužen funkcijortar tovarniškega gasilskega društva, so ga tovariši prepeljali v gasilski dom. kjer so ga položili na mrtvaški oder. Pokojnik je bil strokovnjak ključavničar in ga bo podjetje zelo pogrešalo. Vest o nesreči je pretresla vso okolico spodnjega Hrastnika.
Oprostilna sodba v zadevi dr.
Ernesta Turka potrjena.
Senčurski obsojenci Janez Bro-dar. Matija škrbec isn tovariši so preti sreskim sodiščem v Ljubljani tožili kakor znano vojnega dobrovoljca p rofesorja dr. Erne-sta Turka zarad" »prestopka- zoper čast, češ. da je v šoli po šenčur-skem procesu izjavil: "Vidite, to so zadnji ostanki pasjega plemena. To so največje kukavice, ki so tu v Sloveniji rrlvarili proti državi, v Beopradu so pa vpili: Živelo edinst«\~o". To so oni lju-
Johnstown, Pa.
Razmere pri nas niso še dosti drugačne kot so bile. Za spoznanje se boljše dela in tudi plačo so nekoliko povišali, kar pa nam ne koristi skoraj nič, ker-moramo vsako stvar veliko dražje plačati kakor popreje.
iKar se tiče pa premogarjev, pa še tudi ni dosti boljše, ker imajo še vse narobe. Ko se enkrat stvar uravna, bo že nekako, pa menda bo vzelo še precej časa.
Tu«di <na društvenem polju je opažati malo spremembe. Veselice so še bolj slabo obiskane, kar je menda vzrok, ker ni drobiža. Upajmo, da se tudi to izboljša.
Slovenski Delavski Dom na Moxhain. Johnstown, Pa., priredi veselico in šaljivo ženitciv 14. oktobra. to je prihodnjo soboto. Šaljiva ženitev je nekaj posebnega. Vsakdo, ki je dopolnil 16 let, brez izjeme, če si prav že oženjen ali omožena. se lahko poroči. Več pojasnila; boste dobili, samo pridite pogledat. Bosta tudi dve nagradi. iDobila jLh bosta ona dva, ki bosta imela največ ločitetv.
Uljudno vabimo vse rojake in rojakinje, ne pozabite na ta dan.
Xasvrdenje na Moxham v soboto 14. oktobra!
Di rek torij.
Naši v Ameriki
LIPA IZ TURŠKIH ČASOV ZGORELA
Ko so v nedeljo prišli ljudje v Stopičah pri Novem mestu iz cer^ kve, so zapazili,i da gori stoletna lipa. ki je stala 'še iz turških časov tik .pred cerkvijo. Ljudem je bilo žal za to lipo. zakaj njih pradedje so pripovedovali, da so v rrhu te lipe imeli sršeni svoje jrnezdo tedaj, k<> je Turek prihajal v te kraje, in so Turke opi-kali ter tako redili vaščane. Pozneje so ob lipi sezidali cerkev. Ljudje so si prizadevaJi. da bi o-genj pogasili, toda lipa je bila v notranjosti trhla in je gorela s pla menom. Xa pomoč so prišli stopi-ški gasilci. Morali so lipo podža-gati. da so mogli ogenj pogasiti in tako rešiti cerkev pred katastrofo.
ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
V soboto zjutraj ob 10. uri je preminula v G-leaiville bolnici v Clcfvclaiidu. O., .Josephine Dnieh. rojena Vatovec, stara 50 let. Pokoju ica je .bila doma iz Xotranj skega btizu Trsta. Tu zapušča soproga in tri otroke. Njen prvi mož je bil libit 6. aprila 1021. ko je delal kot tesar pri gradnji Superior H i ph. Level mostu.
— V soboto zvečer je bila na svojem domu v Clevelandu in varno obstreljena Ki-letna Anna Trček. Kot se poroča, se je iv hiši mudil njen fant. s katerim sta bila pred časom sprta, zadnji čas pa sta se zopet sprijaznila. Krogla je dekle zadela v trebuh. Odpeljali s jo brž v bolnico, kjer je ^ orka. njen brat Frank dal svojo kri. da Izletnik jo reši. vendar imajo zdravniki malo upanja, da okreva.
Fant pravi, da se je revoln-er slučajno sprožil in isto trdi dekle. Policija fantovega imena ni dala v javnost.
METULJ ODKRIL MORILCA
Na meji Przeinvsla so našli nedavno umorjeno žitno trgovko Marije Sehlaffovo in njeno 18 letno hčer Jeleno. Morilec je bil odnesel 800 zlatnikov gotovine in nakit. med drugim tudi nevestin zaročni prstan, potem pa je .'ažgal hišo. da bi izbrisal sledove za seboj. Ko so sosedje in sorodniki čakali
na prihod sodne komisije, se je nenadoma pojavil rumeno obrobljen črn metulj, ki je najprej sedel na
Čim več postav ima država, temmanj pravičnosti je v nji. Postave so priganjalke obstoječe sile.
*
Oemu je Avstrija propadla?
To vprašanje se večkrat ponavlja, popolnoma pravilno je pa težko odgovoriti nanj.
Res. da je k padcu Avstrije precej pripomoglo zavezniško o-rožje. eden poglavitnih »vzrokov so bile pa avstrijske kanclije, ki so jo pognale v oropast.
V	Avstriji je šlo vse po pred-p is i h in paragrafih.
Ce .nisi imel rojstnega lista, niti rojen nisi bil.
Pri nekem avstrijskem sodišču se je baje dogodil sledeči slučaj:
Toda nič. "baje", taki slučaji so se dogaj-ali vsepovsod po državnih pisarnah slaivne avstro-ogrske monarhije.
V	prostorni sobi so sedeli: pisar. kancllst in sodnik.
Sluga je imel dvojno opravilo: stati pri vratih in prenašati listine od enega do drugega.
Pisar je prepisal listino na čisto. v zadnjem hipu je pa ponesreči napravil na rob papirja s črnilom velik madež.
Sluga je odnesel listino sodniku.
Sodnik je namršil obrvi ter poleg madeža napisal z rdečo tinto:
pokojnieo. nato pa je odletel k zMK(1° »,a to Pae,k" neretiil;
darskemu mojstru Zvehu. ki je bil tudi navzoč. Z veh je najprej skušal odenati metulja, ko pa ve mu to ni posrečilo, je zbežal. Policija je nato priredila pri njem preiskavo in je res našla v podlogi starega u-sn j enega plašča uropani prstan. Zvch je priznal zločin in je pod ključem.
BOŽIČ V STARI DOMOVINI.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
V JUGOSLAVIJO
Za. $ 2.60 .................Din. 100
»» $ 4.75 .................... Din. 200
" $ 6.90.................... Din. 300
" $11.25..................- Din. 500
" $22.25.................... Din. 1000
V ITALIJO .
Za $ 8.60 ......'.............. Lir 100
" $16.85 .................... Ur 200
" $41.10 .............-..... Lir 500
" $81.75 .................... lir 1000
"$162.50 .................... Lir 2000
h
KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO N&VEVENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjlb ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje.
VTUCnA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Za Izplačilo $5.00 morate poslati— $ 5.75
»» " $10.00 " " ______$10JB6
$15.00 '»	"--$1$.—
•i m $S0XX) "	" _$21.—
t. m $40.00 "	" ____.$41.»
" n §50.09 " **__$51.50
Prejemnik dobi ▼ staram kraja izplačilo ▼ dolarjih. Kajna nakazila Izvršujemo po Cable-Letter ca prlztojbtho |L—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "d«* Ntroda"
M16 WEBT 18th STREET	NEW YOTtM, 191 T.
d je. ki so v Avstriji /vedno govorili: Tako je prav! Zdaj pa z Jugoslavijo niso zadovoljni. Premalo .so jim naložili, svinec v hrbet bi morali dobiti". O tej tožbi se je vršila kazenska razprava pred ka/zermkini sodnikom l»rankom Goslarjem. ki je po iavedene«m dokaznem postopanju obtoženega dr. Turka oprostil vsake krivde in kazni.
Proti oprostilni .sodbi je zastopnik Janeza Brodarja i>n njegovih tovarišev dr. Miha Krek vložil obširen priziv na okTožno Sodišče, ki je zdaj razsodbo prve-pra sodnika potrdilo v polnem obsegu in za/vrnilo priziv. Tožitelji nosijo tudi vse stroške kazenske, ga procesa.
Več naših čitateljev namerava za Ik>žič odpotovati v staro domovino. kjer bodo preživeli praznike v krogu .svojih .sorodniko-v in prijateljev. Kakor zadnja leta. je Ounard Line tudi leto.s or- j ganizirala |M>sel>ne izlete na največjem ekspresneon parniku "Be-rengariji". ki odpluje dne 29. novembra in 15. decembra iz Xe\v
bodo prišli pravočasno na določeno mesto. Prijetna vožnja jim je zagotovljena. Na prvem izletu jih bo spremljal Mr. A. Marcus, na drugem pa Mr. M. Ekerovieh. ki sta člana newyor-šketra urada Cunard Line.
Z zvoncem je dal zjxamenje slu-jri in mu naročil, naj izroči listino kanolistu pri sosednji miizi.
Kancllst je pmMtal rdečepisano vprašanje ter spodaj napisal:
—	To packo je napravil pisar.
Pozvonil je, in sluga je odnesel
listino na-zaj sodniku.
Sodnik je prečital kanolistovo opombo in napisal spodaj: Sram naj ga bo!
Pozvonil je slugi in uiu naročil, naj nese listo pisarju.
Pisar je prečital vse opombe ter spodaj .s tresočo roko ponižno zapisal:
—	Oh. saj me je sram. gospod sodnik.
Sluga je odnesel listino sodniku. in tako je bila zadeva rešena ...
*
Pamet spravi človeka včaai lahko ob pamet.
*
Ljubezen ne dela človeka samo slepega, temveč tudi videčega.
Bla«ror ženski, ki zna kuhati.
Tekom vožnje se bosta brigala In stokratni blagor njenemu ino«
zanje, skrbela, za njihovo prtljago in vse potrebno. V.sa prtljaga
Zli.
Toda vse ne znajo kirhati. Xe-
je iz Xe\v Yorka poslana tja. ka-J katere še malo ne. Pa navzlic te-inor so namenjeni.	mu mislijo, da znajo. S takimi j-3
Za izlete se bo brez dvoma pri- križ.
glasilo mnogo rojakov, kajti potovanje na Cunardovrh parnikih je res pravi užitek.
Za podrobnosti vprašajte pri Potniškem oddelku Glas Naroda, 216 West 18. St., New York City.
revmatizem?
lMed jesenjo in pomadjo Je ias, ko se revmatizem najbolj občutir. Ali vas bole mišice in sklepi? Rabite' Rheuma-Sal za notranje zdravljenje, | ki Je prestalo preizkušnjo časa. Cena s poštnino vred $1.2S MANCHER 1*HARMACAI_ CO. (Slovenska Lekarna) 15702 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno t* hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovolje-nja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške.
Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutkat ker predno se dobi iz TVasJtingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni-in udobno potovali.
. i *
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU
2I6 Weat 18th Street New York. N. Y.
Zakonski možje so potrpežljivi. Že vsaj nekateri. Vse prenesejo. samo da je mir v hiši.
No. včasi je pa tudi mera polna.
Rojak je prišel ves utrujen z dela.
•Njegova bolj-ša polovica je seveda takoj postavila večerjo pre-denj. V tem slučaju je bil krožnik juhe.
—	Danes sem oa župc,o skuhala — je gostolela. — Mislim, da je dobra župca. T^e jej, le jej, sa,> veim. da si lačen.
Roja-k je goltal — ni šlo ne naprej, ne narcaj — ni vedel, čo je > juha ali če so pomije.
Zastran ljubega miru se pa ni hotel jeziti.
—	Le jej, le jej, je dobra župca — ga je silila — sosedi sem jo hotela dati pokusiti, pa je rekla, da je jedla. Tudi jaz sem še ši-ta. Sem malo ajskrima in malo klobase. Človek mora kaj prigrizniti, če je? ves dan doima. In še nekaj ti povem, saj vera. da ne boš hud. Pol ure pred te*boj je bil prišel neki berač trkat na vrata. Krožnik župee sem mu dala- in deset centov. Star je bil revež in sestradan.
—	Pa je pojedel jutao? — jo je mož radovedno vprašal.
—	Seveda. Vse je pojedel.
—	Po pravici ti povem — je dejal mož in odložit žlico — če je vso pojedel, bi mu lahko dala dolar. Zaslužil ga ie ...
(Ko dobi človek ves denar, po katerem hrepeni, je njegova edina želja, da bi imel še par dolar-je^vec.	,
- i^i.' ■ - „
----^---.-

——

blrl* t^frO O MT
NSW YORK, THUKSDAY, OCTOMR 12, 1988
f.IUFMT T-0
f
DHLS tal U. M. M
J. T ROJ AS:
_ i
OD PREHODA DO PREHODA
NT< kega večer«, ko nas jo sedelo v družbi kakih šest ali sedem, jr tt,topil in prišel k nanj mlade-nii\ ki muo ga poznali še i*. čiu»ov ko ^mo hodili skupaj v ljudsko io-lo. Ker .se je srečno prebijal skozi vse razrede, ne da bi pravzaprav kftj delal, vmo sa imeli tedaj knt za kakšno morsko čttdo. Razumel ««• j«* na požarno hrambo, znal je piska t i t. glavnikom in prav bin-
Ill tudi že kaditi. Da. pripovedovali ho o njem. da je zlagal celo pesmi. Ko smo .zadostili šol-ki dolžnosti, t-rao včasih slišali, da se je poizkusil v tej ali oni službi, toda v nobeni ni mogel dolgo vztrajati.
On pa je stopil med nas. in ko Mno se pozdravili, smo ga vprašali. kaj pravzaprav v glavnem m*-vtu počne. "Tu si nameravam — je odvrnil — ustvariti svojo srečo. Na kmetih ni nič. Tam človek tiči kakor kakšna lilijina čebula v »labi zemlji; požene sk-er mnogo li-tov. a nikdar ne vzevete." — "S čim boš pa tu naprej zavel V' ga je nekdo vprašal. Odvrnil je: "Ne vem še. Najprej hočem malo pogledati okrog sebe. Bereš liste, kjer iščejo ljudi; prideš meči ljudi in ti kmalu zapazijo, kakšen mož f>i; — skratka, prepričan sem, da ve bo rame v kratkem kaj našlo." .Jaz pa sem rekel: "Ne predstavljaj si tega tako lahko! Kdor hoče kaj doseči, si mora veliko prizadevati. in kdor ni tak. sra prekucnejo in pride drugim pod noge." — "Delo," je zaklical. "delo. to se razume, je glavna stvar! Toda med delom in delom in delom je razliki. Kdor ima glavo na jravem koncu. dela kot stroj in hitro ter brez velikega napora opravi tisto, s čimer se zabitež irkvarja leto. Razen tega pa nosim jar v sebi za celo vrečo mi-li in načrtov. Pričakajte štirinajst dni in tedaj vam bom laliko rekel: Vidite, to sem jaz! To imam in i-no še dobim.*' Na to so um še nekaj odgovorili. }>otem pa .vmo začeli govoriti o drugih rečeh. Zvečer je Se parkrat prišel k nam. nato g« pa ni bilo več.
Ce« nekaj r-a>a seui ga videl zopet v prodajalni masla, kjer sem «i hotel kupiti večerjo. Tam je stal za pultom kot prodajalec. Spočetka je bil zaradi najinega svidenja nekam v zadregi, a se je kmalu oddahnil in rekel: "NTe čudi se. da me vidiš na tako >kromnem me-Kftu. Pa saj je to samo prehodno. Sprejel sem to službo, ker se mi — odkrito povedano —. ui nudila nobena boljša prilika. Ta čas." je nadaljeval, medtem ko je rental lično kocko sira. "ta Čas pa povwtd nastavljam mreže in čakam, kedaj bo prejela kaka mastna ščuka." Med tem je prišlo v prodajalno majhno dekletce in zahtevalo za eno petdesetieo prav dobrega masla. za drugo pa manj dobrega. On pa >e ni brigal za dekletce in je zopet začel: "Sedaj imam v mislih podjetje. gJede katerega ti o njegovem bistvu in namenu ne smem še ničesar zaupati. Izhaja od neke družbe, ki razpolaga z velikimi denarnimi sredstvi, in ni nemogoče. da vodstvo vwega tega jaz ne...." Tedaj pa ho ae v ozadju prodajalne odprla vrata, skozi katera
se je pokazala zastavna ženska rdečega obraza, ki je hkrati izražal frogust. Takrat se je moj prija-telj iz šolskih časov zdrrnil. naglo skril svoje |w>'etje .s kocko sira v predal, se z otožnim {»ogledom ozrl proti meni ter mene kakor deklico molče odslovil.
Ko je potem napodilo poletje. :w m ga zopet srečal v nekem javnem vrtu. Toda ni bil tam gost. nii.rveč natakar. Držeč v eni roki vee kozarcev za pivo. v drugi |>a poj ducata krožnikov mi je stopil nasproti, se mi široko nasmejal. da je prikazal .svoje bele zobe. in rekel: "Ali moram j»ač zabavno izgledati kot natakar? Toda to je samo prehodno. Stvar je takale: biti med maslom in sirom ni moglo več zadostovati moji duševnosti; podjetje, o katerem sem ti zadnjič pravil. — meti tem sta mu zdrsni!-* iz rok dva kozarca in se na tleh razbila —. tisto podjetje se je ponesrečilo." — "Natakar! Natakar!" j«> bilo slišati od neke mize. — "Takoj! Takoj! — Sedaj imam zopet nekaj novegn v načrtu...." — " Natakar!" — "Zidanje hiše!" je še v naglici '.aklieal in se obrnil, da bi postregel gostom.
Komaj no minili štirje tedni, mi je stopil moj tovariš iz ljudske šole zopet drugačen nasproti, in si-«*ed to pot kot postrešček na nekem cestnem vogalu. Izgledal je slabo, a se je potrudil, ko me je ogovoril, da je napravil veder obraz. — "Xu." je rekel, "kako sem ti taki* •'' — "Ne pmsebno." sem odgovoril. — "Nič ne de!" je dejal, to je le eden od prehodov, ki jih mora napraviti.vsakdo, ki hoče kaj doseči. Ne morem sicer za tičim trdno le na čeri. toda že vi dim. da prihaja val. ki mi odplavi in požene zopet na površje. Zaupno povedano; spoznal sem. da se da kaj zaslužiti le z Ivorenimi kupčijami. Kakor hitro bom imel sredstva...." Kar pristopi k njemu mlad erosj»odič in mu potisne v roke zavitek in pismo rekoč: "Oddajte v Rožni ulici št. 77! Opravite hitro!" — "Na svidenje!" mi je za-vpil in šel po svojem i>o!u.
Od tedaj sem ga samo š* eirkrat videl. N'aletcl sem nanj na nekem trgu v mestu. Tistikrat je sedel ves razcapan in propal na solncu na klopi z mnogimi drugimi ljudmi svoje vrste, ki niso nič prida, ki ničesar nimajo in iz katerih nikdar nič ne IKt. To pot se mi j<- zdelo.
Toda enkrat se je le še obmfl in ine ošinil s j>og<lcdoin. ki je gotovo izražal: "To je le prehodno!" — Tudi jaz verjamem — ali tako je zadnjikrat.
CARJEVA GLAVA V MOSKVI
lliodor. z državljanskim imenom Serge j Trufanov, je bil kot carjev spovednik dodeljen Rasputinu, pa se je spri z njim in napisal proti njemu brošuro. Posledica je bila. da je izgubil duhovniško dostojanstvo in preko Norveške je pobegnil \ Ameriko. Zdaj živi v New Yor-ku kjer rad pripoveduje, kako je bil zadnji ear s svojo rodbino u-morjen. V maju 1918 je prispel lliodor v Jekatermburg. da bi postil tam zaprtega earja Nikolaja II. Gnsjeva. ki je hotela leta 1914 zaklati Rasputina. pa se ji je atentat ponesrečil, jc seznanila Iliodo-ra z boljše viški ni poveljnikom mesta Vojkovim in ta mu je povedal, da bo ear v Jekaterinburgu umorjen. V pogovoru s carsko rodbino je lliodor omenil, da je vedeževal-ka Marfa Senijonovna leta 1910 v Caricinu prorokovala carici Aleksandri. da bodo ona. njen mož in njeni otroci usmrčeni in sežgani.
O tragični s-mrti carske rodbine ie zvedel lliodor v svojem rojstnem mestu Caricinu od G us j eve na j>od-lagi pripovedovanj« njenega prijatelja Anatola. ki je bil pri usmrtitvi navzoč. Ko so postavili car-j<> in njegovo rodbino v kleti k steni in ko je Vojkov čital obširni smrtno obsodbo, mu jo je drugi komisar iztrgal iz rok iti zakričal
.	, " j"Nehaj s tem!" Potem so earja
tajiti, ila . .	... . .... . .
m n.iegovo rodbino ustrelili, trupla
pa odpeljali v gozd in sežgali. Aua-
lol ki je bil tudi naw.oč. je IIio-

STRASEN DOŽIVLJAJ V KOTLU
dort. pokazal nwdaljoruVk. ki ga jo ^ ^ _ hlp(lp(ra v „))ra7 bil podaril RaH|>H(in carjevi Jurr-i ^ ^	w m m|1 „(, str
kot da se izojribije pogovoru z	....	.. ,
Ko Z jl gledal, ie , V" »Dam Vojkov ,e pa posta, uuiko \st.al in počasi odšel dalje.
ki Anastaziji. Ko so bila druga trivj/ia že sežerana, je Vojkov baje razreza 1 7. nožem carjevo truplo na koščke. V aprilu 1919 je dejal lliodor v Kremlu svojemu znancu tajniku osrednjega izvršilnega odbora sovjetov, da rusko ljudstvo še vedno veruje, da je ear, Nikolaj II. živ in da se mudi v Nemčiji. Tedaj je tajnik odprl vrata tajne sobice v Kremlu in pokazal lliodo-ru poleg carjevih stvari tudi njegovo lobanjo v stekleni posodi, i 1 its jeva je bila knmhi po tem u-streljena. ker je po Moskvi pripovedovala. da je prinesla tja earje-
v
Varšavi žrtev atentata.
V	tekstilni tvornici Ferbar & Co. v Lodžu na Poljskem so minuli teden čistili velik parni kotel, ki rabi t»a pogon podjetja in za centralno kurjavo jioslovnih prostorov. Ker se v*ako leto nabere v kotlu apnena plast, je običajno, da vsr.ko jesen očistijo stene z dleti in kladivi. Tudi te dni so poslali na to delo šest mož. Med njimi je bil tudi 24 letni .Tan Jamiszewskv.
Može so spustili skozi odprtino v trebuh kotla. Vsak je delal v svojem konen in ko je delo dovršil, je zlezel po lestvah ven. Tako je zapustilo kotel pet mož dočim je ostal šesti. Jamiszewsky. v kotlu in ni lega niti sam opazil, ker je bil zaposlen v p<».selmem koneu. Ko je l>etorica zlezla iz posode, so zaprli grlo in začeli v kotel spuščati vo do. da ga preizkusijo.
Sele zdaj je JanuH?ewsky opazil. kaj se je zgodilo. Začel je trkati po stenah kotla in klicati ljudi, toda nihče ga ni slišal, ker so poleg kotla razbijali zidarji, da ni bilo slišati glasu v bližini. Kmaln je danuszewskenNi začela voda zalivati noge. potem je začela pritiskati sopara in siromak je že videl pred seboj strašno smrt. ki mu jo je naklonila usoda. Spoznal je. da se bo v sopari skuhal pri živem telesu, če si ne bo pomagal sam. kajti pomoč od zunaj ni prišla.
V	skrajni sili se je zdaj Janu-szewskv odločil za rešitev z lastnimi močmi. Sredi evrčanja v ceveh in razbijanja ]*o zidovih v obližju kotla je nastavil svoje dleto na steno posode, v kateri je bila voda stopila že precej visoko. Tolkel je ?. vso silo in dleto je slednjič napravilo to. kar je .Tanu^ewsky želel od njega: prebilo je steno in voda je začela brizgati iz kotla. V tistem trenutku so se pri odprtini znašli delavci, ki so hoteli zamašiti luknjo, toda Januszevvski je pomolil skozi odprtino prst svojo roke in tedaj so videli, kaj se je zgodilo. Dotlej namreč ni Janu-szewskega nihče pogrešil. Odprli so kotel na vrhu in potegnili -Tanu-szewskega iz posode, l»olj mrtvega
in be-strahu v i kotlu posiveli.
j Mož se je tresel po vsem životu I in je dobil živčni šok. tako da so I ga morali takoj odpeljati v bolnišnico. Zdravniki pravijo, da bo o-kreval.
DVE SIROTI
Spisal A. D. ENNERY

"GLAS NARODA"
zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo.
Slovensko Delavsko Podporno Društvo, ink.
(Slovenian
i's Benevolent Society, Ine.) NBW YORK, N. T.
o o ■ o n
mtX:
MIHA KI. PIRNAT. Ar*. B klyn. N. T.
IVxlprrdM-dnik; Kit ANK KOŠAK
6«-2S Catnip* Ave.. B klyn, N. T. Blagajnik:	f
Tajnik: JOHN TI irka S. Jr..	LOVRSNC OIOVaNCU<I.
4N Hlmrotf Rt.. B*ktyn. N T.	1M Catalpa Ave.. B klyn. N. T.
Xapiaalkar: frank pad ar. ti RvarfTMo a v«.. B*klyn. n T. Nadaomlkl: I. JOHN kri&BL.	II. PRANK P1RC
IIS LinOm St., B klyn. N. T. «»-87 — 44 Ave.. Wlnfleld. U. I. Tli. AfCNA BKf!!.A\, tyt K '.i at.. K*w T<»rk. N*. Y.
/
/
drcmto
se le 12 let m ima v blagajni
imw1 tvboc dolarjev
t
HruRtroe »ejo m vrte vsako Urupo aoboto t meaeoti v društvenih proetorUi t Hmmi**i WliTwian Aoditarfo«. 2U Irvin«	Brooft-
tyn. NL T. — Mdla roMrink v New Vorko in ekellei zavarujte M m Maj Mtai tfaMNia b ekeUee ed 25 * 3« mUj m sprejme te Je v akraite 8 adlj ie 5 Banov. Za natantea pojaaniU m
5=S
NU G ANTONE OJAČA VASE OEGANE
Ako ko \-a«t organi »aabl In »e populite Htart. \"r«mite NITGA-TONR — tf čurtovito zdravilo, ki je napra^lo »a ZA miljone ljudi vse kritem »veta v zadnjih 45 letih. XUGA-TONE daje novo zdravja in oja^uje moP oslabelih organov.
NTGA-TONE Je zdravilo, kat.rega bi vsak slaboten človek inoral vtivati. N*a-redi va? mo^ne«a In zdraveica. Se prodaja v vseh lekarnah. N*e jemljite nadomestil, ker nKesar ne nadomesti NTGA-TOXB.	— Adv -
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slov^nsko Berik'
(BKGLISH SLOVENS RUOM)
Roger je ostal ua svojem mestu. — Že zopet, ugrabljeno ali kupljeno dekle, — je pomislil.
Dame so obstopile klopico, kjer je počival "sveži plen".
—	Kajf Onesveščena jet — sta se začudili Floretta in Julija.
—	Ne, samo spi, dušice, — se je zasme jal de Presles.. . Omedlela bo. .. pozneje.
Večno dvomeči vitez de Vaudrey se je pa samo smehljal. Stavil bi bil, da iina dekle oči samo napol zaprte in da se skrvaj snie-jermarkizoviiii ljudem, ki so jo prenašali kot da je onesveŠ4v-ena.
Okrog klopiee so napravili krog in markiz je vprašal svoje goste, kaj mislijo o njegovi izberi.
Mnenja so bila deljena, zlasti mnenje dam.
Enim se je zdel dekličin obraz malo preveč vsakdanji. Druge so trdile, da ima prevelike noge in roke kot kravja dokia.
Roger se je pa po vseh teh sodihah obrnil k de Maillvu, češ, da ima dekle obraz boginje. nežne poteze, nožiee in roke pa kot prava vojvodinja.
—	Saj je nisi niti pogledal, — se je zasmejal de Maillv.
In res, če bi se bil ozrl na mlado neznanko, bi ne bil vitez de Vaudrev niti besedice izpremenil na svoji sodbi.
Speča Henrika je bila angelsko lepa.
Razburljivi dogodki so ji bili zastrli obraz s pajčolanom tuge. Njene napol odprte trepalnice so odkrivale ugašajoče oko... pod svilenimi resami.
Kljub duševnim mukam njene ustnice niso bile izgubile svoje čarobne privlačnosti.
(1e bi se bil ozrl na to dekle, ki ga je bilo naključje privedlo v njeno bližino, bi bila morda vzplamtela v srcu nezaupljivega viteza ena tistih vročili ljubezni, ki prešinejo moralno še ne pokvarjena srca.
Toda Roger se ni zmenil za to, kar se je godilo nekaj korakov od njega. Pil je vino in kramljal s prijateljem.
Povejmo takoj, da je začela vitezu presedati vloga navadnega gledalca teh orgij in pod vplivom šampanjca se je hotel pridružiti družbi...
Naenkrat je pa vstal, kakor bi se bil nenadoma za nekaj odločil.
—	Kam pa s^reš? — ga je vprašal de Ma illy-
prostirajoč roke, da (bi povečala krog okrog klopice.. .
Nekaj časa je vladala grobna tišina.
Nehote so se vsi zanimali za markizovo žrtev, ki je pa nihče ni poznal. Vsi so radovedno in napeto pričakovali, kaj ise bo zgodilo.
Markiz de Presles je stal spredaj in čutiti je moral zmagoslavno veselje kajti blažen smehljaj mu je igral na ustih.
Ta ugrabitev je bila res višek njegovih pustolovščin. Oziral se je zdaj na enega, zdaj na drugega jirijatelja. da bi užival še ol) pogledu na njihove začudene obraze.
Markiz je namignil gostom, naj niliče 11 moti tišine. Njegov pogled se je uprl v obraz speče Hemnke.
Henrika se je začela prebujati iz globoke omotice. Odprla je oči in se zagledala po vrtu. Kaj se je zgodilo z njo?
Ali je spala ?
Kje je bila I Tega ni vedela... Vse ji je bilo tuje...
Ta vrt, te rože in vse te luči ? Kaj ponie-nijof
Z dlanjo si je zasenčila oči, misleč, da sanja. Potem se je nesrečnica vzravnala... Njen pogled je z grozo begal po vsem, kar jo je obdajalo.
Tn naglo je vstala ter se zagledala v neznano družbo pred srlboj. Iz oči ji je odsevalo presenečenje, groza in zbeganost, videti je bilo, da še ničesar ne sluti.
Zdelo se je, da jo je bila omamna tekočina tako prevzela, da ji je otrpnil jezik in ni si mogla misliti, kaj vidi, niti kaj se z njo
Ustnice so ji krčevito drhtele.
Toda iz njenih ust ni prišla nobena besedica. nobena tožlba, noben krik, ki bi pričal o njeni grozi.
Izmed markizovih gostov ni nihče pomislil. da bi jo ogovoril. Vsi t4 lahkoživci malo prej tako glasni, so stali še zdaj kakor primrznjeni. ..
Pogled na ubogo, nesrečno dekle je šc prav posebno prevzel Floretto, ki je pa svojo o-suplost skrivala, kolikor se je dalo. Sklonila se je k mlademu vitezu in mu zacepetala:
— Ona res gleda kot da se je zbudila iz globokega spanja...
Stavka pa ni mogla izgovoriti do konca.
Henrika je na ves glas kliknila. Prijela
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
SIC West Itth Rao Yot* OKv
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GL^S NABODA" m ata članstvo, pač pu vsi Slovenci v
* -t Tj -* :
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
Odhajam, — je Odgovoril Roger lila-	za glavo in groza se ji je začrtala v
dno.	obraz.
—	Ali!... Bože moj!... bože moj!... kaj sem zblaznela l
X njenem glasu je bilo nekaj tako pretresljivega, da je prijela Floretta mladega viteza za roko, da bi obrnila njegovo pozornost na dekličin obraz, izražajoč najbolesr-nejši obup.. .
In zašepetala mu je:
—	To pa ni povsem tako, kakor ste pro-rokovali, dragi vitez.
—	Ne, — je odgovoril Roger, — to je... čudno...
Približal se je. da bi bolje videl bledi obraz lepe neznanke.
Henrika je še vedno z grozo zrla na te čudne ljudi, stoječe okrog nje.
—	No. prijatelj, to ni primeren trenutek za odhod, — je menil mladi markiz; če se ne motim, se speča lepotica tam doli na travniku že prebuja.
In res je bila Floretta zaklicala:
—	Pozor!... Premika se. .. Za glavo se je prijela, prebuja se!
—	Kaj če lbi ji dali poduliati tole stekle-ničico"? — je vprašala Julija držeč nekaj v roki.
—	To je odveč, draga moja. Glej, saj že odpira oči.
Roger je bil ta čas odločil pogledati, kakšna jc. nova žrtev markizove pohotnosti; de MaiUv mu je -dejal, da bo zanimivo gledati, kak«» bo marki« predstavil svojim gostom ugrabljeno lepotico.
Stopil je k markizu de Preslesu, ki ga je zelo zanimalo, kakšen vtis bo napravil na Henri ko pogled na veselo družbo.
—	Kaj neki poreče, ko se prebudi sredi nas? — je zašepetal vitezu.
Roger se je prisiljeno zasmejal, kakor človek, ki se dela slabšega kot je v resnici.
—Kaj poreče, dragi *de Presles! Ah, sa^ znamo na pamet večno enake pesmi ugrabljenih deklet. Čim se prebudi, bo začela tarnati :
—	Kje sem1? Zakaj so me privlekli sem? Bože moj!... Mati!... ulati!... mati!...
Potem- pa nastopi tista globoka ibrezup-nost nedolžnosti, ki se prične v potokih solza in utone v potokih šampanjca!
—	Dobro mišljeno in dobro povedano! — se je zasmejal de Presles
Floreta in Julija sta pa odobravali te be-j sede z zgovornim pogledom.
—	Dobro! — je zašepetala Julija, — kmalu bomo videli, ali je vitez dober prorok.
—	Umaknimo se malo, da se nas ne bo preveč ustrašila, — je dejala Floretta raz-
Nadaljevanjc sledi.,

OA"
NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 12, 1033
TEM LAftOHT SLOVENE DAILY tal U. ■. A.
^eREGINA
Roman iz
: življenja:
ZA MOLll NARODA** PRIREDIL I. H
54
Teta Orpta zadovoljno vrdihne.
—	To imam zelo rada. Veš, Tom, ako se je človek v priljubljeni okolici postaral, je n« izapu^i rad. Ako pa imam pri tebi svoje pohištvo in Krisftino. bom zelo zadovoljna, kajti ta zamenjava je meni v dobrčtek. Že eedaj se veselim na vsakdanje izprehode v parku. Čudila se boš, Uršika, kako lepo je tam.
Uršika jo hvaležno pogleda.
—	O tetn mi je stric Tom že maiogo pripovedoval.
—	Torej. Uršika, ostaneš pri teti Greti, dokler ne pridem po tebe.
—	Ce me hoče teta obdržati, rada.
—	Seveda te hočem. Sobica je pripravljena; samo nekoliko 6£ bo čudila, ker bo v njej mesto mladega gospoda, spala mlada go-sptca.
Tom se poslovi ,pri teti Greti. Nato pa -ljubefcnjivo pritisne Uršiko na svoje prsi in ji boža lase.
—	Lahko noč, Uršika. Dobro spi in nikar se ne boj. Pri teti Greti si pod d<ibrim varstvom. Upam, da boš s teto Greto že jutri | zvečer *«pala «v moji hiši.
—	Xo. no. Tom, samo ne kar iz brzovlakom, — zakliče stara go^pa.
Tom jo smeje poljubi.
—	Xa hitrost se boš morala pri meni navaditi, teta. kajti pri meni mora iti vse zelo hitro Ako i>e jutri ne bo, pojutršnjcm pa prav gotovo Prosim pa, da si že jutri tudi ti na to pripravljena. Kadar pride Kristina .s pohištvom, ti bom oddal sobe moje matere; tam ne hoš tako tuja do časa. ko boš imela zopet >vse svoje. Lahko noč, teta in lepa hvala za vse. Lahko noč, Uršika. Na svidenje jutri!
^ LORD Z DVEMA ŽENAMA
Naslednjega jutra se pelje Tom Reiner poln upanja na svojo domačijo. Telefoniral je in prosil za avtomobil. &ofer je prišel z velikim avtomobilom, kajti manjši avtomobil je bil pri nesTeči skoro popolnoma ra'zbit.
In -ko se pelje preko poznane pokrajine, se spomni dneva, ko je to pot vozil zadnjikrat s kolesom kot izjmanec. kot zalvrženec. Tn ko se bliža očetovi hiši in vidi pred seboj lepo stavbo v rokoko slo-pu, mu oči polete k oknom, za katerimi ko nekdaj bile sobe njegove matere.
— Mati. ljuba draga mati! — pravi pred se in oči mu zatem-ne. Bilo je. kot bi pozdravljal mater po dolpri ločitvi.
Na njegov prihod so bili 'pripravljeni, ker je* naročil avtomobil. Služinčad se je postavila .na široke kamenite stopnice pred glavnim vhodom; hotela je pozdraviti svojega novega gospodarja. Zgo- i,i] iorci nikoli več v Evropo, da ni obraza. k\ je kazal, da še ni bil tako star. sivolas gospod, živahnecra našel v Avstraliji ženvke, ki ga braza, ki je kazal, da (še ni bil tako star, kot so kazadi njegovi sivi silila ter ga končno tudi prisilila, lasje. T<mi ga takoj spozna. Bil je sodni svetnik Nhnrod. notar nje-1 da je šel v~London po lordsko čast. govega očeta, s katerim je bil tudi dobro poznan. Notar Nimrod Xjemu ni bilo nič do nje. njegova
žena -pa je naravnost hrepenela po nj<?j, čeprav ji je mož dopovedoval, da n? bo imela ničesar od tega.
Lord Langford je nedavno prisegel pred londonskim sodiščem, da ne more plačevati svoji ločeni ženi dveh funtov tedenskih alimentov. Sodišče je dalo lordu na razpolago, da dokaže svojo trditev, kar je tudi storil, tako da se je moral končno zavezati vsaj na deset šilingov alimentacijNkega prispevka na teden. Ker pa je lord v takšnem pmotnem položaju, da ne more niti te^a plačati takoj, mu je sodišča odobrilo odlog po sporazum, da bo plačeval svoji ločeni ženi samo dva šilinga na teden.
Ta sodni intermezzo je prav zanimiv dogodek v Langfordovem življenju. Lord Langford je namreč eden prvih angleških aristo-kratov. Vendar bi bilo napačno misliti, da nima ničesar. Nasprotno, ima imenje, ki meri nad tisoč o-ralov, toda kakor povsod, zemlja tudi na Angleškem ne donaša danes nobenih koristi in lord nima niti toliko, da bi lahko plačal državi davke. Tako mu je bilo prav lahko dokazati, da ie brez dohodkov in sodišče je njegov dokaz ».prejelo.
Grofica Langfordova pa jp morala zaradi pomanjkanja sredstev vdiniti v neki londonski restavraciji za natakarico in zdaj streže gostem ter si s tem služi vsakdanji kruh.
Lord pa tudi ni imel in še danes nima zavidljivega položaja. Pred dvema letom je umrl njegov starejši brat. ki je podedoval posestvo po očetu. Po njegovi smrti je postal dedič lord Langford, ki je
ska. Po poroki se je izkai?aJa obojestranska prevara. Zdaj so napočili za obubožanega lord« hudi časi. Moral se je preživljati na najo-krutnejše načine. Bil je cowboy, vozil se je kot mornar po morjih, prenašal je tovore v pristaniščih itd. Slednjič je prišla vest o smrti njegovega starejšega brata in zopet je bila ženska, ki je usodno presegla v njegovo življenje ter ga poslala v Evropo po čast in denar. Toda razen lordskega naslova ni našo4 lord Langford v Evropi nič in zdaj mu ne preostane drugega, ka-* kor da se pojavi v capah med lordi v angleški zbornici ali pa da se 2a usmili kakšno toplo srce ter mu kupi vozovnico do AvstraJije, kamor se želi vrniti v najprimitiv-nejše življenje.
CE JE BABICA POVRŠNA
V Španiji blizu Corune sta v neki vasi istodobno ležali na porodni postelji mati in hči. Ker j" hči stanovala v hiši matere, so obe nastanili v eni sobi. da bo imela babica lažje delo. Usoda je hotela, da sta mati in hči rodili moške potomce. Da bi porodnicama pr hra-nila trud. je babica (položila oba otroka »v isto zibelko. Toda ko so '•zeli otroka ven. da bi ju materi podojili. n'so mogli ugotoviti, kateri izmed novorojencev je stric in kateri nečak. V največji zadregi je oče hčerinega otroka, kajti siro-
mak ne ve. če ima zdaj sina ali bil dotlej v Avstraliji, kjer je ži-isvaka za sina. za mater pa je ne-
vel v tako bornih razmerah, da si je moral služiti kruh kot cowboy. Vest o bratovi smrti ga ni prav nič ra-zveselila. Vedel je namreč, da se živi v Evropi danes slabše kakor v Avstraliji. Morda se ne bi bil vr-J
prijetno to, da živita v negotovosti. če ne doji morda sestra brata, babica pa \ nuka.
NAJVEČJI DIAMANT
pride Tomu nasproti in mu ponudi roko.	'«
—	Dovolite mi. gospod Rein-eir. da vas kot prvi pozdravim kot novega goetpodarja na vašem posestvu.
Z resnim pogledom zre Tom v plemeniti in prikupljivi obraz starepra gospoda.
—	Hvala vam, pospod sodnijski svetnik. Zelo je ljubeznjivo, da ste se potrudili pozdraviti izgubljenega sina. Zdi se mi da kot stari prijatelj mojega očeta veste, da me je moj oče zavrgel, — pravi Tom malo trpko.
Nimrod položi svojo roko na Tomovo rama.
—	Nikar ne dovolite, da bi v vašem srcu vstajala kaka gren-kost. gospod Reiner. Ljubi Bog je ivendar za vas vse dobro obrnil.
—	Gotovo tudi veste, zakaj sem moral pred desetimi leti za-' pustiti očetovo lit-o.
—	Za pravi vzrok sem izvedel šele pred kratkim. Četudi sva bila z vašim očetom dobra (prijatelja, vendar mi je do zadnjepa zamolčal, kaj se je takrat zpodilo. Toda vedno se mi je zdelo, da je vaš oče bil vedno pod nesrečnim vplivom vašega brata, proti kateremu so bile vse prijateljske besede zastonj. Prav dobro si morem misliti, kako vam je bilo težko v ivaši duši vsa ta leta — in mogoče tudi še sedaj.
Toan globoko vzdilme.
—	Mogoče tudi .ne-, gospod svetnik. Rekli ste mi. da je koneč-no Bog tza mene vse dobro obrnil. In prav gotovo mislite, da me je napravil za Jastnika tega posestva. Toda to ne izbriše tega. da ne stojim tukaj z dovoljenjem svojega očeta. Nikdar ne bom pozabil da me je imel za tatu. da me je »zapodit iz te hiše.
Usmiljeno mu popleda stari po»<pod v oči in prime za njegovo roko.
—	Upam, da vam bo ta teža Vzeta z vašega srca. gospod Reiner. Predno prestopite prag hiše svojega očeta, vam hočem nekaj sporočiti, kar vas bo spremljalo s popolnoma drugačnimi občutki. — Vaš oče je umrl v zavesti svoje krivde in je imed v svojih mislih, da popravi, kar je nad vami zagrešil.
Tam se zgane ter ga pogleda z velikimi očmi, medtem ko mu obraiz prebledi.
—	Kaj pravite! Ali je to res. gospod svetnik? — ga vpraša ves pinjen.
—	Da. da, res je! Nekaj dni pred svojo smrtjo je bH »vaš oče pri i »»čuditi, meni. SeJe ta dan mi je obsežno povedal, kaj se je takrat zgodilo,' To(la tudi to nevšečnost je lord po predno «te odšli iz očetove hiše. In nato mi <pove, kako je prišel na ' iasnil sodnemu dvoru.
Toda še nekaj drugega je bilo. kar je lorda Langforda zadrževalo nn avstralskih tleh. Pred leti se je oženil v Evropi ter se ločil od svoje žene. a Avstraliji pa si je našel novo družico. To ga je peklo, da se dolgo ni mogel odpraviti na pot v Evrop. Tda žeiwka ničemumost doseže vse. Tako je dosegla tudi lordova avstralska žen«, da se je napotil njen mož čez morje počast ii. po svojo nesrečo.
Cim je namreč dospel lord Lang-ford na evropska tla. da je njegova prva žena naznanila oblasti zaradi dvožeastva. In huda bi mu bila predla, da ni slučajno bil lord ter kot takšen imel pravico obravnavati svoj slučaj preti posebnim odborom lordske .zbornice.
Vrana vrani ne rzkljuje oči. veli pregovor, in tudi lordi so si med seboj prrznasljivi. Zadeva z biga-mijo je torej prišla pred sodišče lordov in to je stvar priznasljivo rešilo, posebno, ker je lord dokazoval. da je bil prepričan, da njr^ovn prva žena več ne živi.
Takoj nato pa je moral pred sodišče zaradi alimentov. Sel je tja in se predstavil v raztrgani obleki. Debeilo so gledali sodnik, kakšen človek je to in se n'so mogli načuditi. ko se jim je predstavil.
to, da »te bili brez vsake krivde. To ga je 'zelo potrlo in hotel je popraviti. samo ni vedel, kako bi z vami stopil iv zvezo, ne da bi o tem izvedel vaš brat Kurt, pod čegar vplivom je žalibog bil do eadnje ure. Reči vam morem, da je bil nekako v strahu pred njim. Toda *edaj o tem nieetiar tveč. Vse to boste izvedeli iz besed svojega lastnega očeta.
Tom se vzravna in rdečica zalije njegov bledi obraz.
—	I iz besed mojega lastnega očeta? Kako mislite to?
—	Oni dan, ko mi je vse izpovedal, mi je izročil pismo, za vsak slučaj, ako mu ne bi bilo več da»o, da bi vas še 'kdaj vidtl in z »vami še etnkrat povoril pred svojo smrtjo. Že dolgo je <brl zelo bolehen in je sluti, da vaše vrnitve ne bo veče doživel. Kar je malo dni po-' prej izvedel, mu je dalo zadnjo spodbudo in gotovo ne bi bil mo- I gel več dolgo živeti, četudi pri oni avtomobilski,nesreči ne bi bi! izgubil življenja. Vse. kar »vam je trdba vedeti, j^ napisal. Toda o' tem je pozneje. Sedaj pa pridite in stopite veselega, in prostega srca 1 v očetovo hišo in čutite, da je pri vas blagoslov vašega očeta. |
Tom je moral stisniti zobe, da ne bi izgubil svoje izavesti. Kar , m.U **	notar, ga je zadelo prav v srce. Očetdv blagoslov je
bil ž njim. Oče se je pneipričal. »e predno je umrl, da je bil nedol-' žen? — To ga je globoko ganilo.	* *	!
Kot v sanjah se vzravna, se ozre okoli, vidi vse ljudi — svoje podložnike — mi tpra*ru hiše. katero je nekdaj zapustil kot izgnanec — da ga potedravijo kot svojega gospodarja. Resno gleda preko vseh. jih pozdravi s tihim priklonom in jim namigme z roko.	j
Nato pa ob strani starega notarja gre po širokih stopnicah. Bil je velik, svečan trenntek, ko je stoptf čez prag. Srce mu je irfri-' gain gori do grla. Mati!	.
(Dalje prihodnjič.) I
Pri Camjni de Patos v brazilski kiajini Minas Geraes so našli te dni ogromen diamant, ki ga lahko označimo za najvnčjepa na svetu. Tehta nič manj nepo 2000 karatov in torej več nego največji, doslej odkriti diamanti. Kakšnih 40 milijonov d'narjev bo njegova vrednost in je dvomljivo, da Ik> njegov sedanji lastnik, eden izmed lastnikov rudnika, v katerem so kamen našli, dobil kupca, ki bi mu mogel toliko nuditi.
Ce pomislimo, da tehta eden izmed najznamenitejših velikih diamantov, Orlov, "komaj" 195 karatov in da ga je pred kakšnimi 150 leti neki ruski car kupil za svoje žezlo za "bagatelo" 450.000 rubljev rn 4000 rubljev letne rente prejšnjemu imetniku, si lahko predstavimo, kolikšno vrednost mora imeti novi diamant že zaradi svoje velikosti. Se manjši je slavni diamant Kohinoor, ki tehii 10G karatov. "Florentinee". ki ga je izgirbil Karel Drzni v bitki pri Gransonu in je bil pozneje last avstrijske zakladnice, tehta okrog 140 karatov. slovita "Južna izve-zda'' tehta po izbrušenju komaj 125 karatov (prej je tehtala 251 karatov). "Šali", drugi diamant ruske kronske zakladnice, ki ima na svojih obrušenih ploščinah timet niško vrezane perzijske napise, tehta še manj, namreč 86 karatov.
Pravi orjak proti tem kamnom j? "Excelsior", ki so ga našli v Oranju. Tehta namreč 972 karatov; med burskimi vojnami pa so našli v Transvaalu še večjega orjaka, diamant Cullinan. ki je sedaj last angleške krone in katerega natančna teža ni znana. Tehta baje Je malo manj nego 2000 karatov. A celo ta velikan zaostaja tedaj
V Avstraliji se je bil seznanil s Heleno Schielovo, ki je bila prepri-čaha, da je lord ne samo žlahten človek po svojem rodbinskem bla-'za novim brazilskim diamantom, eorodju, ampak tudi po svojem V prejšnjih časih so vrednost gmotnem položaju. Lord pa se je diamantov do 20 karatov računali nasprotno varal, ko je menil, da je j po indijskem kvadratnem pravilu: njegova nevesta silno petična žn-'vredno-! enega karata so pomnoži-
ALI STE ZAVAROVAN!
ZA SLUČAJ BOLEZNI, NEZGODE ALI SMRTI? AKO ŠE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO
JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTO V AMERIKI.
kot najboljšo jugoslovansko bratsko zavarovalnico, ki plačuje
NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM
Ima svoje podružnice skoro v vsaki slovenski naselbini v Ameriki. Posluje v 17. državah ameriške Unije. Premoženje nad $1,500,000.00__Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 odraslih oseb.
Vprašajte 7a pojasnila našega lokalnega tajnika ali pišite na:—
GLAVNI URAD J. S. K. J., ELY, MINNESOTA
Poziv!
Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi Ha-bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "G. H."
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU 21« WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE
Ii s kvadriranim karatnim štev i lom. Tega pravila niso v vsakem primeru upoštevali, ker ima pole«? teže svojo odločilno besedo tudi kuJpčevo. prodajalčevo finančno stanje, a pred vsem čistost diamantom barve. Tako je avstrijski "Florentines° navzlic svojim 140 karatom zaradi čistosti svoje barve in posebnega žara veljal pr»i-ko 2 milijona zlatih kron, dočim je marsikateri težji kam»'ii imel manjšo vrednost.
"SKRIVNOSTNA NIŽAVA'
Mihael Terry, znani angleški raziskovalec Avstralije, se je nedavno vrnil s svojega potovanja po petem delu sveta. Mudil se je štiri mesece v osrednji Avstraliji in je pri tej priložnosti odkril nov. doslej neznani svet. ki ga jo krstil za "skrivnast.no nižavo".
Ta kos zemlje meri v dolžino 40. v širino pa 20 milj in ga od vseh strani zapirajo navpične stene s prepadi. Človek, ki stopi n i to zemljo, dobi vtis. kakor da se je površina zemlje iz še neznanega naravnega dogodka, pogrez-nila.
V "skrivnostni nižavi'" je našel Terry mnogo divjačine in živih vrelcev. Značilno je posebno odkritje, da je divjačina te pokrajine prav krotka. "Skrivnostna nižava" je brez človeških prebivalcev. y.a lovca pa .naravnost idealen predel. Ker je zemlja popolnoma ravna, je mogoče na njej poljubno pristati z aeroplanom.
13. oktobra:
Rotterdam v Boulogne
14 oktobra:
Rex v Genoa
lie de France v Havr®
18. oktobra:
St. Louis v Hamburg
20.	oktobra:
Statendum v Boulogne Olympic v Cherbourg Paris v Havre
21.	oktobra:
St Louis v Hamburg Vulcanla v Trst Bremen v Bremen
24.	oktobra: Berengaria v Cherbourg
25.	oktobra:
D«aits«-hland v lTnmbui^ Washington v Havre
27 oktobra:
Majestic v Cherbourg
28. oktobra:
Kmopa v Bremen Volendam v Boulogne Cotite di Savuia v Genoa
1. novembra:
New Yf.rk v Hamburg Aquitania v Cherbourg
4. novembra:
Voleudain v Boulogne
Saturnla v Trst
lie de K ranče v Havre
8. novembra:
All'trl Kallin v llnmburf Manhattan v H.-.vr« Bremen v Bremen

22. nevembra:
I>eutsehland v Hamburg Washington v Havre
25. novembra:
Eurupa v Bremen Veendani v Boulogne Conte di Savoia v Genoa lie de France v Havre
29. novembra:
New York v Hamburg I'res. Harding v Havre Berengaria v Cherbourg
2. decembra:
Volendam v Boulogne Vulcania v Trst Champlain v Havre
6. decembra:
Bremen v Bremen Albert Ballin v Hamburg Manhattan v Havr*
9. decembra:
Hex v Genoa
12. decembra:
St. Louis v Hamburg
13 decembra:
Pres. ltoosevelt v lWvr»
14.	decembra:
1'ariK v Havre
15.	decembra:
Berengaria v Cherbourg
Europa v Bremen
C«.nte di Savoia v Genoa
20. decembra:
Washington v Havre Hamburg v Hamburg
27. decembra:
New York v Hamburg Bremen v Bremen Pros. Harding v Havre Berengaria v Cherbourg
31. decembra:
Pexinland v Havre
10. novembra:
Itotterdam v Berengaria
Boulogne v Cherboui
ti. novembra:
Milwaukee v Hamburg Hex v Genoa Cham plain v Havre
15. novembra:
Pres. ltoosevelt v Havre St. Louis v Hamburg
17. novembra:
SU.trndam v Boulogne
Baxis v Havre
18 novembra:
Augustus v Genoa
i ALI TRI'ITE VSLED BOLEČIH^ i^	NOG?	#
f Ce &e je vse drugo izjalovtlo, upo- m A rabljajte za boleče noge Dr. Che - A Zi dron's Home Treatment. Vrne po- ^ ^manjkljivo cirkulacijo, nahrani s a- j K bo hranjeno tkivo in ga povede k K r zdravju. Pišite za brezplačni cen.k. A MANCHER PHARMACAL CO. A
,	(Siovenska Lekarna)
^ 15702 Waterloo Rd.t Cleveland. Ohio ^
V	SLOVENIJO
PO SOI NČNI JUŽNI PROGI
V	GENOVO ALI TRST VEIJKE HAZKOŠNK LADJE Najhitrejša ekspretna vožnja dO SLOVENIJE po Sredo-
dozemskem morju.
H K X ............
Conte di SAVOIA .
H K X............
ROMA ............
Direktne ielexnifike zv. Pc.tnike 1»'» sprejel zastopnik druibo ter jih ho pravočasno spremil na hitre b.zevtake. vnxei> v 8'ovenljo. DIREKTNA SLUŽBA DO TRSTA
VULCANIA ........ 21. oktobra
SATURN IA ____ 4. novembra
Krasni prostori — Izvrstna kuhinja. Vprašajte kateregakoli agenta ali pi
HTAXHAN 1LINE
TA LI A'*—"CO SULICH**
I STATE STREET, NEW YORK CITY
1 1. oUt.
28. ok t. 11. nov. 18. nov.
iz Genove.
... SKUPNA ... POTOVANJA
v •
m cene vožnji:
BOŽIČNI IZLETI se vrše na sledečih parnikih in kot spremljevalec bo vedno kak uradnik od omenjene družbe, ki bo spremljal potnike prav do Ljubljane.
---25. NOVEMBRA
--29. NOVEMBRA
--15. DECEMBRA
--15. DECEMBRA
--IG. DECEMBRA
ILE DE FRANCE--
BERENGARIA---
EUROPA-----
> BERENGARIA---
ILE DE FRANCE---
Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval.
PIŠITE ŠE DAWES NA:
Slovenic Publishing Company
TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street	New York, N. Y.